IlMentl se sprejemajo in veljA tri atopna vrstn:
8 kr., če s» tiska lkrat, n n ii n - »i 16 n u II II * '< Pri večkratnem tiskanji »e tun» primerno «manjša.
Rokopisi
•e ue vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16
SLOVENEC.
Političen list za slorasll narod.
Po pošti	prejeman velja:
Za eelo leto	. . 10 gl. — kr.
xn pol leta	, . 5 ., — ,, »a četrt leta . . 2 „ 50 ,,
V administraciji velja:
Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr
r.a pol leta . . 4 ,, 20
r.h četrt leta . . 2 ,, '1(1 , ^ V
V Ljubljani na dom pušiljtiu ' ■■'>' velja 60 kr. več na leto. V^. *	'
Vredništvo je na Stolnem hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in soboto.
Zopet ni vse skup nit!
Imeli smo že priliko na tem mestu spregovoriti besedo ostre graje o tem, kako s Slovenci na Dunaji ravnajo, kaki odgovori lete iz ministerskih klopi njihovim zastopnikom na interpelacije gotovo popolnoma opravičene. Najvažnejša je bila gotovo interpelacija grofa llohenwartha do ministra trgovstva o dogod-bah pri zadnjih volitvah na Kranjskem. Ta interpelacija sicer ni bila stavljena z nado, da ji bo na vse strani vgoden odgovor, pripravljeni smo bili celo tudi na to, da ministerstvo ne bo dalo nobenega odgovora, ker mu je moral odgovor, ako bi imel biti na natančne pozvedbe naslonjen, na vsak način siten, težaven ali celo nemogoč, in ker je med tem Banhans, do kterega je bila stavljena interpelacija, šel na „odpust". Ali vkljub temu smo dobili odgovor iz ust Banhansovega namestnika Chlumeckya. In kak odgovor je to!
Namestnik ministrov ga daje v istem tonu, kakoršnega smo že slišali iz ministerskih ust: Vse skup n i nič; da si so se pri volitvah n a o b e h (?) straneh nerodnosti godile, zarad kterih so se volilni akti izročili kazenski preiskavi, je vendar volitev veljavna, ker so bili sedanji odborniki s strašno večino voljeni; zato je bila tudi volitev predsedništva potrjena.
To je sok ministerskega odgovora. Chlu-mecky pa se je še celo potrudil v interpelaciji omenjene pritožbe analisirati. „Interpelacija — pravi — se naslanja na 103 pritožbe; v resnici pa jih je došlo le 80. Izmed teh je 24 le preklicev podpisa in kandidatov, na dva se ne more ozir jemati, ker nista podpisana, 13
H a n a n i,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Ouenot — poslovenil F.Jarosluv.)
(Dalje.)
X.
Ogledu li.
Karikelj je bil močno vznemirjen od takrat, ko se je zadnjikrat bil razgovarjal z Jonada-boni in ženo njegovo; videlo se je mu, kakor da ga hujskata dva zlobna duhova. Pri llana-niju se je hlinil, da bi se rad hitro naučil krščanskega nauka, da bode preje pokrščen, poleg tega je delal na vso moč tudi na to, da bi ga Ilanani vzel s seboj v skrivna shajališča kristijanov. Vedel je, da verniki prebivajo v razvalinah pri Betezdi, ali vhodov ni mogel zaslediti, niti izvedeti, kedaj se zbirajo k službi
jih je bilo samo duplikatov (tako?); na ta način jih ostane še 41, ki pa zarad velike večine glasov, s ktero so dobili izvoljeni, nič ne zdajo. Res, da so se zarad nekterih nerednosti oddali ti protesti državnemu pravdniku, ali — in to je imenitno za nas — naj bo sad sod-nijske preiskave tak ali tak, volitve ne bodo o v r ž e n e."
Tako! Zdaj vemo, pri čem da smo, kaj imamo pričakovati od svojih pravičnih prito-žeb. „M o r d a" se bo po sodnijski preiskavi pokazalo, da so se g o 1 j u fi j e in sleparije godile, „m o r d a" bodo nekteri beriči in drugi sleparji kaznovani s krajšim ali daljšim zaporom itd., s tem pa bo tudi že potolažena razdraženost ogoljufanih pritožnikov, zadosteno bo razžaljenemu slovenskemu čutju pravice. Par beričev ali sicer nikakor važnih oseb se bo „morda" vrglo po pravici kričečim slovenskim nadležnikom v usta, naj jih požre, če že zavoljo govorjenja ljudi drugače ni, potem je pa vse dobro, in kupčijska zbornica je postavno in po vsi pravici voljena. Kajti da bi zarad „41" pritožeb ovrgli vse volitve, ki jih je stala toliko truda in — še mnogo druzega, tega mi Slovenci vendar ne smemo pričakovati.
Pri tej priliki nam pride na misel, kako se otroci tolažijo, če pridejo k materi jokaje tožit, da so se ob kak stol, ali kaj enacega vdarili. „Ti grd stol ti — to je navadna tolažba — le čakaj, ga bom pa natolkla," In mati vdari parkrat ob stol, otrok se zasmeje in dobro je, nič več ga ne boli,"
Prav tako hočejo, kakor se vidi, na Dunaji „zadostevati" našim pritožbam. „Par beričev žrtvujemo njihovi jezi in razžaljeni pravici, pa je" — tako menda mislijo. Toda tako „zadostenje" nam ne more nikakor zadostiti.
Naše pritožbe glede volitev niso hile obrnjene proti posameznim nižira organom vlade, marveč proti vsi volitvi sploh, ki se je vršila tako, kakor dokazujejo posamezni navedeni dokazi. S tem, da se morda kaznujejo nekteri nižji organi vlade, če se bode sploh „dokazala"jim kaka krivda, s tem nikakor ni vse poravnano, volitve še nikakor ne postanejo veljavne in postavne, če pravica malo pošlata nektere, ki so preočitno sleparili. Protesti tudi niso imeli namena, uboge uradne sluge denuncirati, marveč nadjali smo se, da bode preiskava zarad goljufij in nepostavnosti pri beričih iu njih sorte ljudeh pričenši rila dalje, kajti prejasno mora biti vsakemu, da ti višini pokorni ljudje niso sleparili iz lastnega nagiba, ampak po navodili, željah in ukazih predstojnikov svojih. Ali kakor zdaj kaže, bodo sodnijske „preiskave" jako površne, obtičale bodo pri najnižih organih in če že ne bo drugače, se bo nekaj teh re-vežev za par dni priprlo in potem bo vse dobro. To se nam zdi, kajti sodnije po naših mislih niso tako neodvisne, da bi v tem slučaji mogle slediti za sleparji in goljufi v mogočnejše kroge, če bi tudi za to resno voljo imele. Pa tudi če bi n. pr. sam okrajni glavar Derbič zapadel pravici, ali bi bilo potem spol-njeno to, kar doseči so nameravale naše pritožbe? Nikakor ne, kajti Derbič gotovo ni glavni in edini kamen na naši poti, on ne bo v stanu kratiti nam naših pravic, če bi se še tako napenjal. Naš klic po pravici ne more tedaj utihniii, če nas tako pomirujejo.
In kaka ironija je v analiziranji protestov! „Samo 41 jih je, na ktere se sme ozirati, ali zavoljo teli se ne more zavreči vsa volitev" — tako je govoril ministrov namestnik. Samo borih 41 pritožeb zarad goljufij in sleparij! To ni nič, kaj ne, smešno, da se na tako ma-
božjej. Ilanani je previdno ravnal; da-si ni bil nezaupljiv proti Grku, vendar ni mogel in ni smel dati prilike tujcu, da pogubi kristijane. Karikelj je tedaj skušal po drugih potili doseči to, kar je mu Ilanani odmikal. Nek večer opazi, da se Abigail in Dina s Ilananijem pogovarjate ter potem spustite proti razvalinam. Grk leze za njima in se mu tudi posreči, da izsledi skrite vhode. Celo noč je tičal v razvalinah, in drugo jutro, ko je bil pretaknil vse, kar in kolikor se je dalo, hitel je naravnost k Jonadabu.
„Imamo jih!" zavpije izvedavemu Fari-zejcu čudečemu so, čemu tako zgodaj dohaja. „Iztaknil sem zavetje kristijanov!"
„Kje?" hlastno vpraša Jonadab.
„V razvalinah pri Betezdi."
„Stara novica! To že davno ve ves Jeruzalem."
„Ali jaz sem izstaknil skrivne vhode, jaz vem, kje se k službi božjej zbirajo. Abigail in Dina ste me pripeljali na sled."
„Kaj?" divje zakriči Farizejee. „Kaj je ta zalega že v domu Deminem se vgnjezdila?" Ne vemo, ali sam od sebe ali po Salomitinem nasvetu, dal je Jonadab nadalje zasledovati kristijane. Ko se je bilo zmračilo, šinili ste dve osebi po razdrobljenih stopnicah ribnika Betezde, — Karikelj in Salomit. Osebno hotela je žena prepričati se vsega, kar je pri-povedal Grk. Dospevši v razvaline kmalo sta prišla v silno zadrego, kajti v temi nista mogla naprej. Nenadoma pa konec dolgega hodišča zagledata migljajoče lučice čedalje bolj se bližati. Nemudoma smukneta v postransko ho-dišče, da se izogneta kristijanom, kteri so v slovesnem sprevodu prihajali iz podzemeljskih prostorišč. Biškup jeruzalemski nesel je sv. rešuje Telo, ktero so zarad preganjanja skrivali v razvalinah. Za njim je stopal Jakob starejši, vsi duhovniki in dijakoni, in naposled kristijanje po dva iu dva. Salomit je iz svojega skrivališča po jastrebovo pazila na kristijane, med kterimi je spoznala Ilananija,
lenkost opira interpelacija do ministra. Svet je mislil, kdo ve, kaj bo, ker je bilo toliko krika, telegramov deputacij iu druzega ropo-tauja. Zdaj pa je le 41 pritožeb zarad goljufij, ktere mora pa še le sodnija preiskati, če kaj veljajo ali ne. Zavoljo teh pritožeb se pa vendar volitve ue bodo zametavale! Res, da so se predzaduje volitve zavrgle in sicer zarad ene same nepostavnosti; toda takrat niso zmagali nemčurji, ampak narodnjaki, protestirali so nemčurji, ne pa Slovenci.
Gospoda! V takem ravnanji so načela za nas tako zapeljiva, da bi se vi ne smeli nikakor pritožiti, ko bi se jih mi poprijeli ter jih izvrševali, kadar bo naše solnce sijalo. Vi nam podajate nauke, kterih bi tako naglo ne mogli pozabiti. Pa ne, da bi kdaj tožili, da se vam krivica godi, ko bi mi tako delali z vami, kakor ravnate vi zdaj z nami.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. marcija.
Avstrijske dežele.
Cesar bodo pred odhodom v Dalmacijo predsedovali več ministerskim svetom, v kterih se bodo rešile najsilnejše reči. Tudi ogerski ministri se bodo vdeležili teh posvetovanj ter pridejo v sredo na Dunaj.
Državni vJior je bil 20. t. m. sklenjen. Pred odhodom so poslanci ministerstvu dali še nezaupnico, za ktero se bode pa najbrže tako malo zuieuilo, kakor za prejšnje. Pri razgovoru o združenji soverno-zahodne in južuo-nemške železnice je namreč Herbst na-svetoval, da naj se ta reč preloži za prihodnjo sesijo; nasprotovala sta mu ministra Depretis in Chlumecky, pa nista nič opravila in je le Ilerbstov predlog obveljal. Še „N. fr. Presse" pravi, da nezaupnica ni bila ne zadolžen a, ob euem pa vpraša, se bo li nedoločnost, omahljivost pa strabljivo tavanje, ki se je do sedaj v državnem zboru razodevalo in ki je bilo vzrok tolikim zmešnjavam in zniotnjavam, v jeseni prcmenilo v določno in svojega cilja zavedajoče se ravnanje? Nemško-liberalni list to pričakuje, a če se to zgodi, moralo bo to ministerstvo kopita pobrati iu se umakniti odločnejšemu.
Na Češkem so tudi v mestih sijajuo zmagali staročeski kandidati, le v Litoinišeljnu je izvoljen Mladočeh dr. Sladkovsky. Staročehi imajo tedaj v deželnem zboru 75 poslancev, Mladočehi 9, ki prav po krtje spodkopavajo češko slogo in edinost.
(■ališki deželni maršal knez Sapieha se bode zarad bolehuosti častni službi odpovedal. Njegov naslednik ko deželni maršal bo neki grof Alfred P o točk v.
Na južuem Tirolskem sta bila pri volitvah za deželni zbor v Tridentu izvoljena kouservativna kandidata grof Consolati pa dr. Ciementi, o kterih se nadjajo, da se bosta vdeležila deželnega zbora. V dveh okrujih pa sta zmagala lahona Bestagnolli in Mendini.
Vnauje države.
Pruska vlada hudo pritiska, da bi Laška odpravila postave, ki vsaj navidez branijo papeža v Rimu. Nemški poslanec pri laški vladi, piše ,.Taufuil", je ministru vnanjih zadev že večkrat rekel, da Pruska bi rada pri šla iz zanjk, v ktere se je s papežem zapletla. Laška pa se boji katoliškega ljudstva iu nima poguma, da bi odpravila omenjene postave, dasi bi rada vstregla Pruski iu s papežem pa s škofi je počenjala, kakor počenja Pruska, ki je 11. t. m. že petega škofa (monastirskega); djala pod ključ. Vestfalški plemenitniki so hoteli za škofa plačati denarno kazen, pa škof temu niso hoteli privoliti. Pa pruski samovladi niso nevarni sami škofi; boji se tudi demokratičnih društev in je vsa razrušila, pa vrednikov vladi nasprotnih listov, ktere neusmiljeno kaznuje, Tako je bil te dni obsojen vrednik vestfalškega Merkurja na leto težke ječe ker je objavil papeževo okrožnico do nemških škofov.
Š|iaiij*ki kralj Alfons je staremu Ca-breru pisal in se nadja z njegovo pomočjo končati domačo vojsko. Pa bo težko kaj, ker Karlisti močno napredujejo in so te dni zopet dobro oklestili vladino vojno in ji vzeli neko jako važno višavo.
A u jSlfšk i kraljevič, princ valeški, bode s svojo soprugo obiskal angleška posestva v izhodnji Indiji, da bode vtrdil zvestobo tamoš-njih prebivalcev, ki se za oddaljnega vladarja dosti ne brigajo, ampak ga hočejo videti osebno. Bogati zaklad indijski bode skrbel za to, da bode popotovanje sijajno.
Izvirni dopisi.
Iz Javori.j. IG. marca. Kar sem v zadnjem dopisu opomnil, se je zdaj spolnilo. Gospodinja, ki je bila zavarovala svojo živino pri draždanski zavarovalnici, je dobila na mesto 30 gld., kterih je pričakovala, samo 12 gld. 90 kr. Ako pa pomislimo, da je bil kožo ki je bila blizo 8 gld. vredna, konjederec vzel,
za spričevalo si zaračunil 1 gld. 50 kr. iu bokal vina, ter poštnine 77 kr., se vidi, koliko pomoč je prejela pri Draždanski zavarovalni
banki.*)
Zdravnika za našo poljansko dolino niso mogli dobiti; žandarjev imamo pet, zdravnika nobenega; pa kdo nam je bolj potreben? toda v Kranj u ali v deželnem zdravniškem svetu so to reč kaj lahko naredili. G. Kadivcu je izročena vsa poljanska dolina, v dopisu gosp. Derbiča do županov se gla^i: „ist betraut worden und bezieht 200 gld." Kadar bode koze stavil, bo pa še diete prejemal. Pač da ne bo preslaba! V Leskovici je letos že 30 ljudi večidel za davico pomrlo, toda tukaj ni nobenega zdravnika.
Meseca oktobra sem se peljal iz Žirov in zapazil na cesti nad Fužinami, da je tam silo nevarno voziti in bila je tudi ranta postavljena za varstvo; včeraj se zopet peljem, pa je še vse pri starem, in to na tako nevarnem kraju. Ali se predsednik cestnega odbora g. Derbič ali njegov namestnik za nobeno popravilo ne zmeni? Čemu le plačilo dobivajo? Vozariti se
okoli je prijetno, ali--
Tudi sem bil opomnil, da so šole pri nas zdaj popolnoma zanemarjene (kaj bo pač „Schulzeitung" k temu rekla?); toda zdaj vam moram poročiti, da se časi spreminjajo, in okrajni šolski svet ž njimi. Ko je lansko leto g. Robič prosil in se ponudil, da hoče sam v Viševku podučevati otroke, takrat je, kakor se še spominjam, g. Kušter predlagal, da gosp. Robič ni sposoben za učenje, tako smo brali v časnikih; druzega vzroka ne smem povedati, ker v zadnjem zborovanju so se v Kranju pomenkovali od „Amtsgeheimnis". Zdaj je pa vse drugače. One dni je g. Derbič kot predsednik okrajnega šolskega sveta pisal do duhovnikov poljanske doline in jih opomnil, da bi po sklepu ali nasvetu okrajnega šolskega sveta poljanski duhovni pomočniki in tratarski hoteli podučevati otroke v šolah, ker ne morejo učenikov dobiti. V enem letu so duhovni za šole sposobni postali! Lani je g. Kušter vse drugače govoril.
Tudi smo brali v „Laib. Ztg." 2. marca t. 1. da nameravajo udje deželnega šolskega sveta in so naročili, da naj se v Lučinah, pri sv. Lenartu, kjer ondotni marljivi gospod že več let sam otroke v branji in pisanji podučuje, v obeh Oslicah in Dražgošah šole v saj za
*) Kakor zvemo iz gotovega vira, pred omenjeno zavarovalnico za živino svari sama skasouska vlada, ker je društvo osnovano na popolnoma nesolidni, nepošteni podlagi Vrcdn. - »UJ - ____ --.. - ______________•	___3
Fleazarja in njegovo rodbino, pa Demino ženo in hčerko. Za kristijani se splazita tudi Karikelj in Salomit, ter dojdeta prav v cerkev, kjer sta gledala lepo slovesnost, ktera bi bila morala omečiti vsako ne do cela otrpnjeno srce. Ilanani in še drugi bili so odločeni za mašnikovo posvečevanje. Stopivši pred biškupa so pokleknili, ter s pokladanjem rok in z ina-zilenjem med običajnimi molitvami prejeli mašnikovo posvečenje. Potem se je pričela daritev in lomljenje kruha, kterega so se vdeležili vsi verniki.
„Še midva stopiva tje gori, bodo mislili, da sva tudi kristijana," veli žena Jonadabova tovarišu.
Grk mahoma stopi naprej, ali ne tako žena; kajti neka nevidna moč je zadrževala jo tako, da se ni mogla naprej pomakniti Smrtni strah je opadel jo, in med tem, ko je družba bila zatopljena v sveto dejanje, izmu-zala sta se ogleduha iz cerkve, ali bila sta zelo bleda in prepadena. In vendar ta čudo
vitost ni poboljšala zlobnikov, srci njuni ste do cela otrpnili, kakor svoje dni Faraonu kralju, ki je prihajal tim trdovratniši, čim veči čudeži so se godili na besede Mojzesove.
Salomit se je vrnila na svoj dom, Grk pa je na ukaz njen z nova hitel v razvaline opazovat kristijane. Zagrizeni Farizejee sklenil je pastirja in čredo z enim mahljejem pobiti.
Prešli so trije dnevi od omenjenega dogodka; zopet se oglasi Karikelj z novico, da bo naslednjo noč na tem in tem mestu apostelj Jakob besedo božjo oznanoval. Jonadab, veliki duhovnik Abiatar, in pismozualec Jozija so mahoma sklenili, da hočejo aposteljna prijeti. Tudi Salomit delala je na vse kriplje; podku-pivši oroženo četo odpošlje jo opolnoči s Ka-rikeljem v razvaline, da poveže vse, kolikor jih zajme. Najbolj naročala je zlobna žena Grku, da na vsak način pripelje Nahamauija, Ilananija, Abigail in njeno hčerko, pa Eleazarja in njegovo rodovino. Kariklju ni bilo dobro pri srcu vsled tega naročila; kajti pred oči
stopila je mu prijazna čestita postava dobrot-nikova, ki mu je bil vse odpustil ter hudo z dobrim povrnil. In vendar mora prijeti tudi njega. Ali Salomit poznala je slabosti Grkove, vzlasti njegovo uenasiteno sladnost, kteri se more z novci streči, in zato je obetala Grku zdatno premoženje Eleazarjevo, če vlovi njega in druge, kterih želi! To je pomoglo, Karikelj je obljubil, da za takov dar učini ne samo to, nego še kaj več.
Ob odločenej uri vzdignil se je Grk s svojo četo proti ribniku, srečno mu je šlo vse izpod rok. Kristijani niso se nadejali kaj tacega, iu zato so Judje zajeli do malega vse zbrane. Redki so uskočili, med njimi Jakob apostelj. Grk bil je do cela zadovoljen z lovom, kajti imel je vse one, za ktere mu je Salomit bila naročila. Nadejal se je izdatne nagrade.
(Dalje prih.)
silo napravijo; se ve, kdor le na zemljevidu svet gleda, že zamore tako določevati; toda komur — in mislim, da tudi g. Derbiču — so kraji znani, gotovo ne bo predlagal, da bi se v teh krajih šole zidale.
Iz tega posnamete, da bomo kmalo pri-morani sami otroke tudi v branju itd. podučevati. Prej so še nekemu duhovnemu pomočniku od okrajnega šolskega sveta pisali, da sme v tej šoli podučevati k r š a n s k i nauk, zdaj jih pa za vse druge predmete navadne ljudske šole nadlegajo in prosijo. Tudi Štre-majerjeve groše gosp. Derbič ponuja. In kam je najpred povabilo poslal? V Lučiue. Sploh so pa začeli spet z vso silo terjati za davke, že 24. in SI. t. m. imajo prodajati zarubljene reči; tako sem bral na nekem nemškem iz-terjevalnem listu. Ubogi kmetje!
Lani jim je toča vse potolkla, in dasiravno so jim obetali, da jih ne bodo tako zelo nadlegovali, vse nič ne pomaga, dasiravno jih je v tej okolici komaj pet ali pa še ne, ki bi bili zanikarni plačevalci davkov. In tega tudi ne pomisli uradnija, da kmet ne more vsak dan v Loko iti, o gotovih časih, kadar ji somenj pride v Loko, ali ko vole prižene in proda, takrat plača; se ve, da pri nas gre vse mehanično. Zamogel bi vam neko lepo reč povedati, ko so ljudje imeli že denarje pripravljene, da bi na sv. Tomaža dan plačevali, pa je hodil g. Walland z županom od hiše do hiše davke pobirat in so mu morali kmetje pot, ktero si je bil precej dobro za-rajtal, sproti plačati.
I» IohKc okolice, 15. marcija. V zadnjem svojem dopisu sem pohvalno omenil g. Jurčeka. Obžalovaje zdaj spoznam, da sem ga po zmoti sodil napačno. On sam ko zaznamuje v „Slov. Naiodu", št. 49, moj dopis ko lažnjiv. (Kdo je ta „moj", to ostane njemu zastavica, ki je ne bo uganil.) Kaj je bilo lažujivega v dopisu, to je pozabil povedati.
No, zdaj sem se pa vjel! Saj oglasil se je v „SI. Narodu" le v svojem imenu. Hoče tedaj iz dopisa brcniti med lažnjive smeti le to, kar zadeva njega. Vest mi očita, storil sem mu krivico. Preveč sem ga bil pohvalil, rekši, da ga do istih mal nisem štel v vrsto opisanih, ničevih skazačitalničarjev. Celo vnetost za na rodno stvar sem mu pripisoval. Nočem mu biti krivičeu. Svojo sodbo moram toraj nekoliko popraviti, in reči, kar on kaže s svojim vedenjem, da njegovemu rodoljubju imamo marši ktere čudne lise očitati.
Povej mi namreč, s kom se pnjdašiš, in povem ti, kdo si, veli pregovor. Oklenil se je stranke, ki je vse prej, nego narodna. Ne da bi ga bil kdo izpozival, začel je svoj petelin-čkov žolč razlivati v „SI. Narodu" ter mahati po zraku stikovaje po dopisovalčevem imenu. Posebno ga miče zaletovati se v tukajšnje duhovnike. To nekaj pomeni. Že se je menda zarastel kot četrto peresce v znano triperesno deteljico, ki srka hrano in dobiva rast iz kaluže moderno-liberalnega duha. Vsaj eden teh ju nakov se je ustil pri neki priliki, da bi raje danes ko jutri prisilil vse duhovne izstopiti iz čitalnice. Potem bi čitalnična pravila pre naredil tako, da ne bi smel pristopiti v čitalnico noben duhoven. Zakaj le ima mož prec duhovniki tak peklenski rešpekt, to sam naj bolje ve.
Narodno zavest njegovo pojasnuje tudi njegovo poštno vradovanje. „Slovenec" ga je bil že malo prijel za ušesa zavojo te nemar nosti. Na pisma in pošiljatve s čisto slovenskim napisom oddaja vložnice in prijemke podpisane pod nemškim tiskom, akoravno imajo na drugi
strani slovenski tekst. Kdor želi, pokažem mu precejšno število takih poveril kot „corpus delicti".
Morda je pa že to rodoljubje, da je kdo vpisan v čitalnico, v njej pleše in se kratkočasi? Mar zato že za čitalnico gori? V „Slov. Narodu" se je bil sicer zarobljeno, vendar odkritosrčno izrazil, da pri neki čitalnični veselici ni kar nič manjkalo 22 čitalničnih udov. Omenjeni udje plačujejo letnine lepi znesek IGO gl. Dosledno bi tedaj tudi tega denarja nič ne manjkalo čitalnični blagajnici, ako vsi oni izstopijo! Tako tedaj je Jurček vnet za obstoj loške čitalnice!
Toda počasi. Število udov se množi v resnici; znamenje, da vživa čitalnica splošno zaupanje. Ites je pridobil gospod Oroslav te dni nekaj novih udov, če se ne motim, sedem. Nedavno jih je pripeljal v čitalnico, kakor kor-poral svojo kompanijo, ter jih pridušuje, naj bodo stanovitni. Pri tej priliki je tudi očitno razodel, kaki namen ga vodi pri nabiri novih udov. Začne namreč svojemu (?) kardelcu modrovati, kako jim bo treba premagovati in vojskovati se v čitalničnem društvu. — Tukaj je, pravi, neki umazan list. Mogoče, da bo napadal tudi njih, kakor je njega. Umazan list je njemu „Slovenec", se ve, umazan od tistega časa, ko je odkril snago ali ueznago znanih junakov.
Takrat je bilo v čitalnici še nekaj druzih udov, na ktere ima g. Jurče piko. Po pravici pa so se čutili žaljene po tako neolikanem obnašanji.
Naj povem, da „Slovenec" je tukaj najbolj čitan list. Popis znanih velikanov je odobrila kritika najodličnejših svetnih Ločanov. Svestsem si, da se sme tudi ta dopis zanašati na potr-jevalno kritiko nasproti možu, ki je žalil stare čitalniške ude z neolikanimi napadi.
Ix NcIh pri Šumberku, 19. marca. V št. 23. si nam, dragi „Slovenec", poročal, kako so se vršile interpelacije naših poslancev in kakošni so bili ministerski odgovori; znano je tedaj ljudstvu, da naši poslanci z interpelacijami pri ministru Lasserju nič ne opravijo, on tistih besedi, ki jih je Vesteneck v Dobrniču govoril, ne more slišati in razumeti, ali pri-poznati, da bi se bila godila kaka krivica. Ker se tedaj komisarja Vestenecka besede v Dobrniču tako težko slišijo in razumejo, zato jih hočem tukaj še enkrat z debelimi črkami zapisati: „Veste, kako sle volili? veste, kako ste obljubili? Glejte, zato vi tudi ne dobite nie lodporc". Mož, ki je te nepričakovane besede slišal, se je izgovarjal, da je moral tako voliti, kakor so njegovi tovariši volili, in Vesteneck mu je še odgovoril: „IIa, pa zalo ne dobite zdaj nič". Znano je, če kdo sliši koga govoriti, pa prav ne sliši in ne razume, kaj se mu je govorilo, še enkrat popraša, kaj in kako je govoril; ali pa če se mu ne ljubi popraševati, odgovarja tje v en dan, ali bo že prav ali ne. Ravno tako je odgovarjal minister Lasser na interpelacije naših poslancev zarad imenovanega Vesteneckovega govora v Dobrniču; namesto da bi bil pozvedoval, kako se je vit. Vesten eck pregrešil zoper volilno pravico, ki jo ima vsak avstrijski državljan, kteri sme voliti, od govarja vse drugo, namreč: „Naj bi se bil mož, če se mu je krivica godila, pri nazočim glavarji pritožil." Ali mislite, če sem se potegoval za volilno pravico in mi je zato V. zaporom žugal, da sem imel pred njim tak strah, kakor otroci pred kakim „bavbavom" ki brž očeta kličejo, če se jim le prst pokaže Tudi je bilo takrat veliko ljudi zunaj sobe, ki so čakali podpore, če bi bil takrat kaj veliko govoril, bi bili gospodje lahko rekli, da hočem
upor delati. Ali niso ministri dolžni skrbeti, da se postava, ki obsega volilno pravico, spol-nuje, in niso za to državnemu zboru odgovorni? — Dalje odgovarja minister, koliko se je podpore razdelilo; ali niso tega poslanci že poprej vedeli? čemu potrata časa za ta odgovor? Tudi pravi minister, da, če je bila kaka nerednost, je je kriv le nek nepoklican posestnik. Na to moram reči, da med nespodobnim govorjenjem Vesteneckovim ni bil noben mož ali posestnik nepoklican pričujoč; tega ne more nihče reči, da bi bil jaz nepoklican, ker so prašali gospodje: „če je kaj svetovalcev tukaj, naj pridejo v sobo". Jaz pa, ki sem bil takrat tudi svetovalec, sem bil ravno v stranski sobi, županov namestnik me pride klicat, da naj grem v sobo k gospodom. Ko pridem, mi od-kažejo stol, da sem se vsedel; tedaj nisem bil nepoklican. Da bi bil pa jaz tega kriv, da je Vesteneck tako govoril, lahko vsak človek spozua, da je nemogoče, ker je imel V. tudi meč; če bi bil jaz silil mu jezik majati, bi se , bil tudi poslužil, saj samo za čast ga menda ne nosi.
Martin Terlep.
Domače novice.
V Ljubljani, 23. marcija.
(Volilci, ki so se sošli preteklo nedeljo v dvorani čitalnični), so sklenili prihodnjemu shodu v čelrtek 25. dne t. m. dopoldne ob 11. uri predlagati: naj se letos narodni volivci vdeležijo volitve, ter se jim bodo v ta namen nasvetovali možje, katere naj volijo. Detinitivni sklep o tem se bode izvršil v gori imenovanem shodu, v katerega se vljudno vabijo vsi na-odni volivci.
(Ljubljanski porotniki). Za glavne porotnike pri prihodnjih porotnih obravnavah, katere se 5. apriia začno, so izžrebani sledeči gospodje: Janez Marovt iz Šmartna; Ignac Stetin iz Zaloga; Janez Vurnik iz Iladoljice; Lenard Lenasi od sv. Miliela; Makso Armič iz Ljubljane; Anton Tomšič iz Bistrice; Anton Aubel iz Ljubljane; Anton Urbančič iz Trnovega; Viktor Jerman iz Begunj; Alojzij Janša iz Dovjega; Jurij Tavčar iz Idrije; Hugo Türk iz Ljubljane; Franjo Petrič iz Loga; Andrej Magajna iz Dolnjega Vrema; dr. Val. Zarnik iz Ljubljane; Karol Pibrovec iz Krope; Franjo Orel iz Radoljice; Franjo Klopčar iz Ljubljane; Kamilo Baumgartner iz Ljubljane; Henrik pl. Lazarini iz Smlednika; Miha Kästner iz Ljubljane; Franjo Golob od sv. Jurja; Karel Gale iz Borovnice; Franjo Mali iz Ljubljane; Martin Sajevec iz Št. Vida; Blaž Stadler iz Zarečij; And. Zitterer iz Ljubljane; Franjo Hren iz Beguuj; Pet. Graseli iz Ljub-ljone; Mat. Ambrožič iz Ljubnega; Jan. Spi-lar iz Št. Petra; Jan. Defrauceschi iz Šturija; Jak. Matjan iz Zg. Šiške; Ljudevik Reyr iz Kranja; Andrej Petelin iz Zg. Brezovice. Za dopolnilne porotnike gg.: Anton Umbergar, Luka Šumi, Janez Türk, Janez Klemens. Andrej Smrdu, Mat. Tuma, Jos. Kalin, Jos. Mayer, Jak. Matjan; vsi iz Ljubljane.
Razne reči.
—	Politično katoliško-slovensko društvo se pri nas v Loki snuje. Pravila, od deželne vlade 26. febr. potrjene imamo že v rokah. Po Velikinoči bo stopilo društvo v življenje. O priliki hočem o tej stvari še več spregovoriti. Tudi v Selcah mislijo vstanoviti enako društvo.
—	Sv. birmo bodo mil. knezoškot' la-vantinski delili 30. maja v spodnji Polskavi,
31. majav slov. Bistrici, 1. junija v Poličanah, 2. junija v Vojniku, 3, junija v Novicerkvi, 5. jun. v Vitanju, 6. jun. na Dobrni.
— Zahvala. Svitli cesar so nam za zidanje šole milostne podarili 400 gl. 8. t. m. smo zato imeli slovesno sv. mašo za visoko cesarsko rodovino. V svojem in imenu vseh srčno hvaležnih duhovnijanov naznanujem za ta velikodušni dar prepouižno zahvalo.
V Suhorjah 17. sušca 1875.
Martin T o m e c, fajm. in vodnik pri zidanji.
Zalivala.
Za mnogotero blago sočutje o smrti našega preljubega očeta, oziroma brata, tasta in deda, gospoda
A ii t o ii - a Ileidricli-a,
kot tudi za obilno spremitev na pokopališče se vsim dotičnim, posebno ka-sebno katoliškemu rokodelskemu društvu presrčno zahvaljujejo
V Ljubljani 20. marca 1875. Žalujoči sorodniki.
%ol>iii zdravnik
docent dr. Tanzer
iz G raca.
ordinira tu v Ljubljani „vri Slomi"
v sobah 3G in 37, II. nadstropje, v zobo-zdravilstvu in zobotehniki, vsak dan od osmih zjutraj do petih popoldne.
Ostal bo tu še do velike sobote zvečer.
Dr. Tanzer-jeva
antiseptikonska ustna voda, prah in pasta za zobe se dobiva pri gg.: E. Malir-u, pri apotekarjih Birscliitz-u in Piccoli-u v Ljubljani, in v lekarnah v Kranju, Loki in K a m n iku.	(24-1)
Prešelba kupčije.
Počastim se vljudno naznaniti, da sem se s svojo
s steklom, porceljanom in kamenitim blagom
iz dunajske ceste hiš.-št. 6 preselil
v glediščine ulice hiš. št. 43 in 44
(nekdaj Stocklnova kupčija z noAnjim blagom).
Ob enem izrekam svojim častitim naročevalcem za dozdaj mi skazovauo zaupanje presrčno zahvalo ter prosim, da bi ga uii še dalje v novi štacuni nepri-krajšano ohranili; od svoje strani jim zagotovljam, kakor dozdaj, najtočnejšo in najpoštenejšo postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
(28-1)	Alojzij Favšira,
Galiriel Piccoli
(32-30)
Eksekutivne dražbe.
26.	marc. 3. Janez Svei-gei-jevo iz Črnomlja (1090 gl.), — 2. Mat. Magaj-evo iz Črnomlja (1620 gl.), obe v Črnomlju. — 2. Jan. Zajc-evo iz Šigmaric (4192 gl.) v Ribnici. — 2. Gašper Prosene-evo iz Kresnic (920 gl.) v Litiji.
27.	marc. 3. Tone Mi-klič evo iz Zagorice (3114 gl.) v Laščah. 2. Jože Černe-tovo iz Litije (2400 gl.) v Litiji.
30. marc. 3. F. Erjavc-evo iz Zallnern (225 gl.) v Kočevji. — 3. Morj. Kofler jeve iz Mačkovo vasi (610 gl.) v Kočevji. — 3. Ana. Praprot-nik-ove iz Občine v Litiji. — 3. Fr. Čepck-ovo iz nove Su-šicc (3800 gl.) v Postojni. — 3. Jan. Oštank ovo iz Stermca (2000 gl.) v Postojni. — 1. Janko Predovič evo iz Krastja (1380 gl.) v Metliki. — 2. Eduard Stubel-nove v Ratečah (2665 gl ) v Ratečah. — 2. Jakob Sbricai-jevo iz Senožeč (2035 gl.) v Senožečah. — 2. Pavi Kapel novo iz Kala (400 gl.) v Postojni. — 2. Jak. Oberster-jevo iz Vizejc (330 gl.), — 2. Skufca-vo iz Vizejc (1145 gl.), obe v Žužemberku. — 2. Pav! Peuko-vo iz Slavine v Postojni. —
Pri Dunajski rnzstnvi I. 1813 iii«m1»!Mš Att iiisgtrrdfk za ^ v.iusso« s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Dminji
in razstavljenih.
livarna za zvonove in Imacija Hilzerja & sinov
metale
dvorna
(8-3)	v Dunajskem Novem mestu
(Ignac Hilzer Ac Solni in Wiener-Neustadt.)
se priporoča za naročevanje
Mar ji aisljn" v Uiiiii, flimajsKacasta,
priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane ZtlniVlliŠkO (ll'0gC:
Anatherinova ustna voda in zobni prah.
ljenje moje ustne vode in mojega zobnega prahu kajti ta dva produkta služita osobito za t«, da se ojači zobuo meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se hrani zdravi duh sape in naravna barva zob, da bo zn'ariyejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki je zobni glazuri tako nevaren. Cenn llaše ustne vode (>0 kr., škntlj» zobnega pralni 40 kr.
Ivlp^plf 17 rhinp 111 f^fllfP Najboljši dozdaj znani želodčni lihir; pr>spe*i cirkulacijo, lAlCl^t-IV l/i V llllll lil V ime. olajša prebavljivost, in poda rasličiiim organom in členom novo moč in novo živ ljenje. Cena llaše 80 kr.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici, S^rt^:^
je pa izkušena istina, iu v s. k bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, da je najkrepkejše in najgotovejše sredstvo zoper mrzlico med vsemi dozdaj znanimi. HnSa velja 80 kr.
Pravo norveško dorševo jetrno olje, :z' L^r^M!
ševo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa pruti škrofeljnom proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. Cena originalne llaše 80 kr.
Prav i Seidlitzev prah, t tucat 5katij;(. ^ goia, posamne so kr. pravo borovniško žganje s soljo, lfla5H6okr.
lmifletpralfp lililf (Lancaster's Lily-Water.) Ta vodu da koži nenadejano belos1 Ulici IdlltclMCISKC	in mihkost, jo obvaruje prezgodnjih gub tir i aredi. da vido-
ma zginejo. Dalje se rabi, da se preženo pege in mozoli, in se ozdravi naglo poke, ktere se naiede zaradi suše aH negladka. Z cnn besedo, ta voda jo pravi zaklad z» toaleto, zarad dt-sur jo po pravici vsa dame, kterim je za lepoto mari, visoko cenijo iil rabijo. Celin llaše 1 gold. Saročila zunaj Ljubljane na zgoraj imenovane droge, kakor tudi na vsa druga zdravila se, če mogoče, s. i račajnčo pošto proti poštnemu povzetju izvršujejo. •Stroške za embalažo in e.kspedicijo i. t. d. nagradijo gospodje komitenti.
zvonov vsake teže
ter tudi za vsake
Za prej odločeni glas ali čisto harmonični akord naročenega zvonovja (več zvonov) se daje poroštvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali železja po najboljši iu najnovejši šegi narcjot.i, tiiko da se veliki' in težki zvonovi prav lahko gonijo , ker teko po zobcih na novo iznajden način; tudi »c lahko piesučcjo, kedar koli treba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepši pojo.
Naročila se izgotovljajo natančno in po ceni.
Zarad plače so vgodni pogoji.
m vsakega glasa
izdelke iz vlitega metala.
Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vjemajo in keinblji drug za drugim v lepem redu bijejo. Za tako vredenje je iznašla ta livarna novo sistemo, po kteri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoniku en sam človek v kakih urah po zelo priprosti napravi brez vseh stroškov tako vrediti more, da zvonovi o u a k o, hitreje ali bolj počasi tekc5. Ta naprava se <1» posebno vgodno napraviti pri jnrnili iz železn skovanili ki teko na okroglih zobčh po lastni e. k. i/.kl jnčljivo pri v. iznajdbi.
Kar ta livarna obstoji, 33 let, je vlila 2030 vceilt zvonov, ki so tehtali 12800 centov.