..... ..... 
KNJIZNICARSKE NOVICE 
2(1992), st. a 19. marec 1992 
*********************************** 
V SREDISCU POZORNOSTI 

*************************************** 
VZPOSTAVITEV REDAKCIJSKE FUNKCIJE V SISTEMU VZAJEMNE KATALOGIZACIJE 

Sistem vzajcmne katalogizacije vkljucuje ze precejsnje stevilo slovenskih knjiznic ter naro­dne, univerzitetne in druge knjiznice iz osta­lih republik bivse Jugoslavije. Sodelujoce knjiznice se med seboj razlikujejo tako po gra­divu, ki ga obdelujejo, kot po ostalih potre­bah, ki jih zelijo resiti v okviru COBISS sis­tema (izposoja, izpisi bibliografij, koordina­cija nabave ... ). Za ucinkovito delovanje ce­lotnega sistema jc ,,otrebna kvalitetna baza in pokazalo se je, da bibliografsko obdelavo gradiva kljub skupnemu pravilniku (Provilnik i prirucnik za izrodb11 abecednih kataloga Eve Verone) knjiinice zelu razlicno pojmujejo. Pri vsebinski obdelavi, kjer takega pravilnika ni, pa se je se teze znajt.i. 
Narodna in univerzitetna knjiznicaje po Za­konu o knjiznicarstvu dolzna skrbeti za kvali­tetno strokovno delo slovenskih knjiznic. Ob nastajanju sistema vzajemne katalogizacije se je pokazalo, da mora tej nalogi posvetiti vecjo pozornost, saj vkljucitev v skupno bazo nujno 
1 
zahteva poenotenje obdelave. Pri definiranju redakcijske funkcije se je izoblikovalo nekaj kljucnih problemov, ki bi jih zeleli organizi­rano in sistematicno resevati, k cemur bi pri­tegnili cimvec bibliotekarskih strokovnjakov: 
1. COBIB naj bi zajemal podatke o mo­nografijah (vkljucno z disertacijami in sivo literaturo), serijskih publikacijah, ne­knjiznem gradivu in clankih. Knjiznice pa zelijo popisati se druge vrste gradiva, vendar sedanji format za(5isa za to ni pri­meren (npr. standardi, patcnti, podat.ki o 
t. i. izvedenih delih itd. ). Za gradivo, ki ga obstojeci format ne po­kriva, je potrebno najti ustrezne resitve (format zapisa, pravilnik za obdelavo), sc prej pa pretehtati, ali je res vse potrebno in zazeleno v vzajemnem katalogu in kaj 
bi bilo lahko zadovoljivo reseno v lokalni bazi posameznih knjiznic. 
2. Standardizacija vnosa je drug velik pro­blem, pri katerem se pokazejo razlicni pri­stopi knjiznic in posameznikov pri obde­lavi gradiva. K valitetna dokumcntacija za vnos vseh vrst gradiva, ki jo pripravljajo strokovnjaki iz posameznih knjiznic (pri­pravo dokumentacije koordinira IZUM) je predpogoj za dobro delo, seveda pa je treba sodelujocim knjiznicam zagotoviti tudi redno izobrazevauje in obvesfanjc o novostih. 
Zaradi razlicnega nacina dela se je doslej v bazi nabralo ze lepo stevilo duplikatov, ki j ih je potrebno identificirati in zbrisati, pri cemer morajo sodelovati vse knjiznice. 
Stopenjski opis je problem, ki zadeva tako softwarsko kot strokovno knji:inicarsko plat in doslej nobena od ponujenih resitev se ni zadovoljila obeh. 
Uporaba bloka 6-za vsebinsko obdelavo je neusklajena predvsem zaradi pomanj­kanja navodil in (sicer razumljive) teznje knji:inic po kontinuiteti sistematskih, ge­selskih in tematskih katalogov. Nujno je upostevanje osnovnih nacel za oblikovanje deskriptorjev. 
Vnasanje tujih monografij in serijskih pu­blikacij za knjiznice, ki ne porocajo same zase, je zaradi tezavnosti preverjanja po­datkov manj zanesljivo in mu je potrebno posvetiti posebno pozornost (navodila za posiljanje popolnejsih listkov z vsemi po­trebnimi podatki oz. priprava vhodnega dokumenta za vnos). 
3. 
Priprava normativnih datotek je sicer zelo obse:ina naloga, vendar je treba v to jabolko ugrizniti. Gre za vec segmen­tov: osebna imena, imena korporacij, ge­ografska imena, deskriptorji. Normativne datoteke bodo vnesene v formatu UNI­MARC/ Authorities in bodo povezovale enotno znacnico imen z vsemi ostalimi inacicami, deskriptorje pa s sinonimi in sorodnimi pojmi. Osnova za naso norma­tivno bazo bo kazalo Slovenske bibliogra­fije. 

4. 
Dodatni moduli sistema (izposoja, OPAC) se morajo razvijati sinhrono s sis­temom obdelave gradiva, ker sicer lahko prihaja do "zasilnega" prilagajanja zapi­sov zaradi neusklajenih resitev. 

5. 
Vsaka vkljucena knji:inica mora pristati na dolocena "pravila igre", saj koope­


rativni sistem slabo prenasa individuali­sticne nacine dela. U postevala naj bi se navodila za vnos (dokumentacija, tecaji, nasveti strokovnjakov za posamezna stro­kovna podrocja). Testne baze so prvo sito, potrebna pa je se stalna kontrola. Knji:inice naj NUK redno obvescajo o problemih pri obdelavi. 

To je nekaj najvaznejsih sklopov, ki naj bi jih pokrivala nova redakcijska funkcija. Na nekaterih elementih nastetih nalog je delo ze steklo, druge pa se cakajo. Upamo, da homo k sodelovanju pritegnili cimvec strokovnjakov -zato vas vabim, <la osnovni program dopol­nite s svojimi predlogi in se aktivno vkljucite v resevanje skupnih problemov. 
Zlata Dimec 

***********••·················••******* 
SPECIALNE KNJIZNICE 

*************************************** 

STANJE V MUZEJSKIH IN GALERIJSKIH KNJIZNICAH V SLOVENIJI 
Oddelek za muzejsko dokumentacijo pri Slo­venskem etnografskem muzeju se je, po analizi stanja v slovenskih muzejih in galerijah, lotil tudi pregleda stanja v muzejskih in galerijskih knjiznicah v Sloveniji. 
Cankarjev dom bo od 13. do 16. septembra 1993 gostil strokovnjake iz vsega sveta na letni CIDOC -ovi konferenci. CIDOC je organiza­cija, ki na mednarodnem nivoju skrbi za mu­zejsko in galerijsko dokumentacijo in je komi­sija mednarodnega zdruzenja za muzeje ICOM (podobno kot IFLA v knjiznicarstvu). 
Konferenca z naslovom Vzhod se sreca z Za­

hodom bo priloznost, kjer bodo slovenski mu­
zealci in galeristi izmenjali izkusnje na po­
drocju dokumentacije muzejskega in galerij­
skega gradiva s strokovnjaki v glavnem iz 
Amerike, vzhodnih driav, skandinavskih driav 
in od drugod. V okviru konference bo en 
dan namenjen tudi muzejskim in galerijskim 
knjiznicam. To priloznost pa bi veljalo kar 
najbolje izkoristiti, saj je ze prvi pogled na 
situacijo v tovrstnih specialnih knjiznicah po­
kazal na dokaj klavrno stanje. 
V glavnem se je Oddelek za muzejsko do­kumentacijo zacel zanimati za probleme mu­zejskih knjiznicarjev, ko so ti zaceli prihajati po nasvete na Oddelek za nakup racunalniskih programov. Oddelek se ze vrsto let ukvarja z avtomatizirano dokumentacijo muzejskega in galerijskega gradiva, vendar ima, v pri­merjavi s knjiznicarstvom, se primarne pro­bleme: standardizacija. Na standarde pa so vezani problemi terminologije, klasifikacije, nomenklature, skratka, priprava na enotni do­kumentacijski sistem, ki bi bil podlaga za racunalnisko izmenjavo podatkov, oziroma in­formacijski sistem. Na enotni dokumentacijski sistem pa muzejski delavci se niso pripravljeni, oziroma jim ni treba biti pripravljen, saj ni s strani financerja (Ministrstva za kulturo) po­stavljenih nobenih pogojev, rokov ali restrikcij zaradi neopravljenega dela ali nakupa "highly sophisticated" racunalniiike opreme. Edina postavka, ki jo posluiiamo ze vrsto let je, naj se zaintcresirani med seboj dogovorijo. Tu pa nastopi uveljavljanje maticnosti, nacionalno­sti, skratka, takoimenovana muzejska mreia, ki se po dolgih letih rojevanja se ni uspela ro­diti. 
Ravno taksni problemi so prisotni tudi v muzejskih in galerijskih knjiznicah, kjer pa so (po nekaterih muzejih) razmere take, da sc lahko vprasamo, oz. postavimo nacelno vprasanje financerju (Ministrstvu), ce sploh podpira eksistenco takih knjiznic. 
Anketa. Vseh muzejskih in galerijskih knjiznic v Sloveniji je 33. Na anketo, ki jo je pripravil Oddelek za muzejsko dokumenta­cijo prve mesece letos, se je, razen ene galerije, odzvalo 32 muzejskih in galerijskih knjiznic, tako da so odgovori na vprasanja kar se da po­polni, ka.iejo pa na situacijo v teh specialnih knjiznicah. 
• 
Muzejske in galerijske knjiznice so v glav­nem interne (18) in strokovne ter prirocne (15). 

• 
V vseh knjiznicah je zaposlenih 12 kusto­sov (glede na stroko muzeja) in 16 de­lavcev s knjiznicarskimi nazivi (knjiznicar 4, bibliotekar 4, itd.). Po enega delavca v knjiznici ima 19 muzejev, po dva pa en muzej, izstopa Narodni muzej s 5 za­poslenimi. Veliko muzejev je, ki imajo v knjiznicah zaposlenega delavca, ki je hkrati se na drugih delovnih mestih (5 muzejev) in 4 muzeji, ki nimajo nikogar zaposlenega v knjiznici. 

• 
Po izobrazbi je najvec delavcev ( 11) z di­plomo FF, 7 jih je s sre<lnjo izobrazbo in 4 z visjo, eden je z doktoratom. Strokovni izpit ima 22 delavcev, 5 ga nima, v glav­nem iz knjiznicarske stroke (15) in iz mu­zeoloiike stroke (5). 

• 
Knjiznice so v glavnem velike od 30 do 40 m2, dve knjiznici izstopata iz povprecja, ker sta vecji od 100 m2 in ena knjiznica ima 272 m2. Dva muzeja pa nimata pro­storov za svojo knjiznico. 17 muzejev ima poleg knjiznice se citalnico, s povprecno 12 sedezi, 9 muzejev pa citalnice nima. 


• 
Knjiznice imajo od 30 do 3000 obiskoval­cev lctno, v glavnem imajo AIK kataloge. 

• 
Najzanimivejsi so podatki o racunalniski opremljenosti muzejskih in galerijskih knjiznic (hardware in software). 14 


knjiznic ima racunalnike (IBM PC 286 in 386), racunalniske programe za knjiznico uporablja 8 muzejev in galerij in sicer 8 razlicnih: Knjiga, KIS, RAPO, ISIS, Solska knjiznica, VIR , Paradox, dBase. Ta niz podatkov kaze na realno eliko v slovenskem muzealstvu. 

• 
Knjiznicarje najbolj zanima podatek, ko­liko gradiva hranijo muzejske in galerijske knjiznice. Stevilo knjig je 336.000, 40.000 je naslovov periodike in okoli 100.000 enot neknjiznega gradiva. 

• 
Knjiznice so v glavnem financirane iz proracuna muzeja ali galerije, torej od Mi­nistretva za kulturo. 


V cem je specifika knjiznega gradiva, ki ga hranijo muzejske in galerijske knjiznice? Vsekakor v povezavi knjiznega in muzejskega (galerijskega) gradiva, obrav­navi knjig kot muzealij in hranjenje ogromnega stevila neknjiznega gradiva (arhiva, drobnega tiska, itd.), ki ga je ravno tako potrebno ure­diti in je, ker lezi neobdelan, mrtev kapi­tal, lahko pa bi bil vitalen de! nase kultume dediscine. 
Kako organizii-ati muzejske in galerij­ske knjiznice? V sekakor je anketa le delno odkrila probleme, s katcrimi se soocajo te spe­cialne knjiznice, ki so prepuscene same sebi in njihovim knjiznicarjem, ki resujejo te pro­blcme kakor vejo in znajo. 
Strokovnjaki iz NUK-a dr. M. Popovic, 
S. Bahor in z. Dimec, ter N. Cesnovar iz CTK so ponudili strokovno pomoc, ki smo jo de­finirali na sestanku muzejskih in galerijskih knjiznicarjev v KIC-u v Ljubljani februarja letos. Projekt, katerega temelj je temeljita analiza organiziranosti in nadaljnjega delova­nja, naj bi bi!, seveda ce bodo zagotovljena financna sredstva s strani Ministrstva, pripra­vljen do poletja letos. 
Vse priprave in dogovarjanja ze potekajo, tako da upam, da bodo tudi slovenske muzej­ske in galerijske knjiznice imele kaj pokazati na CIDOC-ovi konfcrenci drugo leto v Ljubljani. 
mag. Marjeta Mikuz, Oddelek za muzejsko dokumentacijo 
SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE 

*************************************** 
SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE USTANOVILE SVOJO ZVEZO 
Splosnoizobrazevalne knjiznice Slovenije so v cetrtek, 27. februarja 1992 na Bledu na svo­jem zboru, ki se ga je udelezilo 51 ravnate­ljev a.Ii vodij knjiznic, ustanovile Zvezo SI K Slovenije (koordinacijsko delovno tel0), ki bo poslej zastopala slovenske SIK v izvajanju po­slovnih odlocitev skupnega pomena. Zveza bo v skladu z ustanovitvenim aktom uresnicevala naslednje temeljne cilje pri svojem delovanju: 
• 
povezovanje clanic pri resevanju skupnih problemov, 

• 
usklajevanje razvoja clanic na posame­znih podrocjih, 

• 
usklajevanje obveznosti m nagrajevanje delavcev, 

• 
medsebojna pomoc pri resevanju posame­znih problemov, 

• 
informiranje clanic o skupnih zadevah. 


Ustanovitveni akt Zveze SIK Slovcnije je bil sprejet soglasno, ze na Bledu pa ga je podpi­salo in s tern potrdilo pristop 50 knjiznic. 
Zbor clanic Zveze SIK je izvolil tudi svoje organe v skladu z ust,anovitvenim ak­tom: predsednika zbora in upravnega odbora, upravni odbor in nadzorni odbor. V organe Zveze so bili izvoljeni: 
1. 
za predsednika upravnega odbora Zveze ins tern hkrati tudi zbora: RAJKO SLO­KAR, ravnatelj Goriske knjiznice Fran­ceta Bevka; 

2. 
Upravni odbor Zveze pa je bil izvoljen v naslednji sestavi: 


• 
JANKO GERMADNIK, Knjiznica Edvarda Kardelja v Celju, 

• 
LUDVIK KALUZA, Knjiznica Ivana Tavcarja Skofja Loka, 

• 
JANEZ LAH, Knjiznica Jozeta Ma­zovca Ljubljana, 

• 
JANEZ MEZAN, Studijska knjiznica Mirana Jarca Novo mesto, 

• 
DRAGICA TURJAK, Mariborska knjiznica Maribor, 

• 
ALENKA ZUPAN, Knjiznica Dezigrad Ljubljana. 



3. Upravni odbor Zveze je bi! izvoljen v se­stavi: 
• 
IYO PINTARIC, Knjiznica Oton Zupancic Ljubljana, 

• 
ZVONKA PRETNAR, Zavod za kulturo in izobrazevanje (Trziska knjiznica) Trzic, 

• 
CVETA ZALOKAR-ORAZEM, Knjiznica Domzale. 



Zbor knjiznic je sprejel tudi Statut Zveze SIK Slovenije in delovni program, v katerem je poudarjeno: 
Pri svojem delu se bo Zveza SIK povezovala tudi z Enoto za razvoj knjiznicarstva pri NUK, 5 s Strokovnim svetom za knjiznicarstvo, Mini­strstvom za kulturo R Slovenije, Odborom za kulturo pri Skupscini R Slovenije ter z ZBDS in 11jenimi komisijami oziroma sekcijami. 
Temeljno podrocje dela Zveze SIK je po­slovni segment dejavnosti SIK: organizacija poslovanja, financiranje, management, tehno­logija, komunikacije, vrednotenje dela, izo­brazevanje kadra itd. Ker pa je poslovni se­gment dejavnosti SIK vedno tesno in neposre­dno povezan tudi s strokovnim, bo Zveza SIK sodelovala tudi pri resevanju dolocenih stro­kovnih problemov knjiznicne dejavnosti. Izha­jajoc iz nacelnih ciljev in vsebine dejavnosti, navedenih v ustanovitvenem aktu in statutu Zveze SIK, bodo konkretne naloge za delo se­gale predvscm na naslednja podrocja: 
• 
slovenski nacionalni program za SIK, 

• 
racunalniska in komunikacijska tehnolo­gija v SIK, 

• 
skupna nabavna politika, 

• 
financiranje delovanja knjiznic, 

• 
financno poslovanje, pisarnisko poslovanje in arhiviranje, 

• 
zakonodaja v zvezi s SIK, 

• 
vrednotenje dela v SIK, 

• 
izobrazevanje, 


• obvescanje clanic Zveze SIK. 
Zbor knjiznic je tudi dolocil prednostne sklope nalog, ki naj jih Upravni odbor uresnici v letu 1992; ti sklopi so naslednji: 
• 
kolektivna pogodba za kulturo in financi­ranje dela knjiznic, 

• 
zakon o knjiznicarstvu, 

• 
normativi in standardi za delo SIK, 


• racunalniska in komunikacijska oprema za SIK, 
• organizacija domoznanske dejavnosti. 

Ker ho Zveza SIK svoje delovanje fi­nancirala iz prispevkov clanic, je zbor knjiznic dolocil tudi letno clanarino posame­zne knjiznice za leto 1992, ki znasa 6.000,00 SLT. 
Svoj sedez ho Zveza SIK imela v Knjiznici Bezigrad, Ljubljana, Vodovodna 3. 
Knjiznice, ki se niso clanice nase zveze, va­bimo, da se vclanijo, saj bomo zdruzeni veliko ucinkovitejsi pri svojem delu. 
Ludvik Kaluza, Knjiinica Ivana Tavcarja, Skofja Loka 
PROGRAM DELA ZVEZE SIK SLOVENIJE 
Temeljni cilji in delovne naloge Zveze SIK Slovenije so nacelno opredeljeni v 5. in 6. clenu Akta o ustanovitvi Zveze SIK ter v 6. in 
7. clenu Statuta Zveze SIK. 
1. Slovenski nacionalni program za SIK: 
• 
doseci, da ho Ministrstvo za kulturo Teze o slovenskem nacionalnem pro­gramu obravnavalo in jih uvrstilo v nacionalni program kulture vsaj za leto 1993 

• 
sodelovati v razpravah in odlocitvah 


o mrezi knjiznic v R Sloveniji (status knjiznic ter mreza tudi v povezavi s predvideno novo regionalizacijo in upravno razdelitvijo R Slovenije) 

2. Racunalniska in komunikacijska tehnolo­gija v SIK: 
• 
prizadevanje za povezavo razlicnih programskih paketov in sistemov, ki se sedaj uporabljajo v slovenskih SIK za avtomatsko obdelavo podat­kov in komunikacije: ATLAS, VIR ipd. Spodbujanje in terjanje, <la ustrezna strokovna telesa, kot so Ko­misija za avtomatizacijo pri Ministr­stvu za kulturo, IZUM, NUK, pri­pravijo konverzije teh sistemov in omogocijo njihovo neposredno pove­

zavo 

• 
prizadevanje, da se ho v letu 1992 nadaljevalo financiranje nadaljnjega racunalniskega opremljanja SIK po ze dogovorjeni dinamiki 



3. Skupna nabavna politika: 
• knjiznicno gradivo: oblikovati sku­pni in povezani nastop SIK do dobaviteljev knjiznicnega gradi va (zalozbe in knjigarne); dogovoriti se 
o popustih pri nakupih -popusti naj bi bili enotni 
• 
racunalniska tehnologija: skupni na­stop pri nakupih in znizevanje cene zaradi vecjih narocil 

• 
drugi material: skupna-zdruzena narocila zaradi nizje cene 



4. Financiranje delovanja knjiznic: 
• v dogovoru z Ministrstvom za kul­turo doseci, da bo financiranje z nji­hove strani potekalo po dogovorjeni dinamiki, da bo mogoce dejavnost racionalneje nacrtovati 
• oblikovati enotni skupni nastop do obcinskih financerjev SIK in priza­devati si za poenotenje kriterijev za financiranje SIK 

5. Financno poslovanje, pisarnisko poslova­nje in arhiviranje: 
• 
prizadevanje za poenotenje financnega poslovanja knjiznic 

• 
prizadevanje za poenotenje poslova­nja z bralcem in knjigo oziroma KG pri izposoji 

• 
poenotenje kriterijev za arhiviranje dokumentov o delu SIK 



6. Zakonodaja v zvezi s SIK 
• 
sodelovanje v pripravi Zakona o knjiznicarstvu -predlogi in pri­pombe 

• 
sodelovanje v pripravi druge zakono­daje, ki bo zadevala SIK 



7. Vrcdnotenje dela v SIK 
• 
prizadevanje za poenotenjc izhodisc za vrednotcnje dela knjiznicnih de­lavcev -oblikovanje predloga ovre­dnotenja nosilnih strokovnih profilov V SIK 

• 
prizadevanje za to, da bodo tudi fi­nancerji sprejeli tako poenotene kri­terije in izhodisca 

• 
pregled in morebitna dodelava in dopolnitev veljavnih normativov in standardov za delo SIK, ki zadevajo vrednotenje dela 

• 
prizadevanje, da taki poenoteni kri­teriji pridejo tudi v kolektivno po­godbo za podrocje kulture 

• 
prizadevanje, da bodo financerji spostovali kolektivno pogodbo za kulturo 



8. Obvescanje clanic Zveze SIK: 
• tekoce obvescanje clanic o aktualni problematiki ter o delu upravnega odbora 

9. lzobrazevanje: 
• organizacija izobrazevalnih seminar­jev za poslovodne delavce SIK (rav­natelji, vodje, racunovodje) 
• organiziranje in sodelovanje v or­ganizaciji strokovnega izobrazevanja knjiznicnih delavcev; prizadevanje za to, da bo strokovno izobrazevanje (pripravnistvo, strokovni izpiti) tudi zakonsko sankcionirano 

Izobrazevalni program: 


1 za ravnatelje 
1.1 Management v knjiznicah 
• 
komunikacija kot pogoj za ucinkovito po­slovanje 

• 
pravila poslovnega obnasanja: manager kot poznavalec lastne regionalne kulture in poznavalec drugih kultur 

• 
znanje in ustvarjalnost -gibalo razvoja 


1.2 Vodenje in resevanje konflik­tov 
• odnos do lastnega kolektiva 
• 
uvajanje in izvedba sprememb 

• 
kako delegirati naloge, odgovornost in av­toriteto 

• 
kako pripraviti in izpe)jati pogovor s tezavnim delavcem 

• 
nagrajevanje in njegove pasti 

• 
kako si razporediti cas 

• 
kako povecati delovno disciplino 

• 
racionalno odlocanje 


1.3 Pisarnisko poslovanje 
• organizacija pisarniskega poslovanja 
• 
racunalnik: racionalizacija ravnateljevega dela 

• 
arhiviranje: nacela in organizacija 





Za knjiznicarje 
• 
poslovodenje, kaj je to 

• 
knjiznica kot javni zavod 

• 
soupravljanje ni samoupravljanje 

• organiziranost pisarniskega poslovanja 

• 
arhiviranje 

• 
knjiznicar: bralcc 

• 
dvig kakovosti zivljenja v knjiznici 

• 
izobrazevalna dejavnost v knjiinicah 


PROJEKTNA SKUPINA ZA RACUNALNISKO OPREMLJANJE SPLOSNOIZOBRAZEVALNIH KNJIZNIC 3. -5. SKUPINE ZE 
DELUJE 

V drugi stevilki J(11jiinicarskih novic je bil objavljen dokument Ministrstva za kulturo o imenovanju Projektne skupine za racunalnisko opremljanje splosnoizobrazevalnih knjiznic 3. ­
5. skupine. Skupina ho delovala v okviru Enote za razvoj knjiinicarstva pri Narodni in univerzitetni knjiinici v Ljubljani, za svoje delo pa ho odgovorna neposredno Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, ki ho projekt opremljanja knjiznic tudi financiralo. 
Projektni skupini sta bili zadani predvsem dve osnovni nalogi: 
1. 
Stalna naloga -neodvisna recenzent­ska dejavnost za strojno in programsko opremo, ki se uporablja v SIK 3. -5. sku­pine ter za vso novo opremo. 

2. 
Enkratna naloga -priprava razpisa za na­bavo strojne in programske opreme v SIK 


3. -5. skupine po fazah: 
• opredelitev zahtev oz. kriterijev za razpisne pogoje 
• 
izvedba razpisa • ocenjevanje in izbor ustreznih resitev 

• 
natancno definiranje programskih resitev z izbranim izvajalcem in do­delava programov 

• 
testiranje in dopolnjevanje program­skih resitev 

• 
spremljanje nabave strojne opreme v skladu s planom nabave, rezultati razpisa in razpolozljivimi sredstvi 

• 
svetovanje pri prakticni izvedbi opre­mljanja in instalaciji programov 

• 
spremljanje programa izobrazevanja 

• 
vzpostavitev "Kluba uporabnikov" 

• 
analiza in ocena delovanja sistema po zakljucku testnega obdobja 



Projektna skupina je v svoji popolni sestavi (7 clanov) ze pricela z delom. Zastavila si je terminski plan in oblikovala osnovno ogrodje zahtev, ki jih bo morala programska oprema upostevati. 
Ivan Kanic 

SIK IN MANAGEMENT 

Iz fondov INDOK centra/knjiznice za bi­bliotekarstvo v NUK smo tokrat izbrali ne­kaj pomembne prirocniske literature na temo javne knjiinice in management. Taki tematski prikazi bodo postali znacilnost vsake stevilke J<njiznicarskih novic. 
Ker je v zvezi z recenzijami ge. S. Nov­ljan iz prejsnje stevilke ze prislo do nespo­razumov, bi radi poudarili, da so navedene knjige na voljo za izposojo (medknjiznicno ali pa se oglasite oscbno), NUK jih nima na za­logi in jih ne prodaja, saj ni knjigarna. Vase folje mi lahko sporocite na tel.:061/150-141 in 150-131, int. 54, ali pa preko VMSmail-a (NUK::DARE). 
• 
Barlow, Richard. Team librarianship : the advent of public library team struc­tures. London : Clive Bingley, 1989. 175 str. ISBN 0-85157-450-5. Knjiga nam na zanimiv nacin podaja teorijo in prakso teamske oblike dela v knjiznicarstvu, njegove prednosti in pomanjkljivosti, hkrati pa s studijami primerov v britanskih javnih knjiznicah prikazuje zgodovino in rezultate takega nacina dela v obdobju 1968-86. 

• 
Planned public relations for libraries : a PPRG handbook / ed. by Margaret Kin­nell. London & Los Angeles : Taylor Gra­ham, 1989. 118 str. ISBN 0-947568-31-X. Prirocnik, ki seznanja managerje v knjiznicarstvu z osnovami vodenja odno­sov z javnostjo in nakazuje nekaj resitev na marketinski osnovi. 

• 
Public libraries today and tomorrow : approaches to their goals and manage­ment / ed. by H. Ernestus and H. D. We­ger. London: The British Library Board, 1986. IX, 228 str. (Library and informa­tion research report; 50). ISBN 0-7123­


3078-X. 
Knjiga iz svetovno uveljavljene zbirke 
LIR prinasa referate s posvetovanja )eta 
1984 v Nemciji. Glavne teme: funkcije, 
cilji in planiranje v javni knjiznici; mar­
keting; novi mediji -novi izzivi; mana­
gement; stroskovne analize; financiranje; 
odnosi z javnostjo. 

• Usherwood, Bob. The visible library : practical public relations for public libra­rians. London: The Library Association, 1982. XII, 207 str. ISBN 0-85365-562-6. Temeljno ctivo za vsakega managerja v javni knjiznici! Bestseller v Veliki Bri­taniji, kjer je dozivel ze nekaj izdaj in ponatisov. Nosilna tema: vodenjc stikov z javnostjo, vrednostna analiza le-teh in resitve. 
• Moore, Nick. Comment mesurer l'effica­cite des bibliotheques publiques : projet de manuel. Paris: UNESCO, 1989. 57 str. (PGI/89/WS/3). 
Ce zelite oceniti delovanje vase knjiznice, boste tu nasli vse potrebne elemente za evalvacijo: knjiznicni fondi, osebje, infor­macijska sluzba, izposoja, uporabniki, in se vzorce za izvedbo tovrstne analize z metodami za interpretacijo. Kratko in je­drnato! 

• 
Output measures for public libraries : a manual of standardized procedures / prep. by Nancy A. van House. 2nd ed. Chicago & London: American Library Association, 1987. XV, 99 str. ISBN 0­8389-3340-8. Vse, kar smo nasteli pod prejsnjo tocko, plus uporaba statisticnih metod. Vzorci! 

• 
Planning and role setting for public li­braries : a manual of options and pro­cedures / prep. by Charles R. McClure et al. 3rd print. Chicago & London: Ame­rican Library Association, 1988. XX, 117 



str. ISBN 0-8389-3341-6. Dragocena pomoc vodji knjiznice pri iden­tifikaciji in definiranju vloge in ciljev 
splosnoizobrazevalne knjiznice. V str­
njeni obliki podaja temelje planiranja, ki 
je v nasih razmerah res nekoliko zaple­
teno zaradi naglo se spreminjajocih raz­
mer, vendar, brez poznavanja osnov pla­
niranj a verjetno se tezje ... 

• 
Gervasi, Anne. Handbook for small, ru­ral, and emerging public libraries. Phoe­nix & New York: Oryx Press, 1988. XII, 196 str. ISBN 0-89774-303-2. Prirocnik se posveca vodenju in upravlja..­nju javnih knjiznic izven urbanih sredisc, 

t. 
j . na "podezelju", kar pa ne izkljucuje druge publike, saj te knjiznice delujejo po enakih principih. 


• 
Bird, Jean. fo-service training in pu­blic library authorities. London: The Library Association, 1986. VIII, 151 str. (BLRDR; 5898). ISBN 0-85365-827­7. Studija je osredotocena na permanentno izobrazevanje osebja v javnih knjiznicah. Posebej obravnava izobrazevalne cilje in programe. 

• 
Eine Marketingkonzeption fiir Offentliche Bibliotheken / Peter Borchardt et al. Ber­lin: Deutsches Bibliotheksinstitut, 1987. 249 str. (Dbi-Materialien; 71). ISBN 3­87068-871-8. Studija, ki je bila izdelana na Nemskem institutu za bibliotekarstvo v Berlinu, seznanja bralca z osnovami trznega obnasanja v knjiznicni in informacijski de­javnosti. Dober poduk za tiste, ki mislijo, da jim mora prav vse financirati drzava! 


• Fox, Beth W. The dynamic community library : a creative, practical, and ine­xpensive ideas for the director. Chicago & 
London: American Library Association, 1988. XII, 138 str. ISBN 0-8389-0496-3. Se ena zanimiva knjiga s podrocja ma­nagementa javnih knjiznic, ki umesca knjiznico v kontekst skupnosti, kjer se na­haja. Poucno, opremljeno z zabavnimi karikaturami. 
Dare Balazic 

************************************** 
SOLSKE KNJIZNICE 

*************************************** 
GIMNAZIJSKI PROGRAM IN SOLSKA KNJIZNICA 
Spet smo dobili publikacijo, ki bi morala opredeljevati mesto in vsebino dela solske knjiznice, pa je ne. Gre za publikacijo GIM­N AZ/JSKI PROGRAM, Ljubljana, Zavod RS za solstvo in sport, 1992. 
Ko smo leta 1990/91 zaceli v slovensko sre­dnjo solo ponovno uvajati gimnazijo (in ze nekaj let prej srednjo solo prenavljati), smo od te sodobne, prenovljene sole vsi zelo ve­liko pricakovali. Mislili smo, da bo v taki soli solska knjiznica zagotovo nasla mesto, ki ji gre. Na to so nakazovali celo nekateri deli v ze leta 1990 objavljeni brosuri Gimnazijski program, ki jo je prav tako izdal Zavod RS za solstvo. Citiram: 
• 
Gimnazija mora postati sola, lcjer vlada intelektualna svoboda in kreativnost... Program je namenjen predvscm pripravi ucencev za studij na univerzi ... (str. 3) 

• 
Sodobna gimnazija mora nauciti ucence, da se bodo znasli v svetu informacij in novih komunikacij ter jih uporabljali ... (str. 4) 


• Ucenci morajo imeti v gimnaziji moznost dela in studija v laboratorijih, specialnih ucilnicah, knjiznici in drugih prostorih ob stalni pomoci uciteljev ... (str. 4) 
N avedeno je dalo slutiti, da bi z ustreznim pristopom (ustanovitev predmetne skupine za knjiznicno dejavnost pri Zavodu za solstvo, po­svetovanje v Novi Gorici !eta 1990, pedagoska svetovalka za knjiznicarstvo pri Zavodu za solstvo ... ) lahko oblikovali smernice za delova­nje sodobne solske knjiznice in jih seveda tudi objavili v ustreznih publikacijah, ki so za sole tudi obvezujoce. 
Zal se to ni zgodilo. Izsla je publika­cija GI.MNAZIJSKI PROGRAM (1992), v ka­teri o mestu, ualogah, ciljih in vsebini solske knjiznice ni napisane niti besede, se vec, knjiznica sploh ni omenjena. Svoje mesto ni nasla niti v 8. poglavju: .Materialni pogoji za izvedbo programa, kjer pise: pogoji so opre­deljeni v ucnih nacrtih posameznih predme­tov (str. 18). Seveda sem pregledala tudi ucne nacrte posameznih predmetov, morda se pa med njimi skriva kaksna naloga solske knjiznice ali celo knjiznicarja, saj publikacija prcdstavlja tudi kadrovske pogoje za gimnazij­ski program. In kaj sem nasla ? Citiram: 
• 
Slovenski jezik in knjizevnost, materialni pogoji: Posamezne ucne ure lahko ucitelj izvede v solski knjiznici. Solska knjiznica mora imeti v svojem knjiznem fondu strokovno literaturo, leposlovne revije ter besedila za obvezno domace branje (str. 25) 

• 
Matematika, materialni pogoji: Ucitelj mora imeti na razpolago vso so­dobno strokovno literaturo za pouk ma­tematike v osnovnih in srednjih solah (str. 30) 

• 
Med tujimi jeziki, zlasti italijanskim in madzarskim, pa spet med materialnimi 


pogoji: V ucilnici naj bo ucencem na razpo­lago se temeljna Iiteratura v tujem jeziku npr. slovarji, slovnice, prirocniki, revije itd. (str. 83) in se V ucilnici naj bo ucencem na razpo­lago se ctivo v italijanskem jeziku: knjige razvrscene po zahtevnosti in po smereh, casopisi, revije, namenjene mladim, in slovarji (str. 102 in 112) in isti tekst za madiarski jezik (str. 137). 

• Umetnost, materialni pogoji: minimalna oprema: ... ucilnica za likovno vzgojo z moznostjo zatemnitve ali prostor v solski medioteki. 
Minimalni seznam literature je opredeljen v dosedanjem ucnem nacrtu. Ucitelj lahko po lastni presoji uporablja drugo dosegljivo lite­raturo (str. 137) 
In to je vse. Ce zelo isces, morda nekaj najdes, vendar te to ne zadovolji. Upam, da born s tern zapisom opozorila za to odgovorne ljudi na Zavodu za solstvo in da bodo v nasle­dnjo izdajo take publikacije uvrstili tudi po­glavje o solski knjiznici. 
Majda Steinbuch, 

II. gimnazija Maribor 
IZOBRAZEVANJE SOLSKIH KNJIZNICARJEV DRUGACE 
Izobrazevanje solskih knjiznicarjev poteka preko drustva bibliotekarjev dolocenega kraja ali Slovenije in tudi preko Zavoda RS za solstvo in aktivov, ki so organizirani pri organi­zacijskih enotah Zavoda za solstvo. Pri repu­bliskem Zavodu za solstvo imamo pedagosko svetovalko za knjiznicno dejavnost, pri orga­nizacijskih enotah pa navadno skrb za solske knjiznice prepustijo pedagoskim svetovalcem 
za slovenski jezik, ki skupaj z vodji akti­
vov sklicujejo sestanke in druge oblike izo­
brazevanja knjiznicarjev. 
Znano je, da mora solski knjiznicar pri 

nacrtovanju in izvajanju bibliopedagoskih ur 
pri razlicnih predmetih sodelovati z ucitelji teh 
predmetov in skupaj z njimi ure nacrtovati, 
pripravljati in izvajati. Najpogostejsa pri­
pomba knjiznicarjev je, da ucitelji niso infor­
mirani o takem delu, da jih je tezko prepricati 
v nujnost skupnih ur v knjiznici ... 
Pri Zavodu RS za solstvo OE Maribor smo ze !eta 1988 zaceli skupaj s pedagosko sveto­vako za biologijo in kemijo in knjiznico II. gi­mnazije Maribor (takrat Srednja naravoslovna sola Milos Zidansek) izobraievati tudi ucitelje 
o vlogi solske knjiznice v ucnovzgojnem pro­cesu, izvedli smo bibliopedagosko uro biologije na temo genetika. Leta 1990 sem imela preda­vanje za ucitelje biologije in kemije srednjih sol obcine Maribor o vkljucevanju solske knjiznice v ucnovzgojni proces, o knjiznicnem informa­cijskem sistemu in o racunalniku v knjiznici. S kolegico biologinjo sva na povabilo pedagoske svetovalke za biologijo in kemijo imeli na raz­stavi ucil v Ljubljani (1991) bibliopedagosko delavnico 11a temo Morje in oceani. 
Sodelovanje s posameznimi pedagoskimi svetovalci Zavoda RS za solstvo OE Maribor se razsirja. 5. marca sva s pedagosko svetovalko za geografijo Vero Malajner izvedli v knjiznici 
II. gimnazije geografsko bibliopedagosko uro -ucno delavnico, tema: URBANIZACIJA, na katero sva povabili skupaj ucite/je geografije i11 knjiznicarje. Izdelali sva delovne liste za is­kanje informacij na zastavljeno temo, ucitelji in knjiznicarji pa bodo skupaj izvedli uro v knjiznici in se pri tern seznanili tudi z najso­dobnejso geografsko literaturo v angleskem je­ziku, ki jo ima nasa knjiznica za potrebe med­narodne mature. Udelezencem born predsta­vila tudi bazo vzajemne katalogizacije in iska­nje geografskih informacij. 
.Mislim, da je tak nacin strokovnega izpopol­njevanja zelo primeren in ucinkovit. Upam, da bo se kaksen kraj povzel nase izkusnje, saj vedno iscemo ideje in predloge za izo­braievanje pedagoskih delavcev -uciteljev in knjiznicarjev. 
Majda Steinbuch, 

II. gimnazija Maribor 
SEMINARJI STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE SREDNJESOLSI([H KNJIZNICARJEV 

Podskupina za strokovno izpopolnjevanje in vzgojno-izobrazevalno delo v solski knjiznici, ki deluje pri predmetni skupini za knjiznicno dejavnost na Zavodu Republike Slovenije za solstvo in sport v smislu permanentnega iz­obraievanja solskih knjiznicarjev, je ie v zacetku !eta 1991 nacrtovala in v Prosvetnem delavcu (marec 1991) razpisala seminarjc za knjiznicarje v srednjih solah in domovih za ucence srednjih sol. 
V decembru 1991 in januarju 1992 pa so v organizaciji Zavoda Republike Slovenije za solstvo in sport ter v sodelovanju maticne sluzbe NUK iz Ljubljane ins pomocjo srednjih sol, kot tudi knjiznicarjev praktikov iz osnov­nih in srednjih sol, potekali seminarji na Ptuju, v Novi Gorici in Kranju. 
Seminar je bi! razpisan pod naslovom 
Uresnicevanje bibliopedagoskega de/a v so/ski knjiinici. Udelezilo se ga je 70 solskih knjiznicarjev iz vse Slovenije oziroma tistih, ki so se na seminar prijavili. 
Udelezenci so poslusali oz. obdelali nasle­dnje vsebine: 
1. Principi strokovne obdelave periodicnega tiska -predstavila jila je ga. Jelka Gaz­voda, bibliotekar specialist v NUK Lju­bljana. 
2. 
Ra.cunalnik in uporaba racunalniskega programa v solski knjiznici: temo je knjiznicarjem teoreticno in prakticno pri­kazal g. Boris Jukic, svetovalec v Goriski knjiznici. 

3. 
Pedagosko vlogo srednjeiiolske knjiznice pri pripravi razstav, predavanj in literar­nih vecerov je ob video kaseti in iz lastnih izkusenj osvetlil prof. Miha Mohor, bibli­otekar v Gimnaziji Kranj. 

4. 
Bibliopedagosko delo v solski knjiznici -medioteki in bralno znacko nekoliko drugace je zelo zanimivo prikazala ga. Va­lerija Pukl, visja knjiznicarka iz osnovne sole Polzela. 


Knjiznicarji so seminar zelo dobro sprejeli in na njem aktivno sodelovali. Ob koncu je vsaka skupina seminar skozi anketni vprasalnik tudi ocenila in predlagala vsebine, metode in orga­nizacijo seminarja v bodoce. 
Letosnjo vsebino, metode dela in organi­zacijo je ocenilo kot zelo primerno 53 % udeleiencev in kot primerno 45 %, le dva od­govora sta ocenila organizacijo in metode dela kot manj primerno, nista pa dala predlogov, kako seminar izvesti drugace. Vecina je bila zadovoljna tudi s casom in dvodnevnim traja­njem seminarja. 
Ob vprasanju, kaj bi zeleli v bodoce, so bile najveckrat navedene naslednje vsebine, ki jih homo skusali vkljuciti v seminarje v solskem letu 1992/93: 
1. 
Pedagoska vloga srednjesolske knjiznice in knjiznicarja (izvajanje bibliopedagoskega dela z razredi in skupinami) 

2. 
Didakticna priprava knjiznih razstav, or­ganiziranje literarnih vecerov ipd. 


3. 
Vkljucevanje in iskanje podatkov v vzaje­mnem katalogu in preko ATLASSA 

4. 
Prepisovanje podatkov iz vzajemnega ka­taloga v lastno zbirko 

5. 
Strokovna obdelava serijskih publikacij po ISBD(S) 

6. 
Strokovna ekskurzija z ogledom medi­otecnih informacijskih centrov v tujini 

7. 
Didakticne delavnice in projektno delo v solski knjiznici -medioteki. 


Ema Struznik, Zavod RS za solstvo in sport 
************************************ 
BORZA DELA ************************************** 
Center za mednarodno sodelovanje in razvoj -CMSR, 61109 Ljubljana, Kar­deljeva pl. 1 , pp 97, tel.: 061/183597, 181372. Za dela in naloge v specialni knjiznici Centra za mednarodno sodelovanje in ra­zvoj zelimo zaposliti pripravnika/co, diplomi­ranega/o visjega/o knjiznicarja/ko ali biblio­tekarja/ko s pasivnim znanjem tujih jezikov -zazelena je angleiicina. 
Prejemamo 200 naslovov tuje periodike in 300 monografij letno. Gradivo katalogiziramo ze tri !eta racunalnisko in nasim uporabnikom so na voljo tudi off-line produkti (katalogi). 
Vse nadaljnje informacije dobite pri Ta­nji Kovse, vodji biblioteke, od ponedeljka do petka (9.00 -12.00 ure). -Mag. Maja Bucar, namestnica direktorja. 
Knjiznicar v Pionirski knjiznici -dolocen cas KOi, Enota Pionirska knjiinica, Komenskega 9, Ljubljana, isce knjiinicarja (srednja strokovna izobrazba) za delo v izposoji, za dolocen cas (pribl. 3 me­see). Popoldanski turn us. lnformacije: Vojko Zadravec, tel.:061/317-269. 
*************************************** 
ZBDS 

*************************************** 
ZANIMIVOSTI Z 2. RAZSIRJENE SEJE PREDSEDSTVA ZBDS 

Seja je bila dne 5.3.1992 v Narodni in uni­verzitetni knjiznici. 
1. 
Odbor K alanovega sklada je imel 24.1.1992 svojo prvo sejo. Za nove­ga predscdnika odbora so clani imenovali mag. P. Juinica. 

2. 
Zdruienje samostojnih kulturnih delav­cev nam je poslalo dopis za vkljucitev v Kulturnisko zbornico. Predsednik je imel razgovor z iniciatorjema ustanovitve KZ 


g. Zabotom in go. Copicevo; udeleiil se je tudi skupscine ZSKD v Cankarjevem domu, na kateri je bila imenovana inicia­tivna skupina za pripravo gradiv, potreb­nih za ustanovitev KZ. Do nadaljnjega ostane ZBDS v Kulturniski zbornici samo opazovalka. 

3. American Library Association nas obvesca o programu za izmenjavo mladih knjiinicarskih strokovnjakov: sporocili naj bi jim, katera knjiznica bi lahko vzela na prakso ameriskega knjiznicarja, sami pa nudijo moinost desetim knjiznicarjem 14 iz nase deiele, ki bi bili pripravljeni krajsi cas ( nekaj mesecev) delati v ameriskih knjiznicah. Podatke moramo sporociti do 
I. maja. Organizator ( Committee on In­ternational exchanges ALA) ne zagotavlja nobene financne podpore. (Podrobnejse informacije v Sekretariatu ZBDS) 

4. 
Clanska izkaznica bo izdelana predvi­doma do sredine ma.rca 1992 (izdelal jo bo BIRO'M, ki tiska. Knjiinico). Vsa. drustva, ki so poslala pomanjkljive se­zname svojih clanov, naj dopolnitve posljejo cimprej. Poda.tki o clanih (pri­imek, ime, kraj drustva, EMSO, bodo na nalepkah, ki jih bo izdelovalec vtisnil na prvo stran izkaznice (plastifikacija). 

5. 
Na razpis za sofinanciranje izdaje strokov­nih publikacij s podrocja knjiznicarstva, je do predpisanega roka prispelo sedem prosenj. Ciani Predsedstva so v celoti podprli porocilo razpisne komisije in spre­jeli naslednji sklep: Namenska sredstva se odobrijo nasle­dnjim prosilcem: 

• 
CTK (Sekcija ZBDS za specialne knjiznice) za financiranje zbornika ob ,I. strokovnem posvetovanju sekcije jeseni 1992: 60.000 SLT. 

• 
Martinu Grumu, bibliografu v NUK, za kritje stroskov pri izdelavi Bibli­ografije slovenskih bibliografij za ob­dobje 1973-1990: 20.000 SLT. 

• 
Sekciji ZBDS za solske knjiznice pri Drustvu bibliotekarjev Gorenjske za sofinanciranje publikacije Knjiinicarsko in biblio­pedagosko delo solskega knjiinicarja: 




70.000 SLT. 
• lvanu Kanicu iz Enote za razvoj NUK, za sofinanciranje prevoda in 
izdaje slovenske verzije JSBD(CF): 
50.000 SLT 
(Porocilo razpisne komisije je sestavni de! zapisnika). 
6. 
Predsednik poroca o dosedanjih pripra­vah na strokovno posvetovanje ZBDS, ki ga ho (predvidoma) 24. in 25. sep­tembra 1992 organiziralo Drustvo bibli­otekarjev Ljubljane. Glede na tema­tiko (Knjiznice in informacijska politika) bo smiselno pritegniti k sodelovanju tudi ustrezno druzbenopoliticno javnost (Mi­nistrstvo za informiranje, MZT, M$$ in MK). Programski odbor se je odlocil, da poskrbi za vabljena predavanja in je v ta namen poslal vabila dvanajstim prizna­nim bibliotekarskim strokovnjakom. Po­leg teh pa, seveda, pricakujemo tudi odziv iz nasih knjiznicarskih vrst. V diskusiji je bi) sprejet predlog, da poleg plenarnih oblik pripravimo tudi delo v sekcijah. 

7. 
Predsednik nas je seznanil z novico, da je IZUM postal javni raziskovalni zavod kot infrastrukturni servis KIS/SZTI in nosilec razvoja skupnih osnov knjiznicnega infor­macijskega sistema ter znanstvenega in­formiranja in komuniciranja v RS. Usta­novitelj je Republika Slovenija. 

8. 
Francka Zumer (solske knjiznice) je pred­stavila problem statusa solskih knjizni­farjev, ki morajo po sedanji zakonodaji opraviti dva strokovna izpita, ker na soli delujejo kot knjiznicni in pedagoski de­lavci. Bilo bi primerno, da se Zavod za solstvo in Komisija za priznavanje kvali­fikacij bibliotekarske stroke NUK dogovo­rita za "vmesni izpit", ki bi knjiznicarjem na soli omogocal ustrezno vrednotenje obeh poklicev. 

9. 
Drustvo bibliotekarjev Maribor javno protestira proti neupraviceno visokim ce­


nam, ki jih NUK zaracunava tecajnikom za usposabljanje za strokovni izpit. Za knjiznice je to velik izdatek, se zlasti, kadar imajo na tecaju hkrati vec svojih knjiinicarjev, in kadar gre za oddaljene knjiznice, saj pripada knjitnicarju poleg tecajnine se pokritje bivanja v Ljubljani. Republiska maticna knjiznica na ta nacin siromasi lastno stroko. Sklep: protest naj Predsedstvo ZBDS ta­koj posreduje NUK-u. Ciani Predsedstva se strinjajo, da NUK ne more organizi­rati brezplacnega usposabljanja, vendar naj ponovno razmisli o tecajninah, ki so zares previsoke. 

10. Sklep: . upokojenci in iitudentje naj vkljucno za leto 1992 placujejo enak clanski prispevek (razbremenjen stroskov za revijo Knjiznica ). 
Tomaz Kobe 

************************************** 
PREDSTAVLJAMO VAM 

*************************************** 
SEMINAR SVETOVANJE PR/ STRATEBKEM INFORMACIJSKEM PLANIRANJU V LJUBLJANI 
Mednarodni center za podjetja v druzbeni lastnini v dezelah v razvoju (ICPE) na­javlja stiridnevno mednarodno delavnico in seminar na temo: SVETOVANJE PR/ STRATESKEM INFORMACIJSKEM PLA­NIRANJU v Ljubljani, med 14. in 17. aprilom 1992. 
Delavnico. organizirajo Mednarodni center {ICPE}, Ljubljana, Drexel Univerza (Sola za informacijske iitudije), Philadelphia, ZDA, ter 
Mednarodna zveza za ifnormacije in dokumen­tacijo {FID ). 
N amen delavnice je pokazati s pomocjo obselnih prakticnih znanj nekaterih vodecih svetovnih mednarodnih ekspertov s podrocja informacijske politike, strateskega informacij­skega planiranja ter upravljanja z informa­
cijskimi viri, podjetjem v dezelah v razvoju ter Vzhodni Evropi, kako naj se spopadejo s iitevilnimi izzivi na podrocju informacij v casu sedanjih korenitih ekonomskih ter gospodar­skih reform. 
V razvitih dezelah je svetovanje na podrocju informacij priznano kot dejavnost, ki pod­jetjem pomaga, da se osredotocijo na svoje informacijske probleme, si izoblikujejo infor­macijsko strategijo, spoznajo nove pristope k informacijskim problemom, kot tudi da iz­koristijo nove dosezke informacijske tehnolo­gije. Izkuiinje v svetovanju v razvitih dezelah na podrocju informacij lahko pokazejo pot, kako premostiti resne probleme, s katerimi se srecujejo podjetja v razvijajocem se svetu pri upravljanju z informacijami. 
Pricakujemo, da bodo na seminarju sodelo­vali pomembni specialisti z referati, studijami primerov in drugimi materiali, profesorji ter praktiki iz razvitih dezel, dezel v razvoju in iz Vzhodne Evrope. 
Naslov za dodatne informacije in registra­cijo: Zdravka Pejova, vodja informacijsko-knjiznicne sluzbe, Mednarodni center za podjetja v druzbeni lastnini Dunajska 104, 61000 Ljubljana Tel.: 061 182-331; Fax: 061 346-389. 
KAJ MORAMO VEDETI 0 VAROVANJU KNJIZNICNEGA GRADIVA 
Delavce knjiznic vabimo na predavanje z naslovom Kaj moramo vedeti o varovanju knjiinicnega gradiva, ki ga je pripravila Jana KOLAR, vodja restavratorskega centra NUK. Predstavili vam homo vzroke za propadanje knjiznicnih fondov, nacine njihove zascite in svetovne trende razvoja varovanja teh gradiv. Predavanje je namenjeno delavcem knjiznicne stroke, se zlasti tistim, ki se neposredno ukvar­jajo s knjiinicnim gradivom. Predavanje bo v torek 14. aprila (in ce bo dovolj zanima­nja -tudi v sredo 15. aprila) v razstavni dvorani NUK, od 10. do 13. ure. lzpolnjene prijavnice (prilozene so Knjiznicarskim novi­cam )posljite najkasneje do 6. aprila 1992 na naslov: NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva, Turjaska 1, Ljubljana. 
SRECANJE V PIONIRSKI KNJIZNICI 

Pionirska knjiznica v Ljubljani organizira mesecna srecanja, ki so prvenstveno name­njena knjiznicarjem solskih in mladinskih knjiznic, kar pa ni ovira, da se predavanja v okviru srecanja ne bi udelezil tudi kaksen "laik", ki ga st var zanima. Tako sem se 
11. marca pridruzila knjiznicarjem na preda­vanju Marinke Svetina o A(vdio) mediju -so­potniku branja. 
Jedro predavanja je tvorila obravnava enega A sredstva -kasete. Na zacetku smo se make ustavili ob pojavu TV kot "nadomestne varuiike" in se pogovorili o rezultatih ameriske raziskave Otroci -drui ina -TV. 
Kaj je za otroka primerneje: branje ali po­slusanje (pravljic oz. zgodb)? Svetinova od­govarja, da je za predsolske najpomembnejse poslusanje neposrednega pripovedovalca, eledi poslusanje kaset in sele na tretjem mestu je branje, medtem ko je pri solskih otrocih bra­nje na drugem mestu, poslusanje kaset pa na tretjem. 
Na elovenskem trziscu je okoli 300 govornih in glasbenih kaset. Pravljice na kaeetah 80 v glavnem dramatizirane, nekaj pa je tudi bra­nih. Po vsebinski plati bi pravljice lahko raz­delili takole: 
• 
ljudeke pravljice in priredbe le-teh (Zveri­nice iz Rezije, Sirota Jerica) 

• 
pravljice, prirejene iz literarnih del (Ke­kec, Martin Krpan, Ostrzek) 

• 
pravljice, narejene samo za radio (znan je slovenski radijeki pravljicar Frane Pun­tar) 

• 
"vecne" pravljice za vse generacije (Zvez­dica zaspanka) 

• 
posebej velja omeniti Grimmove pravljice in pa pravljice Svetlane Makarovic, ki so med otroci dosegle izredno priljubljenost 

• 
Nekaj je tudi izobrazevalnih kaset (Kette, Mum, Cankar; naravoslovnih je malo). Omeniti je potrebno se glasbene kasete 


(A. Bitenc), ki so dovolj kvalitetne. 

Kasete morajo biti tekstovno, glasovno in oblikovno primerne za otroke. Mlade po­slusalce morajo bogatiti in jih vzpodbujati k pozitivnim vrednotam. To je dediscina, ki jo dajemo otrokom. 
Na trziiicu se pojavljajo tudi kasete brez mi­nutaze ali celo brez navedbe avtorstva, kar otezuje delo knjiznicarjev, primanjkuje pa tudi kaset za posamezna podrocja (npr. ekologija). 
Otroci zelo radi segajo po kasetah in to je obveza za cim kvalitetnejse (vsebinsko in tehnicno) izdelavo in izposojo le-teh. -Mi­lena Dobnik, stud. bibl. 
*************************************** 
OBVESTILA 

*************************************** 
Kadrovska eprememba v NUK. S 15.3. je odsla na letni dopust, nato pa v pokoj, dol­goletna pomocnica ravnatelja NUK (1980-92), bibliotekarska svetovalka ga. Martina Sircelj. Seveda jo homo biblitekarji se erecevali, saj je clanica kar nekaj komisij in delovnih te­les, ki delajo "e polno paro" ravno v teh dneh (eprememba knjiznicarske zakonodaje, spremembe izobrazevalnih programov za stro­kovne izpite, pridobivanje kvalifikacij biblio­tekarske stroke, gradnja nove univerzitetne knjiznice ... ). Zazelimo ji se vrsto zadovoljnih, ustvarjalnih in zdravih let v zasluzenem po­
koju ! 
Na predlog Strokovnega kolegija je bil s sklepom Knjiznicnega sveta imenovan za pomocnika ravnatelja NUK dr. Mirko Popovic. 
Cestitamo ! -Dare Balazic 
Novi prostori knjiznice Pravne fakul­tete. S financno pomocjo Mesta Ljubljane je postala Knjiznica pravne fakultete bogatejsa za priblizno 250 m2 novih prostorov. Ohno­viii 80 namrec kletne prostore -kurilnico v stavbi stare univerze. Tja emo preselili ves knjiznicni fond od leta 1980 dalje in uredili izposojo s prostim pristopom. Tloris novega dela knjiznice sicer ni najbolj primeren za ta namen -je premalo pregleden, zato bomo po­trebovali za nadzor dodatne delavce. V obno­vljenem delu knjiznice smo uredili tudi koticek za iitudij. Uporabnik si najnujnejse lahko izpise tudi med knjiznimi policami, kamor smo postavili nekaj miz. Knjiznica je odprta od po­nedeljka do petka in sicer od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Vabljeni! -Mira Vrhovnik Library of Congress razpisuje trimesecni p1·aktikum. Kongresna knjiznica in Fon­dacija Soros razpisujeta trimesecni prakti­kum v Kongresni knjiznici v Washingtonu, ZDA. Kandidirajo lahko studenti zadnjega le­tnika bibliotekarstva, bibliotekarji in profesorji knjiznicarstva. Obvezno obvladovanje an­glescine. Podrobne informacije in obrazce do­bite pri Open Society Fund -Slovenija, Rastko Mocnik, oddelek za sociologijo, Filozofska fa­kulteta, Askerceva 12, Ljubljana. Koncni rok za prijave je 15. april letos. Program se zacne 
1. septembra letos in bo trajal dve leti. -
Angleski deskriptorji v ODK JG. 
V Osrednji druzboslovni knjiznici Jozeta Goricarja smo koncali dolgotrajno in zahtevno delo -prevod 6304 deskriptorjev iz sloven­skega v angleski jezik. Prevod so otezevale znacilnosti slovenskega in angleskega jezika (homonimi, sinonimi) in specifike obeh jezikov (v slovenskem jeziku npr. samoupravna ter­minologija). Dvojezicni seznam deskriptorjev bo sluzil procesu izgrajcvanja bibliografske po­datkovne zbirke za podrocje druzboslovja in ga homo nekajkrat letno azurirali. V prvi fazi je predvidena implementacija seznama deskrip­torjev v angleskem jeziku v podatkovno zbirko ODK JG, kije dostopna preko Racunalniskega centra Univerze v Ljubljani (zbirki SOCC in SOCM), kar bo omogocilo uporabnikom is­kanje dokumentov tudi z deskriptorji v an­glescini. To bo predvsem koristno za tuje 
studente, pedagoge in raziskovalce iz podrocja druzbenih ved, ki so trenutno v Sloveniji. Breda Popovic 
DEXA '92 . 3. mednarodna konferenca Database and Erpert Systems Applications • DEXA '9Ł bo od 2. do 4. septembra 1992 v Valencii ($panija). Z uporabo in razvo­jem podatkovnih baz in ekspertnih sistemov se srecujemo na vseh znanstvenih podrocjih. Namen konference je predstaviti sirok spekter ze implementiranih ali pa sele zasnovanih eks­pertnih sistemov. Konferenca naj bi izzvenela kot dialog med prakso, uporabniki teh siste­mov in delujocimi znanstveniki. Informacije: Prof. dr. I. Ramos, Universidad Politecnica Valencia, Dept. Sistemas Informaticos y Com­putacion, Apartado 22012, E-46020 Valencia 
. , 

Spam. Fax: +34(6)3877 359. -Dare Balazic 
Podarimo. Podarimo stiri katalozne omare (Mizarstvo Pockaj -Rodik Kozina). Format 125 x 75 mm : 16 predalckov (2 kom), format 148 x 105 mm : 20 predalckov (2 kom). Infor­macije: Zavod za raziskavo materiala in kon­strukcij, INDOK sluzba, Ljubljana, Dimiceva 12, tel.: 061/182-014 ali 183-261, int. 505. Vanda Valencic 
Z obiska v Pionirski knjiznici. V okviru predmeta Sodobna organiziranost bibliotekar­stva (predavatelj dr. Mirko Popovic) smo studenti 2. letnika bibliotekarstva obiskali ze nekaj knjiznic, med njimi tudi Pionirsko knjiznico v Ljubljani. 18. februarja nas je v PK prijazno sprejela ga. Tanja Pogacar. Na hodniku so nas pozdravili otroski in mladinski junaki iz razstavljenih knjig. Najprej smo si ogledali pravljicno sobo s pripadajocim inven­tarjem (blazine, lutke, otroske knjige), hkrati pa izvedeli veliko zanimivega o mladinskih knjiznicah po svetu (Internationale Jugendbi­bliothek v Miinchnu) ter o nastanku in razvoju ljubljanske Pionirske knjiznice. lzposojevalni oddelek nas je presenetil z velikim obsegom ne samo knjiznega, mapak tudi audio gradiva. Ga. Pogacarjeva nam je predstavila ob like dela 
z mladimi bralci: poleg ur pravljic in igralnih ur s knjigo pripravljajo tudi knjizne uganke, otroci izbirajo naj-knjigo, ki jih potem tudi razstavijo in povedo, zakaj so jim bile vsec. Delo z mladimi zahteva nenehno dinamiko in iskanje vedno novih, privlacnih oblik ter nacinov. Na koncu smo si ogledali se studijski oddelek. Knjiznico smo zapustili z zeljo, da morda koga izmed nas po koncanem studiju sprejme kot svojega sodelavca, in z upanjem, da financna sredstva ne bodo prehuda ovira pri posodabljanju PK in njeni vecji afirmaciji v slovenskem (knjiznicnem) prostoru. -Mi­lena Dobnik 
Stare knjizne vezave. Od 18. februarja do 
6. marca je bila v koprski knjiznici na ogled razstava Stare knjiine vezave. Razstavljenih je bilo 50 originalnih starih in zanimivih vezav od 15. do zacetka 20. stoletja, fotografije raz­stavljenih eksponatov ter fotografije o resta­vriranju gradiva in literatura s podrocja zgo­dovine knjige, tiskarstva in restavratorstva. V okviru te razstave je bilo organizirano preda­vanje o zgodovini vezav, ki ga je imela resta­vratorka mag. Jedrt Vodopivec-Tomazic iz Ar­hiva Slovenije. Predavanja so se udelezili tudi knjiznicarji juznoprimorskih knjiznic. ­
V KROZENJE 

KNJIZNICARSKE NOVICE, 2(1992), st. 3. YU ISSN 0353-9237. Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana Uredil: Dare Balazic. Naklada: 500 izvodov. Na podlagi Mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st. 23/179-92 z dne 16.3.1992 stejejo J(njiznicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke ta­rifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. 
JS 
PRIJAVNICA ZA PREDAVANJE "KAJ MORAMO VEDETI O VAROVANJU KNJIZNICNEGA GRADIVA", NUK, 14. (15.) april 1992 ob 10. uri 
Knjiznic..._ ______ _______________________ _ ___ _ 
Naslov _ __________________________________ _ 
Telefon ______________ _.,..ontaktna oseb..._ _____________ _ 
Na predavanje prijavljamo naslednje delavce: 
l. 
2. 
3. 
4. 

Zig in podpis odgovorne osebe: 
Prijavnico vrnite na naslov: NUK, Turja.ska 1, 61000 Ljubljana.