Gospodarstvo. Iztirjevanje davkov. Opravičeno so bili Ijudje razburjend, ko so davcni uradi dali po občimah razglasiti, da se bodo davčni zaostanki intabulirali na posestvo, ako ne bodo placani do 15. avgusta. Razglas davčnega urada v Mariboru, ki so ga občinski uradi dobili prejšnji teden, se glasi: »Davčni urad v Mariboru obvešča vse davkoplačevalce občine . . . ., da zapadejo davki vseh vrst z dokladaini vred za . . . . četrtletje 192 . v plaoilo do vštetega 15. avgusta 1927. Ako bi ne biii plačani davki do tega dne, se raeunajo opominski stroški 1% in zamudne obresti 8% od zaostale vsote. Ako bi ne bili placani daVki tekom 14 dni po gornjem roku izvršil se bo rubež, ki je podvržen kolku za 5 Din in računali stroški do zneska 1000 Din 20 Din, nad 1000 dinarjev 2% in 8% zamudnih obresti od zaostale vsote. Razen tega se bodo davoni zaostaraki intabulirali na posestvo.« Krajevna organizacija Slovemske ljudske sftranke pri Sv. Jakobu v Slov. goricah me je opozorila na ta razglas s prosnjo, da bi posredoval pri davoni oblasti, naj se izterjevanje davkov oiruili. V to svrho sem poslal dne 6. avgusta gospodu finančnemu delegatu sledeči brzojav: »Davčni uradi grozijo davkoplačevalcem, ako ne plačajo do 15. avgusta zapadle davke za tretje četrtletje, z neuamiljeno rubežno ter z intabulaoijo na posestvo. Ljudstvo je vsled tega razburjeno. Prosim, preklioite to protizakonito odredbo. Prosim nujno odgovora. Narodni poslanes Franjo Žebot.« Dne 9. avgusta sem dobil iz Ljuibljane naslednji odgovor: »Ljubljana, dne 6. avgusta 1927. Gospod poslanec! Na Vašo bTzojavko od danes mi je oast obvestiti Vas, gospod poslanec, da ne gre za nikake poostrene davčne eksekucije, temveč za normalno (navadno) izterjevanje, ki se vrši vsako četrtletje, in ki je osnovano v členu 210. fin. zakona za leto 1926-27, čegar veljavnost je bila s čl. 77. fin. zakona za leto 1927-28 podaljšana tudi za tekoče leto. Razen teh splošnih določil fiuancnega zakona ter razpisa generalne direkcije davkov z dne 8. junija 1927, štev. 68.554. ni izdala delegacija glede izterjeyanja davkOT nikakih posebnih odredb.« Iz tega sledi, da grožnja davčnih urildov s poostritvijo davčne eksekudje in z intabulacijo na posestvo ni bila na mestu in da delegacija ministrstva financ ostre eksekucije in intabulacije za davone zaostanke sploh ni naročila. Po zakonu je intabulacija davgnih zaostankov na posestvo dovoljena le tedaj, če je nevarnost, da bi država zgubila svojo terjatev glede daykov. To pa se zgodi navadno samo v slučaju, če je davkoplačevalec prezadolžen. Naj slnžijo te vrstioe našim ljudem v pomirjenje. Franjo Žebot. Strašna suša v južnih krajih. V južnih delih države že več kot tri mesece nii padlo kapljice dežja. Vrocina je naravnogt neznosna. V senoi znaša vrocina po 48 do 52 stopinj C. V južni Srbiji, Makedoniji, Črni gorti, Hercegovini, Bosni in Dalmaciji je vse požgano od vročine. Celo drevje je že izgubilo zelenje. Ne bo ne hrane za ljudi, ne krme za živino. Ljudstvo obupuje. Celo v Vojvodini, ki se imenuje »žitnica srednje Evrope«, je le*ina vsled silne suše Hm vročine tako slaba, da še za domače potrebe ne bo dovolj koruze. Iz Vojvodme se je vsako leto izvažalo na stotisooe vagpnov koruze in žita. V našifr krajih nam je ljubi B^ dal vsaj nekaj dežja, tako da bo vsaj nekaj koruze dn drugih. živil. Letos bo treba zelo previdno uporabljati ono malo, kar nam je pritastlo. Bojimo se, da bo na pomlad vsega primanjkovalo. Davkarije morajo sprejemati 20 odstotne bone! Po- novno nam poročajo, da so nekateri davčni uradi še do zadnjega delali ovire pri vplačevanju davkov z boni, ki jih ]e izdala država za odtrgljaje pri zamenjavi denarja. Po finančnem zakonu se morajo boni pod tisoc kron vzeti pri davčnih uradili kot plaoilo za davek. Ker so dobili davčni uradi od finanone delegaeije točna navodila v tej zadevi in so vsi dvomi, ki bi mogli tu in tam nastajati, popolnoma pojasnjeni, najodločneje svarimo pred vsakim šikaniranjem našega ljudstva. Določbo o plačevanju davkov s temi boni je tolmaciti širokognidno. Prosimo vse somišljenike, da se nam nasprotne slučaje sporoči, da moremo napraviti konec eventualnim nadaljnjim &ikanam, ki služijo kot agitacijsko sredstvo proti SLS. Txidi ptujska davkarija mora te bone &prejemati! Ako bi jih zavračala, kar je trdil radičevec Emeran Stoklas na shodu pri Sv. Lovreneu preteklo nedeljo, da jih zavraca, tedaj prosimo, da nam vsi prizadeti prijavite vsak tak slučaj, bomo že poskrbeli zdaj in za pozneje. Mariborski trg, dne 6. avgusta 1927. Trg je bil še bolje preskrbljen, kakor pretečeni teden, tudi slaoinarjev je bilo 20 (pretekli teden 11). Drugaoe pa je bilo 42 s krompirjem, čebulo, kumarami in drugo zelenjavo in 10 s sadjem naloženih vozov na trgu. Cene mesu so malo poskočile, zelenjavi in sadju, kakor tudi perutnini, so padle. Cene so bile govedi 10 do 15, teletom 15 do 20, svinjam pa 17.50 do 30 Din za kg. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 600 komadov. Cene so se znižale, ker prihaja vedno več tega blaga na trg. Piščanci 7.50 do 15, vecji 15 do 25, kokoši 30 do 50, race in gosi 40 do 70, domači zajci 8 do 20, morski prašički 8 do 10, grlice 25 do 30, kanarčki 25 do 30 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju 1 do 1.50, letošnjemu 2 do 2.50, solati 2 do 3, čebuli 3 do 4, cesnu 7 do 10, paradižnikom 8 do 10, fižolu v stroeju 6 do 8, kislemu zelju 2, kisli repi 2, ma&lu 36 do 40, kuhanem 44 do 46, cajnemu 48 do 52 Din kg. Glavnatemu zelju 0.50 do 4, karfiolu 1 do 5, kumarcam 1 do 3 (za vlaganje 0.20 do 0.75), bučam 3 do 5 Din komad, mleko 2.50, smetana 14 Din liter. Jabolkam in hruškam 3 do 8, črešnjam 8, breskvam 16 do 20, marelicam 14 do 16, ringlotom 4 do 5, grozdju 18 do 24, slivam 7 do 10, dateljem 24 do 36 Din za kg, jagodam 12, borovnicam 2, ribizlu 5 do 7, malinam 4 do 6 Din liter; melonam 14 do 20, pamarančam 1 do 3, limonam (letošnjim) 0.50 do 1 Din komad. Cvetlicam 0.25 do 6, z lonci vred 15 do 50, eksoticnim rastlinam 5 do 250 Din komad. Lončena in lesena roba ima skoraj vedno svoje stalne cene 1 do 100 Din; brezove metle 2 do 5, lesene grablje 6 do 8, lesene vile 10, cepci 8 do 12, držala za kose 20 Din komad. — Seno na slama na mariborskem trgu. V sredo, 3. avgusta je bilo 11 vozov sena, 3 otave, 6 slame, v soboto 6. avgusta pa 9 sena, 1 otave in 3 slame na trgu. Cene so bile senu 62.50 do 75 Din, otavi 55, slami pa 25 do 50 Din za 100 kg; slami tudi 1 do 2 Din za otep.