,,VQNILI 5£ BODO VSI ^ bS BOC,^ BOje (Tob 14, 6. 7, 10. 11). Današnji čaši so tako zelo podobni tistim, v katerih je živel pravični Tobija; Zajela pa je vojna vihra in ga odnesla v daljno asirsko deželo. "Ko je bil ujet podpeljan v dnevih Salm&nas= sarja, asirskega kralja, tudi v sužnosti držan, pota pravice ni bil zapustil, tako da je vse, kar je premogel, vsak dan dajal svojim so= ujetim bratom, ki so bili iz njegovega rodu... Tobija je vsak dan hodil k svojim rojakom ter jih tolažil in slednjemu delil od svojega premoženja, kolikor je mogel." (Tob 1, 2,3,19). Tobija je zašel v revščino, ker mu je Salmannssarjev sin Senaherib vse premoženje zaplenil, V tej stiski je-poslal svojega sina Tobija v Ragez k sorodniku Gabelu, kateremu je bil nekoč poso¬ dil deset talentov srebra. Težko so se starši ločili od sina, ki j In je bil na stara leta edina opora, vendar so zaupali v Boga, da ga srečno pripeljal nazaj k njim. Pri odhodu.se mu pridruži nadangel Rafael, ki ga sprem"’ ja v dalnje kraje in ga srečno pripelje tudi nazaj k očetu. Koliko dobrot je ob tej priliki izkazal Bog po svojem ange lu zvestemu Tobiju in njegovemu sinu! Tobija je spoznal in priznal, da-je bila sužnost, v katero jih je nagnal asirski kralj, kazen za greh. Saj tako preprosto pri= znava» "Ker nismo bili pokorni tvojim zapovedim,"zato smo izdani v rob in sužnost in v smrt in v zasmehovanje" (Tob 3, 4). Kako jž tolažilna in blažilna rojakom preroška napoved mlajšega Tobije, ki se je bil že postaral; "Blizu je pokončanje Ni= niv; zakaj beseda Gospodova ni prazna; in nagi bratje, ki so razkrop= ljeni iz Izraelove dežele, se bodo vrnili vanjo. Vsa njih zapuščena dežela se bo napolnila in hiša božja, ki je bila v nji požgana, bo spet sezidana, in tja se bodo vrrili vsi, ki se Boga boje... Poslu= šnjte tedaj, sinovi moji, svojega očeta; Služite Gospodu v resnioi, in glejte, da boste delali, kar je njemu všeč; in zapovedujte otro= kom, da naj delajo pravico in miloščino dajejo, da naj na Boga mi= slijo in ga hvalijo vsak čas v resnici in iz vse svoje moči"(Tob 14, 6 . 7 . 10 . 11 ). Dragi bratje in sestre, vi, ki ste morali v tujino, Tobije= vo zgodbo bolje doživljate, ko vsak drug, ki mu je bilo prizaneseno strašno gorje. Toda zaupajte, prav isti Bog je nad nami, ki je" bil Bog Tobijev in Bog pregnanega izraelskega naroda, s Tobijem boste lahko peli hvalnico Gospodu: "Hvali, moja duša Gospoda, ker je Gospod, naš Bog, rešil Jeruzalem, svoje mesto, vseh njegovih nadlog... Po nje= govih ulicah se bo prepevala aleluja" (Teb 13, 19» 21). pa če tudi bi Bog dopustil, da bi morali še dolgo trpeti v tujini, bomo vendar vzlic temu ohranili vero v Boga in ga bomo lju= ' 7 V\bili kot dobrega Očeta. Naga vera bo tako mečna, kakor je bila vera , - leto III - 2 1. julija 1948. treh mladeničev na Babilonskem. Ko jim je E&buhodonozor zaprosil-* da jih bo dal vreči v razbeljeno peč, češ kdo je tisti Bog, ki vas bo rešil iz moje roke, so mu pogumni mladeniči odgovorili* "Glej, naš Bog, ki ga častimo, nas more rediti iz razbeljene peči in nas osvoboditi iz tvojih rok, o kralj!- Ge bi pa tudi ne hotel, vedi, o kralj, da tvojih 'bogov ne bomo častili.*." (Dan 3, 17« 18)* Naj se zgodi karkoli, Boga ne moremo in ne smemo klicati na odgovor. "Moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pot pravi Gospod. Kakor je nebes dvignjen visoko nad zemljo, tako so t di moja pota visoko nad vašimi poti in moje misli nad vašimi misli (Iz 50^ 8„ 9). Bog je popolen gospodar nad nami in stori z nami, kar hoc-e. Kakor se ilo ne more upirati lončarju, da naredi z njim, kar hoče, tako tudi človek ne more in ne sme zopervati Bogu, da stori z njim po mili volji* Tako "pravi Gospod: "Glejte, kakor gli na v roki lončarjevi, tako ste vi v roki moji"- (Jer 18, 6). K 0 M USI Jugoslovanski komunosti so se dolgo trudili zvabiti čira več beguncev domov, oziroma jim preprečiti preselitev čez morje. Dobro namreč vedo, da bo vsak begunec v svoji novi domovini, kjer bo nehal biti D.P. postal prost človek, živa priča komunističnih grozodejstev, ki bo vsem, ki danes še morda komunistom kaj verja= mejo, odprla oči, da bodo ob sp znanju resnice komunistom za vedno obrnili hrbet. Ti načrti, da bi nas zvabili lomov, oziroma nam zaprli' pot v svet, se jim niso posrečili. Zato so segli po novi taktiki. Begunce hočejo razdeliti, zanetiti med njimi spore, jih spraviti v svetu na slftb glas, da bode razcepljeni in pred svetovno javnostjo umazani, komunistom pa manj nevarni. Zato pošiljajo svoje ljudi v begunska taborišča, oziroma skušajo razne pokvarjence pridobiti za delovanje v njihovem smislu Tudi med izseljence v čezmorske kraje jih skušajo vriniti, da bi tam nadaljevali svoje razdiralno delo, oziroma se prizadevajo do¬ biti na svojo stran razne nergačenezadovoljneže in pokvarjence. Tako so nekateri komunistično navdahnjeni, priseljenci v Argentini organizirali železniške stavke. Slovencev med njimi ni bilo* Povsod se namreč najdejo nemo-a^puii ljudje in takih se komunizem poslužuje« Komunizem je namreč nekaj bistveno slabega. Je nemoralen, je zločinski. Zat,- se v d-isego svojih namenov poslu= žuje nemoralnosti, nemoralnih ljudi in nemoralnih dejanj. Kjer in kadar pa more komunizem v doseg njegovih namenov pomagati zločin, se tudi zločina in zločincev poslužuje* Samo na tak nsčin se more tak nestvor, kakor je komunizem, ohraniti pri življenju. Vsa koministiona delavnost je vodena iz enega središča. Za vsako delavnost kjerkoli in v katerokoli smer pride načrt in ukaz iz istega središča. Po teh ukazih in navodilih morajo komu= nisti delati* Delati pa morajo strogo po načrtu in ga morajo brez= pogojno izvršiti, če nočejo izgubiti svoje glave* Ta centrala je K 0 M I N F 1 n M A v Belgradu, ki povo= zuje vse komunistične organizacije po svetu. Od tu prihaja v svet in nad njega vse zlo komunizma, od tu prihaja premnogo zla tudi na vse begunce. Leto III - 3 - julija 19 4 3» Čeprav je delavnost KOMINFORME skrbno držaua v tajnosti, se vendar marsikaj izve. Tako je mogoče, beguncem razkriti najno= vejša navodila, ki so jih dobili komunisti in njihovi pomagači po begunskih taboriščih, kako in kaj naj delajo med begunci. KAJNOVE J 3A NAVODILA. .KOMINFORMA je sed..* j dala svojim ljuddm po tabo= rišeih ta - le navodila; 1. - Podpreti je treba razdore med begunci. Tozadevno do= sedanji uspehi niso popolnoma zadovoljivi. Izrabiti je treba razna medsebojna nasprotstva in sicer; a) Podpreti je treba nasprotja med raznimi begunskimi političnimi skupinami z namenom, uporabiti begunce za namene komu= nisticne vidoke politike. V ta namen je treba za vsako ceno ustvariti razdor v časopisju, v privatnem življenju in delu med begunci. Naga nalogi je, da boj, ki ga begunci vodijo proti nam, spremenimo v boj med begunci samimi. b) Treba je povzročiti prepire med starimi in novimi e= migranti, med višjimi sloji beguncev posebno med politik:, in vodil¬ nimi osebami; povzročiti torej tekmovanje med sposobnimi in nerpc= sobnimi. Vplivati moramo na nesposobne, ki pa imajo o sebi visoko mnenje in po njih §©$Sti prepir, sovraštvo in nasprotja med begunci, z eno besedo: mi ne smemo dopustiti med-begunci nobenega ustvarjal^ nega dela. c) Podpreti moramo spore med pravoslavno in katoliško Cerkvijo. 2. - Posebno pozornost moramo posvetiti napetosti med za¬ vezniškimi oblastmi in med begunci, kakor tudi odnosom med krajevnimi oblastmi in begunci. Ustvariti moramo nerede med ameriško in angleš¬ ko policijo in begunci. Begunce moramo naščuvati proti njihovim tu¬ jim pokroviteljem. V tej zvezi je naša najvažnejša naloga, spremeni¬ ti hvaležnost beguncev v sovraštvo in si vzeti za cilj, begunce pri¬ praviti do tega, da bo vsak begunec smatral zaveznike za svoje nag¬ ico, j še sovražnike. 3. - Potrebno je, da ustvarimo o beguncih neugodno mnenje v mišljenju vseh tistih dežel, ki nudijo beguncem pribežališče* V ta namen naj se povečajo zločinska dejanja v taboriščih za v;;,ako cene. Vsa begunska taborišča morajo priti pod našo kontrole. Naj se ne &tedi s trudom za dosego tega cilja. 4. - Potrebno bo povzročiti razne škandale z namenom, da se prepriča svet o kulturni brespomem 1 nesti emigracije. Vsako kulturno delovanje med begunM je treba uničiti» Ne sme se Itediti s trudom za dosego tega. cilja. Mi moramo po tab:a-r±= ščih podpreti vse nesposobne osebe in tuli vse tiste, ki niso spo= sobni, da bi v borbi proti nam ''pokvarili veliko tiskanega papirja". Na drugi strani pa moramo ovirati delovanje vsake sposobne osehh, ki bi bila nam škodljiva. 5. - Glede begunskega tiska ne smemo štediti s trudom, da preolerenemo politične prepire v begunskih časopisih v narodnostno pretirane spore. Prizadevati si moramo, da dosežemo, da v taboriščih nobe= no vodilno mesto ni zasedeno po osebah, ki bi Mie komunizmu škod= Ijive. Opogumiti moramo nesposobne osebe, ki pa imajo o sebi vi:oko mnenje, da pridejo na vodilna mesta in nam tako olajšajo delo po taboriščih. S. - Vse osebe, ki so sposobne povzročiti nezaupanje, zdro.g be itd., je treba razmestiti po raznih -skupinah (v pisarnah, delov- leto III • 4 - 1. julija 1948. nih partijah itd,} Po njih moramo ustvariti sovražno razpoloženje med taboriščnimi častniki in drugim moštvom in begunci, Z eno bose?? do; mi moramo vse podvzeti z namenom, dr begunske organizacije one= mogocimo v očeh njihovih’bodočih delodajalcev. V ta namen naj se prvenstveno uporabijo bedaste osebe s ki imajo pa o sebi visoko mne= nje. Člane begunskih organizacij moramo napeljavati h tatvinam itd. Uporabiti moramo hvaljenje in prilizovanje in postopati pri tem delu skrbno in strokovno« 7. - Vse prisilno repatriirane osebe, ki pridejo domov, pa moramo vpreči v našo službo in jih uporabiti v bodoči borbi proti zapadnemu,imperializmu* streli v špitalskem taborišču. V Četrtek 17* junija c 1 ' pol 5 popoldne so padli trije streli v manjših presledkih v špitalskem taborišču. Iz vseh barok so vreli ljudje in se vpraševali s , kaj naj to pomeni. Avstrijski orog= nik je lovil nekega mladega človeka, ker se pa na poziv ni hotel ustaviti j je orožnik streljal* Takoj je bila na mestu tudi taboriščna policija. Radovednost taboriščnikov j.e bila kmalu napašena, kajti avstrijski orožnik je že korakal po glavni taboriščni cesti in dr= žal za ovratnik mladega moškega. Kdo je bil ta Človek in zakaj so ga lovili? Pred nekaj meseci je prišel iz Jugoslavije v Špitalsko ta= borišče neki Pirman Tomaž, kateremu je pa taboriščna uprava odkloni« la sprejem. Vendar je kljub temu ostajal v taborišču. Nekaj dni pred aretacijo je bil v bližini taborišča okoli polnoči n a paden brzovlak. Napadalci so ga z obeh strani železniške proge napadli s kamenjem in streljanjem. Pobili so več sip in nekega potnika tudi težko ranili. Sumijo, da je napad pripravil Plimah Nadalje je bilo ugotovljeno, da je Pičman v pičlo, uro od= daljtmi vasi Molzbichl napadel neko žensko, ker mu ni hotela dati masti, mesa, masla in druge hrane. ' V zvezi s temi zločini je avstrijska policija aretirala že omenjenega Pičmana Tomaža, ki je pa skušal pobegniti, dalje Koma« ca Antona, ki mu pravijo ! 'Tarzani in -brivca Štoka Mar j ang. Komaca so po zaslišanju izpustili, Štoka Marjana so pa pridržali v zaporu,ker je Pičman izjavil, da mu je otok pomagal pri vlomu v neki mlin. Koliko je ta in oni od imenovanih dejansko kriv, Še ne mo= remo soditi. Ne moremo se pa ubraniti vtisa, 'da so te zločine upri« zarjali po indirektnem naročilu jugo slovanskih'komunistov, da bi slo= venske begunce pri oblasteh in v svetovni javnosti spravili na slab glas. Kot poročamo dalje, je "Slovenski poročevalec" prinesel tri članke ogabnih laži o špitalskem taborišču«, Verjetno so hoteli zdaj pripraviti gradiv: Še za četrti članek, v katerem bi razvpili slo= venske begunce kot zločinske roparje in napadalce. POT V S V E. .1 JI 1 J V ZAPRTA . ... , Vodno pogosteje se dogaja, da komisije raznih držav odkla« njajo ljudi, ki so osumljeni komunizma, v špitalskem taborišču je bilo Že. precej takih -slučaj evu 'Do sedaj je samo Anglija take še sprejemala, pa se zdi, da jim je tudi ona že zaprla vrata. Tako se je priglasil za Anglijo znani Rak Alojzij, usnjar iz Žužemberka in bil tudi sprejet. Pred odhodom na transport sv ga pa v Kellerbergu zanrli in izpustili šole čez nekaj dni* drožnik Franc, stanujoč v baraki 6*- soba, 'V., o .tabu.::5.§.p»n, . «•> je bil pa naravnost odklo« n£bhi To ga je tako razjezilo, da je domu.razbil okno in vrata, zu= naj pa napadel Dolenca Venceljna in ga do krvavega pretepel, čeSs Ti si tudi eden tistih,ki trdite,da sem jaž o.znovec !To ga je zopet stalo par dni zapora„ leto m. 5 1. julija 1948, , _ NA j A ROMANJA. Verjetno, je, da se bom-' se v teku letošnjega leta razšli po svetu, zato hočem,*! letošnje poletje .izkoristiti v to, da romamo na raz= na znamenita koroška božja pota in obiskujemo znamenite kraje te deže= le. Verjetno je, da je to zadnja prilika, ki se nam nudi. Obiskali sno tudi nekatere kraje, ki nam vzbujajo vesele in žalostne spomine iz na= šega begunstva. V VETRINJ IN ŽIHP01JE smo romali na binkoštni ponedeljek. V vetrinju je bila ob desetih sv. maša in pridiga, ki jo je imel voditelj koroških Slovencev in predsednik Mohorjeve družbe g»pre= lat msgr. 'Valentin'Podgorc. V Vetrinju smo šli od znamenja ob glavni cesti po sredi polja, kjer smo svoj čas taborili, do cerkve v procesiji. V Žihpolju smo.imeli ob 3 popoldne šmarnično pobožnost, pri' kateri je pridigoval tamošnji dekan g. Košir. V Žihpoljah je znamenita božja pot. Glavni oltar je bil - prenovij en in na letošnjo binkoŠtno ne= del j o blagoslovljen. Tudi slovenski begunci iz Celovca so prihiteli- ta : dan v Vrhpolje, . * r i K SVETI KRVI smo že večkrat romali z velikim, udobnim avtobusom. Po pri= hodu smo imeli sveto mašo. Blejski župnik g. svetnik Za= bret Franc je razložil vse zanimivosti cerkve. Ko smo se vračali, smo imeli šmernično pobožnost v Steinfeldu, kjer je zaposlenih okoli 60 Slovencev v tovarni pohištva. V VETRINJ IN NA VRBSKO JEZERO smo romali v nedeljo 20. junija s po= sebnim vlakom, ki je bil prvotno name= njen do Kotmare vasi, a smo zaradi slabega vremena rajši kar v Celovcu Izstopili, ko se je pa zvedrilo, smo jo iz Celovca peš mahnili v Ve= trinj, kjer smo imeli cerkveno opiravilo. Popoldne sme se pa odpeljali s posebnimi ladjami z Majrovnika na. Otok, kjer smo imeli večernice, nato smo pa nadaljevali vožnjo do Vrbe in od tam nazaj do Celovca. VERSKO ŽIVLJENJE V TABORIŠ 0 U c Slovesne st prvega sv. obhajila smo imeli v špitalskem tabo¬ rišču na Vnebohod. Okoli 50 prvo obhajane ev je. prejelo prvikrat sv. ob¬ hajilo. Pc opravilu v kapeli so bili pogoščeni v Mladinskem domu. Popoldne so jim priredili lepe akademijo in uprizorili igro "Visoki Gost". Na tihkoštno nedeljo smo imeli birmovanje. Gospod delegat dr s. Jože Jagodic je podelil zakrament sv. birme kakim 150 birmancem. praznik Presvetega Rešnjega Telesa smo letos še prav poseb= no lepo praznovali. Procesijo je vodil g. delegat. Udeležba je bila-res lepa. Vsi, od otrok do mož so v procesiji glasno molili. Omenimo naj Še, da so procesijo filmali Holandci, ki so nas ta dan obiskali- Na= vrteli so filma za tri četrt ure predvajanja. Film bodo predvajali po vsej Holandski, Zvečer so holandskim gostom na čast zapeli naši pev*J bi pred'"Domom zmage" nekaj slovenskih pesmi. Goste je pozdravil g.dr. Mer šol, Holandci sr bili' nad vsem, kar so videli in slišali, solo prefc senečeni. pričakovali so, da bomo potrti, žalostni in zanemarjeni. Toda povsod so našli vse v veselem razpoloženju, vse lepo urejeno, ta= borišče čisto kakor tudi posamezna stanovanja, ki so si jih Holandci ogledali. Bili so prepričani, da bodo tu našli zanemarjene, obupane in mračne ljudi. VRTNICE V ČAST PRBSV.SRCU JEZUSOVEMU smo opravljali v mesecu-juniju. Zadnje tri dni v juniju smo *. - pravljali tridnevnico v čast prevv. Srcu Jezusovemu v spravo in od¬ pravo sovraštva in maščevalnosti med slovenskim narodom. Duhovne obnove Še vedno lepo opravljamo in z njimi krepim, svoje duhovno življenje. Leto HI. 1. julija 1948. - 6 - BREZPOSELNOST V AVSTRIJI. Med avstrijskimi delodajalci in begunci -je bil vedno velik halo, kadar je šlo za delo tudi v večjih praznikih. Tako so lani na praznik Brezmadežnega s.početja zagnali Avstrijci-vrišc, kor so hoteli naši delavci ta- praznik praznovati. Pa tudi letos ob raznih praznikih ni nič bolje. V zadnjem času se pa že močno kažejo znaki pomanjkanja dela. Tako kmalu v Avstriji tudi v delavnikih ne bodo imeli mnogi za= poslitve. Begunce sedaj, ko razna tovarniška podjetja odpu-čajo delav= ce, silijo na delo na kmete. Tovarna ^pohištva v Steinfeldu, kjer je za= poslenih kakih 60 delavk in delavcev, je skoro vse' naše ljudi že odpu= stila. Razšli so se po deželi in poiskali drugo delo* KMEČKA tl N I J A . V Linču ob Donavi je v nedeljo, 20. junija več sto beguncev iz 18 narodnosti ustanovilo "Mednarodno kmečko unijo.Evrope"» Zboro= vanje je vodil prekmurski Slovenec pavel Horvat, ki- je'bil izvoljen za predsednika Unije, za generalnega tajnika pa je bil izvoljen Hrvat dr. Franjo . Vuletin. Avstrijski livti pišejo, da bodo sedaj voditelje poklicali na odgovor, lcer niso imeli dovoljenja za zborovanje niti od avstrijskih ne od '‘ameriških oblasti. _ a IZSELILI SO SE v KANADO je odšlo 14* junija 76 Slovencev iz'tabor±= Šča-, 27 pa takih-, ki stanujejo zunaj taborišča. V A N G L I J 0 je odšlo 18. junija 11 Slovencev iz tabo= rlšča, . . M' L 'ATrfA NT P I * E I 2 K A N 'A D E Bil sem na obisku pri svojih znancih v nestu WintsorJ v kate= rem je mnoge Slovencev. Tam sem se imel dobro. Bili Soke vsi zelo ve = seli. Zahtevali sc', da jim povem, našo zgodovino med drugo svdtovno voj = no. Seveda sem jim rad vse po pravici povedal, kako je bilo, pa sem budi dobro uspel. Vsi so vse dobro razumeli in sedaj popolnoma drugače gledajo na nas. Igrati sem jim moral harmoniko in klavir in zraven še solo peti. Drugače so ti' Slovenci res -dobri krščanski ljudje, ki radi molijo. Povsod so me hoteli imeti. Vsi so me vabili na.svoje domove. Povsod pa sem moral na novo razlagati naše zgodovino* " Imamo se po ha vadi. Fant j e se dobro držijo, kar jim je v čast Razveselilo me je'sporočile, da bom dobil slovenski Časopis, iz Argentine. Prav lepa hvala'za t . sporočilo. Prejmite prav lepe po = zdrave, PO VRVICI SO NA M-.POSLALI 'P<* 'o TO Z LADJE. V salezijanskem zavodu v Estcrilu- pri Lisboni na Portugalskem deluje g,Miške Brunec, dober znanec špitalskih taboriščnikov. Ko je od= hajala večja skupina naših prati Kanadi - tisti, ki so zdaj v Avonmore so^poslali z ladje brezžično brzojavka g,. Brunecu. Prišel jih je čakat s še 4 slovenskimi salezijanci, izmed katerih sta Senica Drago in Ber= gant Jože, begunca, Lebar Nace in UtroŠa Jože sta pa že dalje časa na Portugalskem j, To je bilo veselja in petja! Ker pa izseljenci niso smeli iz laaje, drugi pa ne gori, so si pomagali tako, da so na vrvici vlekli aktovko gori m doli. Gori jim je posredovala cigarete, doli pa pošto za nas.Naslednji transport - družine - je pa Senica slučajno našel v pristanišču, ko je hodil tam okrog. Kako je sedaj v naši domovini, "bomo videli iz pisma, ki ga piše mati svojemu sinu. Pisano je tako, da ne potrebuje nikakih pri« pomb.. Dragi J Vem, da ti je težko, ker si še tako mlad,- pa moraš biti ge toliko Časa v tujini.. Marsikdo od tukaj, bi šel'za teboj, samo če bi mogel. [Tukaj so postnli zelo hudi Časi. Ti ne ve*, kako je ljud= stvo razburjeno. Pretekli teden je bil sestanek in so rekli tovariši govorniki, da sc vsi domobranci dobili zasluženo plačilo, tisti, ki se pa še skrivajo poo Trumanom, bodo pa še vsi prišli nazaj in bodo . doma sojeni. Pazi se! Kmalu bomt slabši kot berači. Vse nam bodo vzeli. Sem ti Že pisala, koliko imamo davka. Sedaj smo zopet dobili ček, vse skupaj ga imamo za leto 1947. 82 tisoč dinarjev. Pomisli, kako bomo plačali,Kaj bo pa za naprej, si sam lahko misliš. Spomladi bodo prišle gozdne bri« gade in bodo kmetom, ki imajo debele gozdove, ves les posekali* To zna« j r : 1 Se noben gospodar ni znal tako gospodariti'kot zna naš. Nič ne si« lijo iti delat, kar živilske karte ti ne dajo, pa moraš iti ali pa od gladu -umreti. Kar je obrtnikov,-ne dobi jo nič živeža; to pa zato, da bodo pristopili v zadruge. Nobeden si ne more nič kupiti. Nič popravi« ti, kmalu bo vse državno. letošnje leto bodo zidali zadružne■domove. To jej velike shrambe, da bodo morali vsi kmetje, ves živež - tja rpe« Ijati, potem nam bodo pa milostno delili. Starejši bomo delali, otroke bodo dali pa v zavode. Kako jih bodo vzgojili brez molitve in cerkve! Mi starši ne bomo mogli nič ugovarjati, če jih ne bomo pustili, bodo pa od gladu umrli. Dokler bomo imeli živež doma, jih jaz ne pustim ni« kamor, dokler so pri meni, se ne bodo pokvarili. - Bog daj, da bi n .m preje‘poslal kako bolezen, da bi vsi preje pomrli, predno se vse to zgodi. Sedaj ljudje Me spoznavajo, zakaj so se domobranci borili,, Ljudje se tolčejo po glavi, zakaj preje niso verjeli, kc so toliko pi= šali in jim' pripovedovalikako b ? če komunizem smaga, ajiiso nič ver« jeli. Sedaj pravijo, da niso. mislili, da bo tako kot je. Ce bi si mo« g.la z otroki kam pomagat, vse pustim in grem, če ne vem, kako bi bilo daleč, samo, da bi sama vzgajala svoje otroke. Kako hudo je, če mislimi krJj bo a otroci, če pride do tega, da jih vzamejo. NAŠE NASLOVE ZBIRAJO . Pri naših sorodnikih, znancih in prijateljih sedaj v domovi« ni zbirajo naše naslove. Najprej smo mislili, da, samo od beguncev, ki so še v taboriščih, pa smo zvedeli, da tudi od tistih, ki so že v em±gra= •‘iji. Kaj hočejo s temi naslovi, nismo mogli dognati. Verjetno pa je, da hočejo imeti topno evidenco za vsakega posebej, kje je, da nas bodo lahko eventuelno začeli napadati ali pa da bodo v vsaki državi in v vsakem taborišču imegrante postavili pod strogo kontrolp svojih ljudi. pazite se! Bodite oprezni do 1 PLih' L id.di, če jih ne poznate! Ne pošiljajte okoli svojih naslovov brez potrebe. GEZ SKUPNOST JE ZABAVLJAL. Med begunci se najde sem in tja kak nezadovoljnež,ki - pod komunističnim vplivom - pozabavlja čez skupnost. Prosto mu! Saj smo v demokraciji! Kako bi se pa takemu nezadovoljnežu in P-odrnjaču godilo v komunističnem raju,prve poročile iz Murske Sobote, kjer je bil 15.junija obsojen na 7 let zapora neki Franc prendel iz Bratoncev, ker je na ^sm-veno obvestilo krajevnega ljudskega odbora,da mora voditi neko skupino cb pregledu kromgirišč (iskali so koloradske« sa hrošča), odgovoril,da "od skupnosti nic ne prejema in ji zato ne .o tudi nič žrtvoval." - To je pa komunistična demokracija! Mig .HJU . ~ P. ~ _ 1« .iuli.ja 1948 a f TAKOlFJOIIMII^ OII»I 3PI!TiLLS K:0'_ a^B0Rf5(5s. “" a Koncem aprila sta obiskala dva titovska časnikarja špitalsko ta« v borišče in si ga ogledala v spremstvu angleškega majorja iz Trefflinga ker je bil špitalski na dopustu. ~ Slovenski poročevalec je prinesel v dneh 26.,27. in 28. maja sledeči opis, ki ga prepisujemo v celoti. ■ Komur so razmere v špitalskem taborišču količkaj znane, bo iz tega pisanja videl, kako gorostasno znajo komunisti lagati ter bo temu pri« raerno ocenjeval poročila iz drugih jugoslovanskih taborišč, ki jih pred« naša zlasti titovski list "U domov imr', katerega tako vsiljivo ponuja titovska repatriacijeka komisija. To pisanje pa tudi očitno kaže, kakšen strah imajo komunisti pred vsako organiziranostjo in povezanostjo beguncev in pred našim šolstvom. Njim .bi. šlo seveda v račun,da bi begunska mladina ostala brez izobraz« be in da bi ne bilo med nami nobene povezanosti, ker bi tako begunstvo razpadlo in ne imelo nobenega pomena več. Takole pišejo: > Avstrijsko mestece Spittal ob Dravi leži v gornji Dravski dolini* oddaljeno je približno 40 km od Beljaka, od slovenskega'narodnostnega ozemlja* Podobno je vsem ostalim avstrijskim mestom* zgneteno na maj« hnam prostoru z ozkimi in starinskimi ulicami, obširnim trgom v srodi« ni,je ostalo približno tako kot je bilo pred 400 leti. Pred Spittalom je veliko mesto barak,taborišče,ki v njem prebivajo jugoslovanska raz« celjene osebe,po večini Slovenci,V taborišču je 2588 beguncev -iz Slo« venije.Barake so zgradili že Nemci in so v njih namestili sovjetske vojne ujetnike.Taborišče Spittal je znano po tem,d.a je bilo za naci¬ stične vladavine taborišče smrti sovjetskih vojnih ujetnikov.Blizu sedanjega taborišča,tik ob Dravi,je velik skupni grob sovjetskih voj« nih ujetnikov,ki so jih esesovci s stradanjem,mučenjem in znanimi uri- čevalnimi metodami poslali v mučeniško smrt. Angleške okupacijske o« blasti na Koroškem so v taborišču Spittal naselile predvsem slovenske begunee.Majhna oddaljenost taborišča od slovenskega narodnostnega o« zemlja in od jugoslovanske meje je po vsej verjetnosti vplivala na - to odločitev* bližina jugoslovanske meje nudi pobeglim vojnim zločin«, ceru vso možnost delovanja, spij oniran j a in diverzantskih v akcij. Napačno bi bilo trditi,da so vsi begunci, v taborišču Spittal voj¬ ni zločinci.Dejstvo je celo,da jo vojnih zločincev med Jugoslovani v Spittalu malo. Večina prebivalcev taborišča so zapeljanci,ki so jih vojni zločinci potegnili s seboj zato,da^bi lažje skrili svoje zločin« sko delovanje in izdajo med okupacijo.Večina prebivalcev v Spittalu je danes krit j e, španska stena, za katero pobegli vojni zločinci na.da« ljujejo svoje izdajalsko in zločinsko delo proti lastnemu narodu. Taborišče Spittal sem obiskal ob koncu letošnjega aprila.Kot ju« goslovanskega novinarja me je spremljal angleški major.V pisarni ta« boriščne uprave nam je poveljnik taborišča dodelil še taboriščnega vo¬ dica in tolmača.Sam se nam je v spremstvu svojega pisarja,angleškega seržanta,pridružil,ko smo si ogledali-taborišče in^življenje v njem. Taboriščni vodič,bivši eksekutor iz Ljubljane^Vrtačnik,je bil sprva sila prijazen,Govoril je o življenju v taborišču in z veseljem dajal pojasnila} nenadoma pa je utihnil*Obraz se mu je podaljšal.V začetku je namreč mislil,da sem dopisnik "Koroške kronike",lista,ki ga izo.fi« jajo angleške okupacijske oblasti v slovenščini,Iz razgovora Angležev in spremstva je najbrž posnel,da sem novinar iz nove Jugoslavije,Po* stal je sila zapet.Odgovarjal je na vprašanje z eksekutorsko.bi.ro « kretskim tonom.Tolmač v taborišču je pobegli ustaš,ki zna približno angleški,približno nemški in približno slovenski,kar pa zadostuje po« trebam taboriščne uprave.Opazil sem,da imajo tolmači,taboriščni' vodi« či in vodje barak najrazličnejše prednosti in da uživajo vse zaupanje taboriščne uprave.Ostali taboriščniki se jih boje in govore v njihovi prisotnosti zelo previdno.Podoben način taboriščne organizacije so u« vedli Nemci v svojih koncentracijskih taboriščih. (Nadal j e-van- j e sl edi). 9 1, julija 1948. 'to III. V SLOVENIJI SO U' M R L I od 1. - 22. 6. 1948* V Ljubljani; Jerica Glavic; Matilda Kranjc , roj .Curie; Anton Snoj, upok. 'tobačne tovarne; Boštjančič Josip; Pavla Konjar; Earpe Jož©, posestnik iz-Mo št j Dečman .Anton, trgovec; Jernej Repovž; Kamila dr, Mohoričeva, Dekleva Angela, roj. Sršen,Aloj= zij Bricelj, z o bo tehnik; Jože Travnik, krojač; Katarina Kajfež, roj, Kutin;.Anuška ing. Zalokarjeva; Justina Kranjc, roj* Dač; Karla Tekavc, roj. Muller; Adolf Gotzel; Miroslav Tič; Debeljak Rudolf; Marija Mi= klhvc, roj. Kos* Zwitter Franja, roj. Majzelj; Janez Zako vsŠ ek,Do brunj e; Perov§ek Alojzij; Vladika Frpnc; Jankovič Mihael; UŠeničnik•Leopold, ru= dar; peturne! Josip; Drofenil: Antonija, ro j •• Korenini; Logar Ivan, strojevodja; Ključar Jože, Šofer; Farpnik Franc; Burgar Mihael, mizar; Glavnik Celestina, roj. Kozmin; Podržaj Josip, trgovec in posestnik; Inglič Alojzija; Prek Albin; V Mariboru; Erbežnik Josip, gel. uradnik; Vidovič Ivana; Logar Marija, roj. Kravos;Smonig Genovefa; Aleksič Mari= ja; Petek Anton, žel. uradnik; V Celju; Veber Franc, meh, mojster; Magajna Franc; ing. Ciril Rihtar, okrajni gozdar v pok., Kolar Jože, čevljar, v Novem mest u: Kondrič Ludvik, gostilničar; Hladnik Marija, • roj. Knavs; Seidl Pavla,vdova po prof. Iz raznih krajev; Brišar Stane, Jeseni c e; Franc Tuma>.Je= senice; Grabnar Vinko, trgovec* Brežice; Ivan Stermecki, Brežice, Filip Forte, TrTovije; Pcgača Ivan, Trbovlje; Marija TajČ, roj. Ločnikar, Kamnik; Schmidt Ludvik, Vrhnika; Rudi De-= beljak, Kranj i Elizabeta Toman, Kamna Gorica; Gramc Janez, Cerklje o"; Krki; Rezika C^bin^ Hrastnik; Frančiška Žagar - Jelovšek, Petrovče; Berta jazbec, Črnice; Ljubič Marija, roj. ždgq,r, Prežganje; Saraden Va¬ lerija, roj, Grmek, Gabrovci pri Komnu; Dr*. Valič Viktor, preddvor pri, Kranju;-Miklič Jože, Dobrepolje; Abram Janez, Kostanjevica; Božič Blaž, Gomilške; Matjaž Joge, gostilničar, Mozirje; Marija Lovšin, Vinica; Svoljšak Jerica, Mojstrana; Mizori Frančiška, .roj, Pirc, Vače pri Li= tijij Katarina Hace, roj, Soklič, Zagorje ob Savi; Marija Stražišar, roj, Rebi5, Borovnica; Ameršek Frančiška, Zagorje-; Marčič Karol, nadučitelj.. Braslovče; Jožica Vogrin, roj. Mavec, Kostanjevica; Rožman Edvin, trgo= vec, §t.Ilj pri Mislinju; Medved Frrnc, pek. Goričane. "V NEDELJO POJDEMO VSI NAKLADAT IN VOZIT LES!" Diktatorski režimi se izmišljujejo vodno nove ■ "akcije", da z njimi drže ljudi v stalni napetosti, iztisnejo iz njih Čim več sil, na zunanji svet pa naredijo videz, da veliko delajo in da ljudje kar tekmu= jejo, kdo se bo bolj žrtvoval za režim. Tudi slovenski komunisti .So mojstri v tem. Vedno imajo kake nove "tedne”, Konec junija so imeli "teden gozdrastva". za sklep tega tedna je izdalo ministrstvo za g*= zdarstvo in lesno industrijo proglas, ki nosi gornji naslov in tole b©= sedilo; "Velik delovni polet na področjih vseh gozdnih gospodarstvih v Sloveniji, ki so ga pokazale množične organizacije, v"tednu gozdarstva" :lasti pri nakladanju in prevozu lesa, moramo v nedeljo 27. junija še pove •••ti. Naj ne bo v nedeljo organizacije, le. se he bi udeležila prosto vol j = nega dela v tej za nage gospodarstvo tako važni akciji« Organizacijski štabi, ki pomagajo gotdnim gospodarstvom'in gozdnim upravam, naj pripravijo dovolj orodja, vosov in.kamijonoV* Zlasti naj po vaseh žene in dekleta store vse, da bo prišel v nedeljo na delo prav vsak voznik, vsak kmet in vaščan, ki ima voz in vprego. Na delo je treba pritegniti tudi mladino, p sebno za popravila in Či= Čcenje gezdnih cest in potov. Povsod razvijte živo agitacijo od c/.ieba do osebe, od vasi do vasi, potem bo brez dvoma dosegla nedeljska akcija Leto III. - 10 - 1. julija 1948, kar največji uspeh.” Tako imajo vsako nedeljo kako va£no"akcijo” ali "tekmovanje", na katero mora zlasti mladina. Kdo bo še dvomil -da je to. načrtno, da zlasti mladino odtujujejo cerkvi? saj morda 'obiska maše ne.prepovedu= jejo, A dejansko ga onemogočajo. - Pisar iz Ljubljane pravi: "Na 'praz= nik Sv.ReŠnjega Telesa procesije: niso smele iz cerkve, še možje so jo= kali• n \ "NARODNA CERKEV”V .JUGOSLAVIJI Od 1900 katoliških župnij, ki so bile v Jugoslaviji pred ko= munistično diktaturo, jih je danes le še 400 zasedenih' po^duhovnikih. V vsaj Dalmaciji sta t sedaj še dva duhovnika, ki moreta vršiti svojo dušnopastirsko dolžnost, vsi ostali so bili ali ustreljeni takoj po vdo= ru komunističnih .partizanov v to ozemlje, ali pa zaprtih v teku na = slednjih treh let od OZNA-e in odvedenih v Staro' Gradiško. Tam je kon= centracijsko taborišče za hrvatske in slovenske katoliške duhovnike s 300 - 400 priporniki. Pretveze za tako denunciranje jugoslovanske katoliške duhov¬ ščine so bile različne. Takoj, ko je,zavladal'komunistični režim,so bi= li številni duhovniki ubiti brez posebne preizkave, baje zaradi.sodelo= vanja s .fašisti,drugi so bili izročeni ljudskim sodiščem,kjer so, bili sojeni po znanih metodah komunističnih procesov.Tako je bil obsojen na smrt kot gestapovski ogleduh G^ssrnah,'župnik iz^Bjelovara,čeprav je bi on sam svoje dni zaprt od Gestapa zavoljo preveč prizadevnega delovanj v.dušnem pastirstvu. V drugi polovici 1. 1946. so upr A zožili' nove' procese »bt Svilni duhovniki so bili obdolženi' sodelovanja s zagrebškim nadškofom Stepin= cem in obsojeni zaradi javnega čitanja njegove pastirskega pisma, ki protestira proti uv edbi c ivilnega zakona in proti oviranju verouka. _ M— Na Željo mnogih naših pri jatel jev,, ki so že odšli v emigracijo da bi Jim pošiljali novice iz Avstrije,ker se še čutijo povezane z nami, začenjamo z izdajo "DOMAČIH GLASOV”. Danes pošiljamo "DOMAČE GLASOVE" v svet z željo,da bi ustregli vs6ai ? ki so še v duhu povezani