4> 0 l lo( ‘’ \ t \ Trstenik. % Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji. Spisal dr. Franc Perne. far , l V Ljubljani 1903. Založil pisatelj. — Tiskali j. Blasnika nasledniki. J rstenik. J^rispev^ek k zgodovini župnij V ljubljanski škofiji. Spisal dr. prane Perne. c93 ooiiA VbV V Ljubljani 1903. Založil pisatelj. — Tiskali J. Blasnika nasledniki. Predgovor. Irt kraji v domovini, kjer nam je tekla zi- belka in kjer smo preživeli svoja mladostna leta, so nam posebno ljubi in dragi. Radi govo¬ rimo o njih in veseli nas, če se jih spominjajo tudi drugi. Ta domoljubni čut me je nagibal in vodil pri sestavljanju sledečih črtic. Zapisoval sem, kar se je ohranilo v spominu starejših župljanov, pregledoval župnijski arhiv na Trste- niku in Preddvorom in arhiv v pisarni preča¬ stitega knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani ter poizvedoval tudi drugod, kjer sem zasledil kak vir. Krepko podporo sem našel pri vele- častitem domačem gospodu župniku Janezu Mikšu, ki je sestavil statistični pregled župljanov in srečno našel in preiskal nekatere stare spo¬ menike v arhivu trsteniškem. Trud ni bil majhen, ker je zelo težko brati staro pisavo na zapra¬ šenem papirju. S svetom in dejanjem sta me t 2 — podpirala tudi gospoda Anton Koblar, dekan v Kranju in Fr. Serafin Pokorn, župnik v Bes¬ nici. Vsem trem častitim gospodom tukaj javno izrekam spodobno zalivalo. Nikakor si ne domišljujem, da je pričujoči spis popoln. Prihodnji zgodovinar matere župnije preddvorske ga bo morebiti izpopolnil v nekaterih točkah. Meni je bilo treba orati še neobdelano le¬ dino. Nabral sem po raznih krajih raztresene bilke in — kakor upam — tudi cvetlice ter jih povil v šopek, ki ga podajem najprej svojim ožjim rojakom v trsteniški župniji, potem pa tudi drugim Slovencem, ki se zanimajo za domačo krajevno zgodovino. I. Kraj in ljudje. )dor je hodil po okrajni cesti iz Kranja proti Kokrici in je pod Kokrico ob razpotju krenil na levo ter korakal dalje memo vasi Mlaka med gostim smrečevjem, je zagledal kmalu pred seboj na prijaznem griču lično cerkev sv. Dominika v Tenetišah. Malo pod cerkvijo je razpotje. Dve vzporedni dolini se odpirata proti severu, na levo proti Goričam, na desno proti Trsteniku. Obe dolini loči proti jugu raztegnjeno gozdnato brdo, ki se nad raz¬ potjem v Tenetišah navzgor polagoma razširja in zvišuje; med vasmi Trstenikom, Goričami, Srednjo vasjo in Zalogom prehaja v grič Orel. Ker ga od vseh strani zakriva temen smrekov les, bi tujec na prvi pogled komaj verjel, da nosi na svojem hrbtu rodovitno polje. Na jugu pod Orlom vodi cesta s Trstenika v Goriče; na severni strani, kier se hrib znižuje v zaseko, pa hodijo po pešpoti ,,za Rotami“ s Povija v Zalog in Svarje. Nekoliko nad Tenetišami se nam dolina širi pred očmi in že od daleč nas pozdravlja l* — 4 — Trstenik z lepo cerkvijo sv. Martina, ki se po- nosito dviga sredi vasi proti nebu. V dveh urah smo gori, ako smo iz Kranja peš hodili. — V ozadju se nam kaže izza obilega sadnega drevja Povlje, najvišje stoječa vas v trsteniški župniji (637 ra), prav ob vznožju velikana Storžca (2134?»), ki s svojimi sosedi veličastno zagraia ves ondotni svet. Naš slavni domači zgodovinar Valvazor pravi o Storžcu, da se vzdiguje visoko in tako ostro kvišku, kakor bi hotel prebosti oblake*). Malokatera vas na Gorenjskem se more ponašati s tako obsežnim in slikovitim razgledom kakor Povlje. Se celo pod gorami po cesti iz Tržiča v Begunje, memo sv. Lucije, nimaš tako odprtega sveta pred seboj. Trstenik je 513 m visoko nad morjem. Skozi vas, ki ima 31 hiš in 161 prebivalcev, teče in goni dva mlina potok Stražnica, izvira¬ joča pol ure višje izpod Straže; pod Tenetišami se druži z goriškim Sevnikom, odkoder oba dalje hitita kot Parovnica v Kokro. Straža se imenuje pusta, z rsjem pokrita gora ob vznožju med Storž- cem in Zaloško goro; razločiš jo lahko od daleč, celo z ljubljanskega grada, zaradi velikih belih drič, peščenih udrtin, ki jih leto za letom izpirajo in širijo plohe. Župnija Trstenik obsega 8 vasi. Imenujejo se razen Trstenika: Povlje, ki ima 10 hiš in 55 prebivalcev; Babin vrt 9 hiš in 70 prebi¬ valcev ; Čadovlje**) 8 hiš in 49 prebivalcev; *) Ehre des Herzogthums Krain, II. 144. **) Ljudje pravijo »ČadovJje«; v listinah se bere večinoma. >0čadovlje<. 5 — Zabije 4 hiše in 35 prebivalcev; Pangršica 5 hiš in 30 prebivalcev; Zgornje Tenetiše 12 hiš in 70 prebivalcev; Spodnje Tenetiše 13 hiš z 69 prebivalci. — Številke za stanovalce so po¬ snete po uradnem ljudskem štetju ob sklepu leta 1900. Med Povljem in Babinim vrtom, nekoliko višje, leži lepo posestvo Krničarjevo („v Krničieah“). Šteje se k Babinemu vrtu. Istotako stoji posebej, a prišteva se k Cadov- ljam, imovita Ušlakarjeva hiša. V vsi župniji je približno 40 zemljišč, od katerih plačujejo posestniki okoli 2800 K zemljiškega davka. Število vseh župljanov je znašalo dne 31. decembra 1900 samo 539, pred 100 leti jih je bilo 570., Ljudsko gibanje nam predočuje sledeči pregled. — 6 Ker je vsako desetletje 40 do 50 oseb več rojenih, nego jih umrje, in se je kljub temu število duš v 100 letih zmanjšalo, je to očitno znamenje, da se vsako desetletje izseli precej župljanov drugam. Kot delavci si iščejo zaslužka po svetu. Število zemljiških posestnikov se je v zadnjih 50 letih zelo zmanjšalo. V tej dobi je bilo razprodanih 12 kmetij! Prostosti, ki je kmetom zasijala izza 1848. leta, nekateri niso znali rabiti. Vzrok, da se je razkosalo več lepih zem¬ ljišč, je bilo — žal, kakor tudi drugod — največkrat žganje. V tem dejstvu bo tudi treba iskati vzroka žalostni prikazni, da je ljudstvo v nravstvenem oziru nazadovalo zadnjih 100 let., kakor svedočijo zgoraj navedene številke. 7 V Tenetišah imajo najlepše travnike in gozde tujci v posesti, večinoma kranjski meščani. Vsi prebivalci se pečajo s kmetijstvom; redi jih polje. Dohodke imajo tudi pri živini, lesu, sadju in nekateri pri izdelovanju opeke. Bogatinov ni med njimi, a prav velikih revežev tudi ne mnogo. — Najboljšo pitno vodo imajo zgornje vasi, zlasti Povlje, kjer sta dva bistra studenca. — Svojo duhovsko in svetna oblastva imajo v Kranju, namreč dekanstvo, okrajno gla¬ varstvo in okrajno sodišče. Sosednji župniji sta: na zahodni strani Goriče, na vzhodni Preddvor. II. Zgodovinske črtice. Zg. Danico« leta 1899., list 33. — 42 — Tenetiše. Dalje je hotel okrasiti še duhovni tempel božji, duše svojih ovčic. Na to stran je posebno obrnil svojo pozornost. Deloval je z vso gorečnostjo na leči, v izpovednici In v šoli; resnobno je svaril pred pijančevanjem in plesi ter vabil k pogostejšemu prejemanju zakramentov. Ostro je grajal napake in razvade, a do ljudi je bil mil in ljubezniv kakor oče. O pustu leta 1896. je poklical očete jezuite iz Ljubljane v pomoč, da so imeli od 13. do 20. februarija misijon, prvi na Trsteniku; leta 1898., tudi o pustnem času, so ga ponavljali gospodje laza¬ risti. Precej po misijonu je ustanovil Marijino družbo za dekleta in dve leti pozneje, po po¬ novitvi misijona, še za mladeniče. Pod župnikom Dolžanom se je z vršil preporod duhovnega živ¬ ljenja v trsteniški župniji. — Pri ponavljanju misijona se je hudo premrazil in dobil v prsi smrtno kal, ki je le prehitro dozorela, že 16. avgusta, na dan sv. Roka 1898. Pri po¬ grebu mu je govoril v slovo in ga pokopal njegov rojak in prijatelj dekan Anton Mežnarec. Splošno je bilo žalovanje pri pokopu, h kate¬ remu je prihitelo 30 duhovnikov in na stotine ljudstva; malokatero oko je ostalo suho. Naj¬ bolj so plakale njegove duhovne hčere iz Marijine družbe. — Pri župnišču je postavil Dolžan leta 1893. nov hlev in prostorno gospo¬ darsko poslopje. V pokritje stroškov je posodila tenetiška cerkev 1000 gld., kar so potem kmalu vrnili. Vsi trije zadnji dušni pastirji, Marinšek, Gregorič in Dolžan, ki počivajo od svojega truda na trsteniškem pokopališču, imajo na — 43 - vzhodni strani cerkve uzidane dostojne nagrobne spomenike iz marmorja; prvemu so ga posta¬ vili sorodniki, drugemu župljani, tretjemu so¬ rodniki in prijatelji. 3.) Od jeseni leta 1898. naprej deluje modro, uneto in uspešno Dolžanov vredni na¬ slednik, gospod župnik Janez Mikš, rojen 29. avgusta 1863 v Hotedršiči na Notranjskem. V mašnika posvečen 10. julija 1887, je služ¬ boval kot kapelan v Logatcu od 16. sep¬ tembra 1887 do 20. februarija 1890, potem v Hrenovicah do 20. oktobra 1891, od tedaj do 23. novembra 1893 kot ekspozit na Raz¬ drtem. Z Razdrtega se je preselil kot župnik na Planino na Vipavskem, kjer je ostal do 4. maja 1897. Zaradi hude bolezni je stopil v začasni pokoj in je preživel 2 meseca na svojem domu v Hotedršiči in 14 mesecev v Železnikih. Tam bivajoč je dobil župnijo Trstenik, ki jo je prevzel 12. novembra 1898. V svetem letu 1901 je naprosil očete frančiškane, da so imeli za župljane prav dobro obiskovan misijon od 1. do 8. septembra; takrat je ustanovil tudi Marijino družbo za žene. Na zvoniku v Tene- tišah je oskrbel novo bakreno streho in več poprav pri župni cerkvi. Peča se že tudi s pripravami in načrti za prezidavo tesne zakri¬ stije, za novo streho in povišanje zvonika. V bližnji bodočnosti pi’idejo bržkone tudi novi zvonovi na vrsto. Skoraj devetdesetleten starček, ki je poznal še Erbežnika in za njim vse duhovne pastirje na Trsteniku, sodi o njih tak6: „Pri nas smo imeli zmerom prav dobre duhovne. “ 44 — Grotovo je ta okolnost mnogo pripomogla, da je tukajšnje ljudstvo ostalo vobče dobro in verno ter ohranilo tudi spoštovanje do duhov¬ nikov. IV. Cerkvi. 1. Župna cerkev sv. Martina. [a svojega patrona ima župna cerkev slav- nega apostola Galije, turonskega škofa, sv. Martina. Skoraj največ cerkva po naši slovenski domovini je njemu posvečenih, samo v ljubljanski škofiji jih je 41 (15 župnijskih in 26 podružnic). Kaj čuda, saj je bil rojen (okoli 316 po Kr.) v nekdanji Panoniji, v mestu Sabaria (dandanes Ogrska Sobotica, Steinamanger na Ogrskem). Na potu iz mesta Poitiers (izgovori: Poatjč) na Franco¬ skem v Panonijo, da izpreobrne svoje stariše, je obiskal tudi naše kraje ter oznanjeval tukaj sveto vero*). Sv. Martin (f 11. novembra 397) je bil po¬ temtakem tudi apostol naših krajev, kakor sv. Mohor in sv. Fortunat in sveta brata Ciril in Metod. Umevno je torej, zakaj so se naši očetje *) Primeri »Češčenje sv. Martina, škofa, na Slovenskem«. 1. c. s *) Glej »Drobtinice o pokristjanjenju Slovanov« v »Zgodo¬ vinskem zborniku«, III. pag. 150. 46 hvaležno spominjali izrednega moža, o katerem je pel že španski cerkveni pisatelj Martin, škof brakarski (f 580): ,,da se raduje Panonec . . . Slovan (Sclavus); . . . ker po njegovem — t. j. svetega Martina — vodstvu spoznava JBoga“**). God sv. Martina 11. dne meseca novembra je bil nekdaj v naših krajih zapovedan praznik. Že oglejski očak Nikolaj Donatus (1494—1497) je ukazal 18. novembra 1497, naj se praznuje god sv. Martina tudi po Kranjskem, da bo povsod enaka navada (pro consuetudine totius patriae). Ker so na Kranjskem že prej častili svetega škofa, kar priča mnogo njemu posve¬ čenih starejših cerkva, ima očakov odlok brez dvojbe pomen, da naj se obhaja god' sv. Mar¬ tina v prihodnjosti kot zapovedan praznik. To nam potrjuje tudi zapisnik velikega ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki prišteva 11. dan no¬ vembra zapovedanim praznikom. Stara cerkev sv. Martina na Trsteniku je stala do leta 1869. Bila je sicer čedna, toda pretesna, kar se je čutilo posebno ob kakem večjem shodu. Kedaj je bila sezidana, se ne ve. Lokalist Erbežnik pravi v nekem dopisu do vlade leta 1811., da so jo zidale vasi Trstenik, Povlje, Žablje, Cadovlje in Pangršica. Po starem izročilu so jo začeli zidati na Orlu, kjer se še dandanes na Mehletovem svetu imenuje neki prostor ,,cerkvišče“. A kar so po dnevu zgra¬ dili — tako pripoveduje ljudska govorica — to so zjutraj našli sredi vasi, kamor so posta¬ vili pozneje cerkev. Stolp, ki je ostal neizpre- menjen tudi pri sedanji novi cerkvi, nosi ob vznožju letnico 1703, pri linah 1704. — Ob ka- 47 — nonični vizitaciji leta 1631. je bila cerkev v prav žalostnem stanu, kar smo že omenili v II. poglavju. Pozneje so jo popravljali ter pri¬ zidali leta 1713. na južni strani kapelo sv. Barbare. Lokalist Franc Šušteršič je razširil še severno stran, kapelo Matere božje, ter napravil zidan svod za pevski kor, ki je bil prej lesen. Tudi je dal prestaviti altar sv. Barbare razen svetniških kipov na mesto velikega altarja, ker je bil lepši ta altar v stranski kapeli, kjer je imela nekdaj sedež bratovščina sv. Barbare. Orientirana je bila cerkev, t. j. veliki altar je stal na vzhodni strani. Poleg altarja sv. Barbare na epistelski strani je bil postavljen tudi altar sv. Primoža in Fe¬ licijana, kamor so leta 1754. dne 11. novembra slovesno uložili ostanke imenovanih dveh svet¬ nikov. Pregledal in potrdil jih je ljubljanski knezoškof Ernest Amadej grof Attems. To se je zgodilo za časa preddvorskega župnika Franca Rabiča; na Trsteniku je tedaj bival kot kurat Bernard Grbtzl. — Vsi 4 altarji so bili v baroškem slogu narejeni. Prvotno v cerkvi ni bilo altarja sv. Barbare. Pri kanonični vizi- taciji leta 1631. se naštevata le dva stranska altarja: Matere božje in sv. Primoža in Feli¬ cijana. Tako je bilo tudi še o Valvazorjevem času, ker ta pisatelj omenja z velikim vred samo 3 altarje. Dne 12. novembra 1677 so sklenili trsteniški ključarji pogodbo s kiparjem Janezom Diringarjem, da bo naredil nova stranska altarja Matere božje in sv. Primoža in Felicijana. Veljal je vsak 150 gld. Kip sv. Martina iz stare cerkve je sedaj v znamenju — 48 sredi vasi na Trsteniku, Matere božje kip s stranskega altarja v Babinem vrtu pod vasjo in sv. Barbare v Bašlju v Mešanovem znamenju. Taka je bila stara cerkev. Že leta in leta so govorili, da bo treba novo zidati. Podjetni Franc Marinšek se je konečno resno lotil težav¬ nega dela, četudi mu je škofijstvo prvikrat odsvetovalo z ozirom na njegovo starost. Na¬ vduševal je župljane, da so pripravljali gradivo, medtem ko je sam zbiral denar s previdnim in modrim gospodarstvom. V ponedeljek križe¬ vega tedna leta 1869. so začeli podirati staro in potem na istem mestu zidati novo, lepšo in dokaj prostornejšo cerkev. Pri podiranju so na¬ leteli na ostanke starejšega zidu, torej je bila cerkev že prej predelana. Po Faleschinijevem vzorcu za cerkev v Št. Lambertu je naredil črtež inženir Karol Souvan iz Kranja in stav¬ beni mojster Janez Baptist Molinaro iz Škofje Loke je prevzel in vodil vso zidavo. Stroški za zidarsko delo, ne glede na gradivo in dovažanje, kar so oskrbeli vse župljani sami, so bili pre- računjeni na 5255 gld. Radovoljno so župljani zložili nad 1000 glcL, po največ sta dala po¬ sestnika Jožef Perne in Nikolaj Krničar. Od obresti tenetiške cerkve se je porabilo za zidavo 1065 gld. in pozneje pod Gregoričem za no¬ tranjo opravo še 200 gld. Nekaj so prispevali dobrotniki, katerim moramo prištevati tudi Jezerjane; darovali so namreč ves mecesnov les, kar se ga je potrebovalo za vrata in okna, ter mnogo smrekovih desk za odre. — Marinšek je zbral in prihranil do 22. maja 1871 vsega skupaj 6370 gld. Če mislimo tudi na notranjo — 49 — opravo, ki jo je preskrbel župnik Gregorič, ter računimo eno tretjino za gradivo in drugo za dovažanje ali tlako, potem se kaže. da bi bila nova cerkev stala približno kakih 20.000 gld., ako bi bilo treba vse najeti in plačevati. Vogelni kamen so slovesno uložili 9. maja 1869. Pod milim nebom je takrat pridigoval duhovni svetnik Jožef Kerčon o pomenu cerkvenih obredov s posebnim ozirom na dnevno prazno¬ vanje. — Obrnjena je nova cerkev proti severu, pročelje z velikimi vrati je na južni strani; ob zapadni strani stoji zvonik z rdečo baroško streho, ki jo je dal napraviti lokalist Erbežnik. Kakšno sodbo bomo izrekli o novi cerkvi? Prav ugodno. Opazovavcu se hitro prikupi, bo¬ disi da jo ogleduje zunaj, bodisi da prestopi prag in motri njeno notranjščino. Tloris ima podobo križa. Za vzorec je služila — kakor smo slišali — cerkev v Št. Lambertu, odkoder je prišel Marinšek na Trstenik. Zidava zelo spominja na trnovsko cerkev v Ljubljani, seveda je manjša in ne tako okrašena. Tudi tukaj so slogi nekako spojeni, romanski slog prevladuje. Znotraj je dolga 23 - 7 to, široka na sredi 12’25 to in ravno tako visoka. Vsa zidava s svodi vred je jako spretno in lahno izvedena; skozi 8 ve¬ likih oken, ki so zgoraj zaokrožena, prihaja noter dovolj svetlobe. V ladiji je na vsaki strani po troje oken, v prezbiteriju po eno, na koru na vzhodni strani eno stolpu nasproti in eno spredaj na pročelju. Zunanji zidovi so bili že pod streho, ko je Marinšek zatisnil trudne oči za sedanji svet. Pri zidanju se ni pripetila no¬ bena nesreča. 4 50 Za prvo silo se je priredila mrtvašnica za kapelo, kjer se je obhajala do pozne jeseni med zidanjem božja služba; ljudstvo se je zbiralo pod milim nebom na pokopališču, ki se razteza na vzhodni strani zraven cerkve. Tista jesen je bila nenavadno mrzla. Na sv. Luka dan je padel že sneg. Zidarji so sredi cerkve zakurili, da so se greli med delom. Dne 24. oktobra 1869 je dekan Janez Reš, pooblaščen od škofijstva, blagoslovil cerkev, ki je bila do tedaj že toliko dodelana, da se je mogla v njej vršiti služba božja. Pridigoval je zopet župnik Jožef Kerčon iz Predasel. Ignacij Gregorič je zidanje nadaljeval in kiparsko delo naročil v Idriji pri svojem znancu, umrlem kiparju in slikarju Juriju Tavčarju, ki je dosti srečno zvršil svojo nalogo. Altarji so trije, in sicer leseni: veliki sv. Martina, s kipom sv. Janeza Nepomučana na evangeljski strani, in sv. Ignacija lojolanskega na listovi strani. Stranski altar Matere božje s podobama sv. Joahima in sv. Ane, in altar sv. Barbare s soho sv. Katarine mučenice in sv. Lucije ob straneh. Narejeni so v romanskem slogu, ki ima vmes tudi več renesanških oblik; kake izredne umetniške vrednosti nimajo, vendar pa prav dostojno krase hišo božjo in delajo z zidavo in vso notranjo opravo celotno ugoden vtisk na gledavca. Tavčar je zgotovil za veliki altar tudi sliko sv. Martina, ker soha je odkrita po stari navadi na deželi le o velikih praznikih, potem krstilnik za 50 gld., nov božji grob za 230 gld. in okvir za stari križev pot, ki ga je oskrbel Marinšek leta 1856. za 140 gld. Vsega skupaj 51 — je prejel Tavčar 1440 gld. za svoje delo. — Prezbiterij ima tlak iz belega in črnega mar¬ morja, ladija pa iz zelenkastega kamena. Prejšnje orgle je popravil in povečal Peter Rojc iz Pod- brezij za 378 gld. Leta 1883. je Gregorič na¬ ročil v Mengišu pri kamenoseku Janezu Zamjenu marmornato obhajilno mizo za 340 gld. Oskrbel je tudi veliki lestenec na sredi cerkve za 332 gld., dva manjša v prezbiteriju za 60 gld., in pre¬ progo pred altarjem za 29 gld. Pod njim se je porabilo 1050 gld. cerkvene glavnice. Leta 1874. je bila cerkev popolnoma do¬ delana. Gregorič je torej prosil tedanjega knezo škofa ljubljanskega, dr. Jerneja Vidmarja, da jo blagovoli posvetiti. Jeseni 11. oktobra 1874 na dan sv. Justine se je vršilo slovesno opra¬ vilo vpričo mnogo duhovnikov in neštete mno¬ žice vernikov. Knezoškof je delil tudi za¬ krament svete birme. Pridigoval je predaselski župnik Jožef Kerčon. V veliki altar so uložili ostanke sv. Sekunda, sv. Diodore in sv. Evtro- pije. Pri zakristiji na zahodni strani velikega altarja viseča tablica nam pričuje o tem do¬ godku. Obletnica se obhaja vsako leto 3. nedeljo meseca oktobra ob obletnici posvečevanja vseh cerkva v naši škofiji. Takrat pričujoči verniki so se mogli udeležiti odpustka za eno leto, na dan obletnice morejo dobiti odpustek za 40 dni vsi, ki molijo v cerkvi po papeževem namenu. Leta 1899., ko je preteklo 25 let, odkar so začeli staviti novo cerkev, je povabil gospod župnik Janez Mikš gospoda duhovnega svetnika Jožefa Kerčona iz Predasel da je zopet — že četrtič na Trsteniku — pridigoval ob redki 4 * — 52 — slovesnosti. Drugi dan je bila za rajnega Franca Marinška, ustanovnika nove cerkve, črna sv. maša, h kateri so sc sešli v obilnem številu hvaležni mu župljani. Krasen je bil 11. dan oktobra 1874 za trsteniško župnijo, ki si je preskrbela z velikim trudom in občutnimi žrtvami hišo božjo, ki jo moramo prištevati med lepše cerkve po deželi. Stari stolp, ki je za sedanjo cerkev pre¬ nizek — 16'5 m meri do lin in je pri linah 4 - 56 m širok — nosi 3 zvonove z glasovi: e, fis, ais = 1, 2, 4. Skozi spodnje krilo merijo 125 : 104 : 82 cm. Veliki tehta 16*20, srednji 11 in mali 5*48 stotov. Srednji se ne ujema dobro z velikim in malim. Napisi nam nazna¬ njajo, kdaj in kje so bili uliti. Na velikem beremo spodaj ob robu: Anton Samassa La- baci 1827. Matheus Lombar, Jakob und Joseph Javernik, Martin Perne, Kirchenprobste (klju¬ čarji). Podobe na njem so: sv. Martin, Kristus na križu, sv. Anton padovanski, Marijino vnebovzetje, sv. Margarita in sv. Feliks kanta- licijski. Zvonarju so dali zanj 1248 gld. 6 kr. konvencijskega denarja. Srednji nosi zgoraj pod krono napis: Ecce crucem Domini, fugite partes adversae, vicit leo de tribu Juda, radix David, Alleluja. (Glejte križ Gospodov, bežite sovražne stranke, zmagal je lev iz Judovega rodu, Davidova korenina, aleluja). —- Zu Gottes Ehr bin ich geflossen, Marx Mathias Zechenter in Clagenfurth bat mich gegossen 1722. (V božjo čast sem tekel, M . . . M . . . Zechenter v Celovcu me je ulil.). Spodaj : Lucas Globotschnik, derzeit Pfarrer zu Hoflein, Adam Hribar, Thomas — 53 Maly, Barthleme Gross, Urban Romia derzeit Zochprobs alda (. . . . tačas ključarji). Podobe: Sv. Martin, Kristus na križu, sv. Barbara, Marija pomočnica, na vrhu pod krono 9 angel¬ skih glav. Na malem zvonu slove napis zgoraj: Vincenz Gollner goss mich in Klagenfurth 1830. (V. Gollner me je ulil v Celovcu 1830); spodaj: Fr. Schusterschitsch, Pfarrer, Martin Perne u. Fr. Uranizh, Kirchenprobste. Podobe: Sv. Martin. Kristus na križu, sv. Florijan, rožnovenska Mati božja. — Do leta 1827. je veljal za veliki zvon sedanji srednji, izmed ostalih dveh je vzel «nega zvonar v račun, drugega so prodali v Cirčiče pri Kranju. 2. Podružnica su. Dominika u Tenefišah. Dobre pol ure od župnijske cerkve proti jugu je oddaljena trsteniška podružnica, posve¬ čena sv. Dominiku (j* 1221). V Tenetišah je bila nekdaj, kakor pravijo, mnogo obiskovana božja pot, ki so jo imenovali: „Pri sv. Nedelji. 11 Mogoče je, da so bile z njo v zvezi velesalske d.ominikanke. To se mi zdi tem verjetnejše, ker so bile nekatere hiše v Tenetišah res podložne samostanu v Velesalu. Iz tega bi mogli sklepati, zakaj so posvetili cerkev sv. Dominiku, slav¬ nemu ustanovitelju reda pridigarjev ali domini¬ kancev. Ljubka in precej prostorna cerkev s svojim pokopališčem ima krasno lego na holmcu. Zelo stara je. Ko jo je obiskal leta 1631. škof Rajnald Scarlichi, so bili v njej 3 altarji: veliki sv. Dominika, na evangeljski strani sv. Nikolaja, — 54 — na listo vi sv. Janeza Krstnika, vsi trije po¬ svečeni.*) Posvetili sojih Scarlichi-jevi predniki, Tomaž Hren, ali še njegovi predniki, kar je verjetnejše. Ob Hrenovem času se je namreč zidalo malo novih cerkva; ta apostolsko vneti škof je imel takrat polno drugih važnih opravkov. Tudi opazka, da je dobil Scarlichi v Tenetišah stare podobe (icones veteres), priča o starosti cerkve. Že takrat je imela cerkev svoje pokopališče. Škof je ukazal, naj se stari altarji, ki so bili zelo zanemarjeni, popravijo ali podero, njihovo kamenje pa vloži v zid okoli pokopališča (la- pides super coemeterii murum ponantur). Tene- tišani so namesto starih napravili nove altarje in sicer po tedanji šegi v baroškem slogu. Na svodu je letnica 1766. Takrat so jo morebiti popravili. Lesena plošča, vzeta iznad starega stranskega altarja — sedaj jo ima Cer¬ kvenik na vežnih vratih — nosi napis: St. Joannes Baptista ora pro nobis. 1678. Tudi Valvazor jo imenuje kot 13. podružnico pred- dvorsko: „St. Dominici zu Tenetischah mit dreyen Altiiren. Am 1. Sonntag nach St. Georgii ist da Kirchweyhe“ (Sv, Dominika ... s tremi altarji. Prvo nedeljo po sv. Juriju je tukaj cerkveno posvečevanje). Po Erbežnikovem na¬ znanilu so jo postavile vasi Tenetiše, Letence, Kamnjek in Zavbde. — Pod župnikom Grego- *) Die 3. sept. 1631 visitavit ecelesiam s. Dominici in Te- netisch, ubi reperta sunt tria altaria et quidem 1. in choro, eidem Sancto dicatum et consecratum, 2. in cornu evangelii s. Nicolao et 3. in cornu epistolae s. Joanni Baptistae dicatum, ambo consecrata, carent tamen necessariis praeter mappas et icones veteres«. Visit. gen. etc. 3631. 55 — ričem je prenovil stare altarje Juri Tavčar iz Idrije, in sicer oba stranska leta 1877 , velikega 1878. Trije so: veliki sv. Dominika, ki ima ob straneh podobe sv. Roka, sv. Notburge, sv Ja¬ koba starejšega, apostola, in sv. Sebastijana; gledavcu vstopi vsemu v cerkev na desno: altar sv. Janeza Krstnika, ob straneh sv. Neža in sv. Apolonija; na nasprotni strani: altar Matere božje, ob straneh sta kipa sv. Barbare in sv. Lucije. V poslednjem je bil prej sv. Nikolaj. Pri popravljanju 1877 so se odločili za Mater božjo. Cerkev je obrnjena proti vzhodu. Lepi stolp sredi pročelja je dobil leta 1860. pod Marinškom novo uro. Prejšnja je bila stara nad nad 200 let. Gospod župnik Mikš je oskrbel leta 1900. — kakor smo že omenili — novo bakreno streho. Stroški so znašali 3596 K. Stolp, stoječ sredi pročelja, nosi tri zvonove s pre¬ merom 115 : 95 : 81 cm in z dobro ubranimi glasovi eis—gis—h (zmanjšani trizvok sedme stopinje) = 1, 3, 5.*) Veliki tehta 14 stotov in 24 funtov, srednji nekaj nad 8, mali 5 stotov in 24 funtov. Pri velikem zvonu je samo zgoraj napis: Sub A. R. D. Franciscus Rabitsch Loči Parocho. Johann Christian Riser gossen mich zu Krainburg anno 1753. (Pod veleč, krajnim župnikom Francem Rabičem me je ulil Janez Kristijan Riser v Kranju 1. 1753.) Jako dobro je še ohranjen in lepo poje. Podobe ima: Kristus na križu, sv. Dominik pred Materjo božjo, sv. Ana in sv. Lucija. — Pri srednjem zgoraj: Zu Gottes Ehr bin ich geflossen, Matthias Lantsmann hat *) Glej Lavtižarja: »Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj« str. 274. — 56 — mich gossen in Clagenfurt 1691; spodaj: Ecce crucem . . . kakor pri srednjem na Trsteniku. Podobe: Kristus na križu, zraven žalostna Mati božja, sv. Janez evangelist in sv. Magdalena, škapulirska Mati božja, sv. Sebastijan in sv. Barbara; na vrhu 24 angelov. Tretji ima napis na sredi: Nr. 963 opus Antonii Samassa, La- baci 1852 (. . . Delo A. Samassa v Ljubljani . . .); ob robu spodaj: Fr. Šušteršič, fajmošter, P. Rozman, M. Uranič, ključarja. Podobe so: Kristus na križu, žalostna Mati božja in sv. Janez evangelist, Marija na oblaku stoječa s krono na glavi in z Detetom v naročju, sv. Anton padovanski. — V Kranju, kjer je bil ulit tenetiški zvon, je imel pod mestom svojo zvonarno v sredi 18. stoletja Janez Kristijan Riser. Mož je bil nesrečen. Njegov pomočnik je trdil, da rabi pri ulivanju zvonov slabo blago. Riser se silno raztogoti, prebode neprevidnega pomočnika in za kazen pride potem v ječo*). ^ Tenetiška cerkev ima precej glavnice. Ze 1811. leta je znašala nad 5000 gld. Z dovo¬ ljenjem knezoškofijskega ordinarijata in deželne vlade je leta 1822. posodila 400 gld. za 5 let brez obresti za zidavo preddvorske šole. Koliko je prispevala k novi trsteniški cerkvi, smo že prej slišali. Pred mnogimi leti so kupili klju¬ čarji za cerkev zapravljeno zemljišče ,,pri Vod- njavu“ v Zgornjih Tenetišab; pozneje so je zopet prodali. — Tudi 4 živinski semnji so bili v davni preteklosti, kakor sem čul, vsako leto v Tenetišab. *) Glej Lavtižarja: »Zgodovina župnij v dekaniji Kranj.« Prvi zvezek. Str. 12 in 13. 57 Slednjič naj še povem, zakaj so pustili stairo ime „Sv. Nedelja 11 in so sprejeli naslov Tenetiše, četudi je samo „ben trovato“ (dobro izmišljeno), kakor pravi italijanski pregovor. Nekdaj je bilo — tako pripovedujejo — dosti tatov v teh krajih. Ukradli so vola, toda za petami so jim bili že zasledovavci. Prestra¬ šeni tatovi hočejo v naglici skriti vola v cerkev. Vlečejo ga, ali ker se žival brani, zakliče eden izmed tatov svojemu tovarišu: ,,Tine, tišči!“ v. t Bratovščina sv. Barbare. elika znamenitost za Trstenik je bila v pre- - teklosti bratovščina sv. Barbare. V boju zoper navale protestantovstva so očetje jezuitje pripo¬ ročali in pospeševali med drugimi pomočki tudi češčenje sv. Barbare*). Ker so se verski novo- tarji zaganjali tudi v najsvetejšo skrivnost na naših altarjih, so ustanavljali jezuitje po svojih šolah bratovščino sv. Barbare, ki je imela namen, poviševati in razširjati slavo pod podobo kruha skritega Boga. Po jezuitih je prišla bratovščina tudi v naše kraje. Preddvorski župnik Luka Globočnik je prosil v posebnem pismu do ško- fijstva meseca aprila 1713, da se sme ustano¬ viti bratovščina. Skofijstvo je precej ugodilo prošnji ter ukazalo, da se napravi posebna knjiga za vpisovanje udov. Dovolilo je tudi, da se preskrbi puščica za denarne prispevke med udi bratovščine. Potrdil in z odpustki jo je ob- *) Prim. Augustin Arndt, S. J. Der heilige Stanislaus Kostka. Str. 28. — 59 — daril s posebnim pismom papež Klemen XI. dne 19. julija 1713.*) V arhivu trsteniškega župnišča je shranjena knjiga z zlato obrezo in v usnje vezana, obsegajoča v prepisu dotično listino z dostavkom ljubljanskega knezoškofij- skega ordinarijata, podpisan je generalni vikar Janez Anton Dolničar. V prepisu se določujejo dnevi v zadobitev odpustkov in se ukazuje, da se vsako leto na dan sv. Barbare vernikom raztolmači papeževo pismo v izpodbudo in v spomin tolikih duhovnih dobrot. Udom bratovščine sv. Barbare, priprošnjice za srečno smrt, se dovoljuje popoln odpustek pod navadnimi pogoji, če namreč prej m 6 zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa ter molijo v papežev namen: 1. na dan sprejema v bratov¬ ščino, 2. na praznik sv. Barbare, 4. decembra v adventu. Nepopoln odpustek 7 let in 7 kva- dragen štirikrat na leto in sicer po škofijski odločitvi 1. na dan sv. Jurija, 2. v nedeljo po¬ svečevanja cerkve (na Trsteniku) pred praz¬ nikom sv. Pankracija (12. maja), 3. na dan sv. Primoža in Felicijana in 4. na praznik sv. Mar¬ tina škofa, cerkvenega patrona, 11. novembra, in sicer pod istimi pogoji. Nepopoln odpustek 60 dni so mogli dobivati udje za sleherno dobro delo. Vsako leto je bil velik shod na Trsteniku 4. decembra na praznik sv. Barbare. V stranski kapeli imenovane svetnice se je vršilo sv. opra¬ vilo. Vselej je prišlo k slovesnosti po več so¬ sednjih duhovnikov. Ljudstvo, ki je trumoma *) Gl. Prilogo. 60 vrelo od blizu in daleč, je oblegalo izpovednice in pristopalo k angelski mizi, da se je udeležilo odpustkov. — Udje so dajali v dober namen navadno po 5 krajcarjev starega denarja pri cerkvenem darovanju na dan sv. Barbare. Vsako kvaterno soboto se je zato opravila za žive in umrle ude bratovščine sv. maša z molitvami za mrtve. Tudi pozneje, ko je bratovščina jela umirati in se ljudstvo ni več tako mnogošte¬ vilno udeleževalo vsakoletnega shoda, je vendar ostalo cerkveno darovanje na dan sv. Barbare, o malem semnju; veliki semenj je o sv. Mar¬ tinu. Znesek se je uporabljal za navedene sv. maše. Ako darovanje ni zadostovalo, so privzeli še nekaj drugih cerkvenih dohodkov; če je znašalo več, se je pa pridejalo cerkvenemu imetju. Tako je bilo do leta 1869., dokler je stala stara cerkev. Od tedaj naprej se je še bolj opustilo praznovanje dneva sv. Barbare, in zgoraj omenjeno darovanje se je preneslo na nedeljo po sv. Barbari. Sv. maše ob kvaternih sobotah se še vedno opravljajo. Toliko ostanka priljubljene in razširjene bratovščine je torej še na Trsteniku. Starejši ljudje jo imajo še dobro v spominu. Priljubljene, pravim, in razširjene; zakaj štela je na tisoče udov iz raznih stanov, visokih in nizkih, od blizu in daleč. Prej imenovana knjiga ima naj¬ prej zapisnik udov duhovnikov, potem nedu- hovnikov. Razen udov s Trstenika in iz bližnjih vasi je polno imen iz Predvora, Predasel, Št. Jurija, Kokre, Gorič, Naklega itd.; potem s koroškega Jezera, iz Kranja, Tržiča, Kamnika, en ud celo iz Ljubljane, istotako s Hrvaškega; — 61 med drugimi je tudi neka nuna iz Velesala in neki baron z Golnika. Leta 1807. so vpisani zadnji udje. Novi udje se torej od tega leta naprej niso več spre¬ jemali. Počasi je zaspala. Kaj je bilo vzrok? Proti koncu 18. in tudi še prva desetletja 19. stoletja je pihala po Avstriji in torej tudi po naši ožji domovini v verskem oziru neka mrzla sapa, ki je prihajala s Francoskega; imenuje se janzenizem. Pri nas se je posebno širila za cesarja Jožefa II , zato ji pravijo zgo¬ dovinarji jožefinizem. Nekatere pristaše je imela ta struja, kakor je znano, tudi med duhovniki pri nas. Do sebe in do vernikov so bili mnogi izmed njih strogi, a prezirali so zunanje cer¬ kvene pobožnosti, kakor so božja pota, bratov¬ ščine. križev pot in pridobivanje odpustkov. Ta časovni tok je bil vzrok, da se je jela bratovščina sv. Barbare na Trsteniku najprej zanemarjati in da je konečno zaspala. Sam sem slišal starega moža, ki je dejal: „Po duhovnih je prišla ta bratovščina k nam in po duhovnih je prenehala." — Stari ljudje so govorili, tako sem izvedel od neke žene, da bo kedaj zopet oživela . . . Mogoče. Tla so ugodna, da bi se prijela v njih ta duhovna cvetlica; saj živi tukaj še spomin na njo, in verniki se od ne¬ kdaj radi priporočajo sv. Barbari za srečno smrt, proseč jo, da bi ne umrli brez sv. popot¬ nice. Lepo bi se pridružila bratovščini vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa, katero je usta¬ novil tukaj župnik Gregorič in pa še starejši bratovščini sv. Uršule. Ta je cvetela že pod Marinškom. Moški in ženski udje vsake vasi, — 62 kjer jih je zadostno število, po 11 namreč, vsako leto toliko naberejo med seboj, da se za nje opravi sv. maša, ki se po stari navadi vselej oznani. Tačasni župnik, gospod Janez Mikš, je na lep način obnovil spomin in če- ščenje sv. Barbare na Trsteniku, ker je pri Marijini družbi za žene kot glavne praznike izbral: god žalostne Matere Božje, sv. Ane in sv. Barbare. VI. Sola. »O novejšega časa je bil Trstenik brez šole. A ljudje so bili ukaželjni; več starejših se je naučilo brati po svoji pridnosti. V nekem izkazu leta 1820. je naznanil lokalist Erbežnik 75 za šolo godnih otrok, 41 dečkov in 34 de¬ klic. Lokalni kapelan Franc Šušteršič je poučeval nekaj časa marljive dečke in deklice v branju in pisanju; župnik Ignacij Gregorič je otvoril zasebno šolo v Čačkovi zgornji hiši. Ker je sam nenavadno lepo pisal, zato so njegovi učenci in učenke, med katere so ustopali pro¬ stovoljno tudi starejši, zlasti napredovali v lepo¬ pisju. Kakor nekdaj zaradi samostojne duhov- nije, tako je izkušala gosposka v novejšem času zediniti Goriče in Trstenik, da bi postavili za obe občini le eno šolo. Zupan Edvard Urbančič, preddvorski graščak, je povabil oboje zastop¬ nike na Trstenik, da bi se pogodili med seboj in zidali skupno šolo v Goričah, na Trsteniku ali ob cesti pod Orlom med obema župnijama. Toda zastonj je bilo vse prigovarjanje; niso se — 64 — mogli združiti. Slednjič se je določilo, da dobe Goričani in Trsteničani svojo posebno šolo. Trsteniški župljani so postavili z deželno pod¬ poro pritlično šolsko poslopje za enorazrednico na ravnini pod cerkvijo leta 1878—1879. — Sledeči pregled kaže, koliko je bilo učencev in učenk, odkar stoji nova šola. Učitelji. 1.) Prvi je bil Franc Breznik, ki je poučeval od 24. januarija 1879 do 1. sep¬ tembra 1880. Sedaj živi častitljivi starček upo¬ kojen kot zgleden kristijan v Kranju. Za njim je prišel: — 65 — 2. ) Janez Kalan kot pomožni učitelj od 19. oktobra 1880 do 27. avgusta 1881. 3. ) Anton Triplat od 24. oktobra 1881 do 1. novembra 1882. Preselil se je na Ko¬ roško Belo, kjer je umrl leta 1897. 4. ) Janez Fr lan od meseca februarija 1882 do 31. avgusta 1883 kot pomožni učitelj. S Trstenika je bil prestavljen v Zali Log pri Železnikih, pozneje v Tunjice pri Kamniku, kjer je umrl 18. marcija 1894. 5. ) Zopet Janez Kalan od 13. oktobra 1883 do 25. avgusta 1887. 6. ) Mihael Debeljak od 1. februa¬ rija 1887 do 20. septembra 1893. 7. ) Janez Baraga od 20. septembra 1893 do 5. februarija 1894 kot začasen učitelj. 8. ) Luka Knific, ki službuje na Trste- niku od 5. februarija 1894 dalje. 5 VII. Nekateri bolj znani Trsteničani. flfrstenik je dal ime slovenskim vitezom iz znane Bleiweisove rodbine. Pri „Frjancu“ na xr Trsteniku, hiš. št. 8., so imeli nje predniki svoj dom. Ondi je bil rojen Nikolaj Blei- weis (Niklas Pleybes). V maticah je pisano rodbinsko ime „Plajbes“ (Pleybes), kakor tukaj ljudstvo govori. Nikolaj se je iz svoje rojstne vasi zgodaj preselil v Kranj, kjer si je služil vsakdanjega kruha kot marljiv tkalec in si pri¬ dobil hišo s številko 161). Tukaj se mu je rodil 12. februarija 1785 sin Valentin. Umrl je Ni¬ kolaj v Kranju v svoji hiši 14. januarija 1806. Sin Valentin, ki je po očetu podedoval hišo, se je lotil trgovine in je nabral z vztrajno de¬ lavnostjo obilo imetja, da je slovel kot pošten trgovec po vsem Kranjskem. Umrl je 18. de- f cembra 1866 v Ljubljani. Ta Valentin, oče na¬ šemu slavnemu dr. Janezu Bleivveisu, ni bil torej po rojstvu Trsteničan, kakor se je navadno pomotno pisalo, ampak njegov prednik Nikolaj. — 67 — Zadnji moški potomec pri Frjancu, Simon Plajbes, je umrl leta 1891. Sedaj je hiša in posestvo v tujih rokah. Simonov brat Jurij, ki se je priženil v Naklo in je umrl že leta 1871., je bil oče gospoda Franca Bleiweisa, župnika v Lesah in gosp. doktorja Petra Bleivveisa, c. kr. sodnega pristava, ki je umrl doma v svoji rojstni hiši 28. junija 1900. Ime enega potomca iz te rodbine se bo vedno svetilo v slovenski zgodovini. To je dr. Janez Bleiweis, rojen 19. novembra 1808 v Kranju, umrl 29. novembra 1881 v Ljub¬ ljani. To je slavni in dolgoletni prvoboritelj in priznani politični voditelj našega naroda pod geslom: „Vse za vero, dom, cesarja!" Ko je prejel od svetlega vladarja odliko viteštva, si je izbral ime po bivališču svojih očetov: ,,Tr- steniški“.*) Prezaslužni „oče slovenskega na- roda“ si je ogledal sam skromni dom svojih dedov in je takrat obiskal župnika Gregoriča, ki je večkrat z veseljem omenjal tistega dogodka. Imovitejše hiše so pošiljale svoje sinove od časa do časa tudi v šolo v Ljubljano ali v Celovec. Med onimi, ki so prišli po tej poti med svet, omenjam najprej starejše, že umrle duhovnike. 1. ) Janez Baltazar Erbežnik, drugi lokalist na Trsteniku. O tem smo že govorili. 2. ) Pater P lači d Javornik, rojen 22. avgusta 1803, Zupanov s Trstenika. Krstno ime mu je bilo Jernej. Po izvrstno dovršenih latinskih šolah v Celovcu je stopil v samostan. V Št. Pavlu na Koroškem je sprejel častito *) Gl. »Slov. Večernice«, 35. zv. leta 1880. 5 * — 68 — obleko sv. Benedikta. Bogoslovske nauke je po¬ slušal v Celovcu in je bil posvečen v mašnika 24. avgusta 1831. Na angelsko nedeljo je pel novo mašo doma na Trsteniku. Ker so pred¬ stojniki poznali njegove lepe zmožnosti, so ga poslali na Dunaj, da bi postal doktor bogoslovja. Prvi rigoroz (strogo izkušnjo) o sv. pismu in iztočnih jezikih je prestal prav dobro, a ko se je pri¬ pravljal že za drugo izkušnjo, so ga poklicali iz neznanih vzrokov domov v dušno pastirstvo.. Pozneje ni nadaljeval začetega dela. — Kmalu so ga poslali v duhovsko semenišče v Celovec kot profesorja sv. pisma stare zaveze in iztočnih jezikov. Tukaj je bil mož na svojem pravem mestu. Leta 1850. se poslovi od svoje profe¬ sorske službe in od Celovca ter po določbi samostanskih predstojnikov nastopi novo službo kot župnik v St. Juriju, eno uro od St, Pavla, v Labodski dolini. Kakor je bil prej izboren učitelj duhovski mladini v Celovcu, tako se je po tej izpremembi trudil do svoje smrti kot skrben pastir za izročene ovčice. Jeseni 1. 1864. se je hudo prehladil; vsled tega se je preselil v boljše življenje 30. novembra istega leta. — Kajni pater Placid je bil trdnega, moškega zna¬ čaja, do sebe oster, do drugih prijazen in pri¬ zanesljiv in pa vztrajno delaven. Ostal je zmerom zvest sin slovenske matere; kot iskren domoljub je po svojih močeh podpiral narodna podjetja v duhu slavnega škofa Slomška, s katerim je živel ves čas v posebno zaupni prijateljski zvezi. Izobraženim Slovencem je pater Placid znan kot znamenit pisatelj. Lotil se je po Slom- 69 — škovem prigovarjanju nove prestave in tolma¬ čenja sv. pisma, za kar je bil po svoji učenosti jako sposoben. Kot sad njegovega dolgotrajnega truda je zagledalo beli dan: „Sveto pismo sta- riga zakona 44 . Poslovenil in razložil P. Placid Javornik. I., II. in III. Mozesove bukve. Prve je natisnil J. Blaznik v Ljubljani 1848, druge in tretje ,,Društvo sv. Mohorja“ v Celovcu. To delo je služilo kot krepka podstava pri tretji slovenski celotni svetopisemski prestavi, ki se je objavila po ukazu in na stroške ljub¬ ljanskega knezo - škofa Antona Alojzija Wolfa 1855—1859 pri J. Blazniku v Ljubljani. Po Schloru je poslovenil in dal v Gradcu natisniti leta 1854.: „Šest Nedel pobožnosti v čast svetiga Alojzija od Gonzaga 44 . Včasi se je oglasil v ljubljanski ,,Sloveniji 44 , na pr. v listu 34. in 42. leta 1848. in v Slomškovih ,,Drob- tinicah“ leta 1858. Njegov jezik je za tiste čase zelo lep, gladek in jedrnat. V tem oziru ni nič zaostajal za Slomškom; semtertja ga je celo prekosil. V naši domači zgodovini mu je zagotovljen časten spomin. Trstenik se sme po pravici po¬ našati s takim svojim rojakom. (Prim. ,,Jezičnik“ XXIV. Leto 1886., stran 62—64; ,,Novice“, 1864, list 51. (21. dec.); stran 417., list 52. (28. dec.) 1864. str. 430; ,,Slov. Glasnik 14 , XI. zvezek, 1865.) 3.) Matej Perčič, rojen 31. avgusta 1809, Ločanov s Povija. Posvečen je bil 27. julija 1833. Po novi maši v domači cerkvi trsteniški je ka- pelanoval pri Stari cerkvi (Mitterdorf) na Ko¬ čevskem, v Dolili, v Stari Loki, od leta 1843. — 70 — kot lokalni kapelan v Gozdu nad Kamnikom. Od tam se je preselil leta 1854. k Sv. Grego¬ riju v ribniški dekaniji, kjer je umrl kot loka- list 5. februvarija 1874. 4.) Pater Maver Gros, rojen 5. ok¬ tobra 1809, s krstnim imenom Luka, Toneev s Povija. Vstopil je v benediktinski samostan St. Lambert na Zgornjem Štajerskem. Leta 1836. je storil slovesno samostansko obljubo in je bil posvečen istega leta v mašnika. Novo mašo je pel na Trsteniku. Opravljal je več manjših sa¬ mostanskih služb in pastiroval kot kapelan pri benediktinskih župnijah. Slednjič so ga poslali leta 1860. kot župnega vikarija v Seevviesen. Seewiesen je samoten, gorat kraj blizu Marijinega Celja. Nad 12 let je prebil v tem kraju, o ka¬ terem je zapisal eden njegovih prednikov oh selitvi od tam v Marijino Celje leta 1846. v spominsko knjigo: ,,Benevole lector! Hic loči pulcherrimarum constantiae, infracti animi, ro- boris, patientiae, fiduciae et resignationis virtutum exercendarum amplissimam (črede mihi!) nanci- sceris occasionem! “ (Blagohotni bralec! Tukaj najdeš [verjemi mi!] največjo priliko, da se vadiš v prelepih čednostih stanovitnosti, vztraj¬ nosti, moči, potrpežljivosti, zaupanja in udanosti!) To je izkušal tudi naš pater Maver. Zadnja leta je jel bolehati. Poprosil je svojega opata, naj ga premesti v milejše podnebje v nižino. Ugodili so mu ter izročili v oskrbovanje dve uri oddaljeno župnijo Turnau. Dne 25. julija 1873 je zapustil bolan Seewiesen s trdnim upanjem, da se mu zdravje kmalu zboljša v novi službi. Toda Bog je sklenil drugače. Še preden je pre- 71 — teklo mesec dni, ga je poklical k sebi po pla¬ čilo 22. avgusta 1873 v Turnau-u*). Za svetne poklice so se odločili: 1. ) Valentin Perne, rojen 10. febru- arija 1825, Bakovnikov s Povija. Leta 1852. je nastopil na gimnaziji v Gorici kot suplent za matematiko. Več se ne ve o njem. Govorilo se je, da je odšel na Ogrsko. 2. ) Matija Logar, rojen 20. februa- rija 1831, Gregčev iz čadovelj.^ Služboval je pri c. kr. okrajnem sodišču v Škofji Loki in živi ondi kot umirovljen sodnij ski kan čelist. Njegov sin Rajmund je duhovnik, delujoč v tržaški škofiji. 3. ) Janez Trojar, rojen 8. oktobra 1835, živi kot c. kr. poštar in umirovljen nadučitelj na Bledu. Njegov oče Sebastijan, ki je umrl leta 1884. 'pri svoji omoženi hčeri v Kranju, je bil organist in Cerkvenik ter zadnji župan trsteniški. Po daljšem presledku je obudil pri Trste- ničanih zopet veselje do šolanja župnik Gregorič. Več ali manj po njegovem vplivu je dobila cerkev in domovina nastopne služabnike: 1. ) Franc Pernč, rojen 28. marcija 1861 na Poviju, v mašnika posvečen 10. julija 1887, doktor bogoslovja in profesor veronauka na c. kr. cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju. 2. ) Janez Cuderman, rojen 21. av¬ gusta 1865, iz Babinega vrta, posvečen 21. ju- *) Te podatke sem prejel od prijaznega patra Vilfrida Mayerja, župnika v Seewiesenu (f 27. maja 1901). —- 72 — lija 1889, tačas kurat v ženski kaznilnici v Begunjah. 3. ) Peter Svegelj, rojen 18. junija 1864, iz Spodnjih Tenetiš, posvečen v Trstu 2. ju¬ lija 1893, t. č. župni upravitelj v Movražu pri Buzetu v Istri. 4. ) Blaž Rebol, rojen 1. februarija 1873, s Trstenika, posvečen 22. julija 1897, t. č. ka- pelan v Komendi. 5. ) Anton Lombar, rojen 18. junija 1877 v Babinem vrtu, posvečen 14. julija 1900, tačas kapelan v Postojini. 6. ) Jožef Cuderman, rojen 4. aprila 1877, tudi iz Babinega vrta, posvečen 7. julija 1901, t. č. kapelan v Veliki Dolini na Dolenjskem. Za temi hiti še nekaj nadepolnih mlade¬ ničev, ki se šolajo v Kranju in v Ljubljani. Gotovo je častno za malo župnijo, da je bilo od 1887 do 1900, torej v 13 letih, pet novih maš na Trsteniku; šesta, in sicer novo- mašnika Jožefa Cudermana, je bila 1901 na Brezjah. •* Taka je skromna slika trsteniške župnije. Skromna je tudi župnija; ne more se ponašati s številom ali bogastvom svojih udov, ne s sijajno preteklostjo. Vender se ji ni treba sramovati v družbi starejših in večjih sestra. Kdor pozna domače razmere tukajšnjega prebivalstva, zlasti v zadnjih desetletjih, je lahko zasledil nekaj izprememb, ki delajo čast Trsteniku. Ni še prav dolgo od tistega časa, ko je žganjarska kuga tudi tukaj tirjala mnogo nesrečnih žrtev; — 73 več lepih zemljišč je izgubilo svoje prejšnje go¬ spodarje. V tem oziru se je na bolje obrnilo, četudi še ni vse tako, kakor bi želel vsak pravi prijatelj našega ljudstva. Sedaj živeči posestniki so večinoma varčni, marljivi, mnogi prav zgledni. Ne glede na versko življenje, o katerem smo že govorili pri opisovanju tukajšnjih du¬ hovnikov, Trstenik napreduje tudi v duševnem oziru. Gospodarji nastopajo z večjo zavestjo. Po nekoliko že izkušajo z novejšimi pridobitvami na gospodarskem polju zboljšati si svoje stanje. Dijakov je razmerno .mnogo, število udov pri Mohorjevi družbi se množi leto za letom; „Do- moljub“ in ,, Venec “ imata v župniji precej prijateljev in naročnikov. Na II. slovenski ka¬ toliški shod meseca septembra 1900 je prišlo 19 zavednih Trsteničanov v Ljubljano, kar je za malo župnijo veliko število. C. kr. poštna uprava je ugodila prošnji, da so dobili na Tr- steniku z mesecem avgustom 1900 poštni na¬ biralnik za pisma z rednim vsakdanjim odje- manjem in dostavljanjem. Pri vsakem važnejšem podjetju, ki se je zasnovalo v prid trsteniškim župljanom, so stali vsekdar v prvi vrsti s svetom in dejanjem do¬ mači duhovni pastirji. »Tu narod biva še krepdk, Tu biva narod — postenj dk, Ki svdt ga še okužil ni, Ki Sas ga omehkužil ni, Tu rod je moj, tu moj je kraj. Nebeški čuvaj te vladdr, Ne zabim te nikddr, nikd&r!« (S. Gregorčič% Dostavek. I. Med dotiskovanjem tega spisa sem dobil iz kranjskega dekanijskega arhiva nekaj listin, ki se tičejo tudi Trstenika. Ker jih nisem več mogel porabiti na dotičnem mestu, zato tukaj dodatno povzemam nekatere reči. Tako se bo pojasnilo in izpopolnilo, kar sem pisal na strani 29. o cerkvenem posestvu. Obe cerkvi, sv. Martina na Trsteniku in sv. Dominika v Tenetišah, sta imeli svoja stara posestva in pravice pri zemljiških posestvih samo do leta 1788. Tistega leta so jih prodali obenem s posestvi preddvorske cerkve in vseh njenih nekdanjih podružnic, in sicer pri oni zloglasni dražbi, ki je opisana na 158. in 159. strani Lavtižarjeve knjige „Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj.“ Dražba je bila 6. 7. 8. 9. in 20. oktobra in 6. decembra 1788 (in še 20. maja 1790) nekaj v Kranju, nekaj Preddvorom. Ključarji so se pritoževali. Tudi škofijstvo je prosilo vlado leta 1829., naj se stvar vnovič preišče. Vlada je sicer posegla vmes, toda doseglo se ni nič. Zapisnik o dražbi — v kranjskem arhivu je ohranjen v prepisu — 75 — — se je sestavil bržkone šele pozneje („ ...nicht an Ort und Stelle, wie es allerdings scheint, erst spater aus beim Versteigerungsakt aufge- nommenen Notaten verfasst 11 ). Po tem zapisniku je imela 1. cerkev sv. Martina: а ) 5 podložnikov z 2 V» zemljiščem in 1 posestnika njive pod b ) in c). Vse skupaj sta kupila po uradni cenitvi (pretio fisci) za 241 tl. 33 kr. in 2 cv. Luka Bruni eh, zakupnik preddvorske graščine in komisar za cerkveno imetje, in Franc Urbančič, oskrbnik iste gra¬ ščine. б) Njivo v goriškem polju*) in c) travnik okoli te njive. Oboje je kupil Tomaž Zimmermann. c) Gozd (kje?). Kupila sta ga Janez Mayr, poštar v Kranju, in Juri Bitenec, trsteniški lokalist. 2. Cerkev sv. Dominika je imela: a) 12 različnih podložnih posestnikov, ki so med drugim oddajali cerkvi „malo desetino 11 po 15 kr. Vse to sta kupila Brunich in Ur¬ bančič (precio fisci) za 189 fl. 44 kr. b ) Njivico „na Ledini 11 . Kupil jo je Andrej Rezar za 15 fl. c) Travnik ,,Cerkovnica“. Kupil ga je Jakob Cuderman za 1051 d. č ) Travnik „Vošec“. Kupil Jakob Cuder¬ man za 220 fl. 30 kr. *) Glej str. 12. — 76 — d) Tretji travnik ,,Ledina“ ali „Ledinica“. Zopet Jakob Cuderman za 336 fl. e) Brezov in smrekov gozd ,,Veliko brdo.“ Jakob Cuderman za 162 fl. /) Smrekov gozd „Cerkovnik 1 '. Jakob Cu¬ derman za 453 fl. 30 kr. Leta 1820. je imela cerkev sv. Martina še 1276 fl. 26 kr. glavnice, cerkev sv. Domi¬ nika pa 6395 fl. 33 kr. II. Skupna božja pota. Pri božjih potih se je ohranilo še do danes več spominov na ne¬ kdanjo celokupnost preddvorske župnije. Razen na strani 27. imenovane, vsaj 200 let nazaj se¬ gajoče procesije v Kokro, hodijo Preddvorci s Kokrjani, s Predasljani in Trsteničani skupno tudi 1. na sv. Višarje, 2. k sv. Frančišku Ksa- veriju v savinjski dolini na Štajerskem, 3. v Cerengrob, 4. na Šmarno goro in 5. v Velesalo. — Pri prvih dveh se tako vrste, da gredo eno leto na sv. Višarje, drugo pa k sv. Frančišku, in sicer vselej pred kresom. Potujoč na sv. Višarje ostanejo prvi večer v Ljubnem, kjer imajo drugo jutro ob 4. uri sv. mašo, ob 9. uri pa drugo sv. mašo na R6- dinah; Rodinci jim pridejo v procesiji naproti z brezniškim župnikom. Drugi večer so v Ra¬ tečah, kjer imajo litanije, zjutraj zgodaj pa sv. mašo. Nekateri, ki so bolj hodni, se v Ratečah nič ne mudč, temveč hite kar po noči proti sv. Višarjam. Tretji večer, pred godom sv. Ja¬ neza Krstnika, dosp6 že vsi na sv. Višarje, kjer jim pridejo trije duhovniki naproti „do skale". Eden izmed duhovnikov raz skalo nagovori — 77 zbrane romarje. V procesiji se potem bližajo cerkvi, kjer imajo litanije, opravijo izpoved, na dan sv. Janeza pa pri skupni sv. maši prejmb sv. obhajilo; po končani pobožnosti se poslovč od Matere božje in stopajo med molitvijo sv. rožnega venca navzdol proti Trbižu. Četrti večer ostanejo na bleškem otoku. Tudi tam imajo ob mraku litanije in zjutraj sv. mašo. Potem se razidejo; nekateri bite kar domov, drugi obiščejo še Brezje. V novejšem času se držč le še spretni pešci vseh starih navad, drugi prihajajo pozneje za njimi po železnici, da se snidejo šele na gori. Pri božji poti k sv. Frančišku imajo isto tako svoje postaje, kjer opravljajo posebne po¬ božnosti. Od doma odrinejo en dan pred sv. Janezom Krstnikom, včasih pa dva dni prej, tako da so na večer pred kresom pri sv. Pri¬ možu ali pa že pri sv. Frančišku, kakor se namreč dogovorč. Prva postaja je sv. Primož nad Kamnikom. Tam so okoli 6. ure zvečer. Pri „znamenju“ se razvrstč in stopajo v pro¬ cesiji do cerkve, kjer imajo večernice, drugi dan ob 4. uri pa sv. mašo. ki jo opravi gospod župnik iz Stranj. Od sv. Primoža korakajo čez sedlo Črnivec ter pridejo ob 9. uri k Novi Štifti. Pri ,,znamenju zraven studenca” se ustavijo; do tja pridejo romarjem naproti doma¬ čini pod vodstvom svojega župnika v procesiji s cerkvenimi zastavami; štirje mladeniči, naprav¬ ljeni kakor cerkveni strežniki in imajoč na glavi vence iz suhih cvetlic, jim prinesejo na¬ proti podobo Matere božje. Nato se pomikajo s procesijo proti cerkvi, pojoč lavretanske litanije. Najprej je pridiga in potem navadno peta sv. 78 — maša. Od Nove Štifte pridejo okoli poldne v Gornji grad, kjer po navadi kosijo. Ob 4. uri popoldne so že pri sv. Frančišku. Tam so zvečer litanije, drugi dan sv. maša, pri kateri prejmo romarji skupno sv. obhajilo. Potem se vračajo domov, in sicer gredo po istem potu do Črnivca. Na vrhu se ločijo v dva oddelka: nekaj se jih spusti po bližnjici na desno proti Šenturški gori; drugi korakajo na levo po daljši, a zlož- nejši poti zopet na Kamnik, odkoder so prišli prejšnji dan. Cerengrob hodijo na binkoštni ponedeljek, na Šmarno goro na dan sv. Florijana in v Ve¬ lesah na dan sv. Primoža. Tudi na teh krajih imajo romarji vselej svojo sv. mašo. — Mašna darila za božja pota pobira cerkovnik z gore sv. Lavrencija. Plačujejo jih na vsakem kraju za eno leto naprej. Vsa tukaj opisana božja pota so obljubljena zaradi slabih letin. Stari ljudje pripovedujejo, da je žito zrastlo veliko, pa zrnja ni imelo; včasih jim je pa črv izpodjedal mlado setev. K sv. Frančišku hodijo zato „kruha prosit." Pra¬ vijo, da so si najprej izprosili pomoči od Matere božje na sv. Višarjah. Sedanji potomci bogo- ljubnih prednikov na sv. Višarje še radi skupno romajo, leta 1902. jih je bilo 170 gori; druga skupna božja pota pa že nekoliko opuščajo. Y III. Šolsko vprašanje. Trsteničani so imeli tudi svoje pereče šolsko vprašanje, ki je dolgo hudo razburjalo duhove ter je izginilo s površja šele proti koncu leta 1902. Kočljiva stvar ima svojo obširno zgodovino. Tukaj navajam iz nje 79 samo glavne točke. C. kr. deželni šolski svet je sprožil misel, da se zida šola na Trsteniku, in sicer z odlokom, danim dne 20. februarija 1875, št. 2843. Dne 17. aprila 1876 je imel okrajni glavar iz Kranja, Derbič, komisijonalni ogled na Trsteniku. Še istega leta je naredil stavbeni adjunkt Mihael Kraupa črtež in proračun, ki je znašal 5287 gld. 31 kr. z notranjo opravo vred. Zidati so začeli šele 1878. Stavba se ni posebno posrečila, ker je prišla šolska soba na vlažnem svetu preveč v tla. Razen nekoliko podpore od deželnega odbora so nosili vse breme Trste- ničani sami. Kakor mnogokje na Kranjskem so tolmačili ob zidavi šole na Trsteniku (in tudi v Goričah) §. 33. deželne postave, dane dne 29. aprila 1873 v tem smislu, da vsak šolski okoliš za se pokriva stroške za zidanje svoje šole in za vse šolske potrebščine. Leta 1893. so prezidovali šolo Preddvorom; Goričane in Trsteničane so pozvali, da prispe¬ vajo z znatno svoto 3500 K tudi za. preddvorsko šolo, ker spadata Goriče in Trstenik v občino Preddvor. Podobčani so se upirali, a nazadnje so se udali, ker je c. kr. okrajno glavarstvo močno pritiskalo na nje in ker so pi'eddvorski možje v občinskem zastopu obljubili, da jim pozneje povrnejo tisto svoto, ki bi jo bil moral dodati Preddvor pri zidanju goriške in trsteniške šole, ako bi se bili stroški razdelili na vso ob¬ čino. Toda Preddvorci so umeknili dano besedo, Trsteničani in Goričani so zastonj čakali odškod¬ nine. A to še ni bilo dosti. Leta 1896. se je praska še poostrila, ko je zahtevalo c. kr. okrajno glavarstvo pri prvotni 80 — obravnavi za zidanje šole v Kokri, da plačujeta gori imenovani podobčini še za kokrsko šolo. Trsteničani in Goričani so z vso odločnostjo nasprotovali brezpogojni razdelitvi plačevanja na vso občino ter izjavili, da so voljni prispevati le pod pogojem, ako jim da Preddvor obljub¬ ljeno odškodnino in sorazmerni del odškodnine tudi Kokra. Zastonj je bil zopet ves trud. Ker so bili leta 1902. odbiti prizivi, katere so vlo¬ žili združeni Trsteničani in Goričani na c. kr. de¬ želno vlado in na c. kr. notranje ministerstvo, sta obe podobčini primorani, sprejeti tudi novo breme za kokrsko šolo kakor že prej pri pre- zidovanju preddvorske šole, dasi niso dobili na Trsteniku in v Goričah niti vinarja za zidavo svoje šole od ostale občine, t. j. od Kokre in Preddvora. — Kriva so bila največ oblastva sama, ki niso vselej enako razlagala iste šolske postave, vsled česar je zadela trsteniške in go-' riške davkoplačevalce očividna in občutna škoda. Mnogo nevolje, vrišča in prepira je napra¬ vila ta neprijetna reč; skozi 10 let ni bilo miru v občini. Ohladila se je tudi lepa prijateljska vzajemnost, ki je prej, odkar ljudje pomnijo, tesno združevala obe župniji, preddvorsko in trsteniško. IV. Dne 2. decembra 1902 je pokosila ne¬ izprosna smrtna Povlju Janeza Bukovnika, c. kr. poštnega praktikanta. — Pokojnika so imeli vsi za domačina, dasi je bil rojen v Šiški pri Ljubljani dne 3. junija 1882. V detinski dobi se je preselil na Povlje, kjer imajo njegovi stariši hišo in posestvo ,,pri RomjuT Oče služ¬ buje v Auer - jevi pivovarni v Ljubljani. Rajni — 81 Janez je dovršil 1901 maturo v Ljubljani in potem čakal doma več mesecev obljubljene službe pri pošti. Takrat je šel nekega dne — po zimi 1902 — v goro drvarit. Ali tako delo je bilo pretežavno za njegovo šibko telo, razen tega se je še močno premrazil. — Začel je vidno pešati. Spomladi je sicer nastopil svojo službo v Novem mestu, toda kmalu se je moral vrniti bolan na svoj dom. Skromni in nadarjeni mladenič bo ostal pri vseh svojih rojakih v blagem spominu. — Pred 52 leti — tudi meseca decembra — so žalovali „pri Logarju“ v Babinem vrtu zaradi sličnega dogodka, ob prezgodnji smrti osmošolca Gašparja Lombarja (roj. 2. januarija 1828, umrl 8. decembra 1850). V počitnicah se je pridružil koscem v strmini pod Storžcem. Nasledek je bil zanj tudi tako usoden kakor pri Bukovniku. — Oba mladeniča, ki sta se poslovila od zemlje v cvetju svoje mladosti, sedaj počivata na istem pokopališču in čakata druge lepše pomladi ob vstajenju. (> Priloga. Clemens P. P. XI. Ad perpetuam rei memoriam. im, sicut accepimus, in Ecclesia Filiali Sancti Martini in Terstenig Parochiae Hofflein- ensis Labacensis Dioecesis, una pia et devota utriusque sexus Christi fidelium Confraternitas sub Invocatione Sanctae Barbarae (non tam e n pro bominibus unius specialis artis) canonice, erecta, seu erigenda existat, cujus Confratres et Consorores quamplurima pietatis et charitatls opera exercere consueverunt, Nos ut Confrater¬ nitas hujusmodi majora in dies suscipiat incre- menta, de Omnipotentis Dei misericordia, ac Beatorum Petri et Pauli Apostolorum ejus auctoritate confisi, omnibus utriusque sexus Christi fidelibus, qui dietam Confraternitatem imposterum ingredientur, die primo eorum in- gressus, si vero poenitentes, et confessi sanctis- simum Eucharistiae Sacramentum sumpserint, plenariam, ac tam descriptis, quam pro tempore — 83 — describendis in dieta Corifraternitate Confratribus et Consororibus in cujus-libet eorum mortis ar- ticulo, si vere quoque poenitentes et confessi, ac sacra Communione refecti, vel quatenus id facere nequiverint, saltem contriti Nomen Jesu, ore si potuerint, seu minus corde devote invo- caverint, etiam plenariam, nec non eisdem nune, et pro tempore existentibus dictae Cofraternitatis Confratribus et Consororibus etiam vere poeni- tentibus et confessis, ac sacra Communione refectis, qui praefatae Confraternitatis Ecclesiam, seu Capellam, vel Oratorium die festo ejusdem sanctae Barbarae a primis vesperis usque ad occasum solis die hujusmodi singulis annis de¬ vote visitaverint, et ibi pro Christianorum Prin- cipum concordia, haeresum extirpatione, ac sanctae Matris Ecclesiae exaltatione pias ad Deu m preces effuderint, plenariam similiter omnium peccatorum suorum Indulgentiam et remissionem misericorditer in Domino conce- dimus. Insuper dictis Confratribus et Consoro¬ ribus etiam vere poenitentibus, et confessis, ac sacra Communione refectis, Ecclesiam, seu Ca¬ pellam, vel Oratorium hujusmodi in quatuor aliis anni feriatis vel non feriatis, seu Dominicis diebus per memoratos Confratres semel tantum eligendis, et ab Ordinario approbandis, ut supra visitantibus, et ibidem orantibus, quo die prae- fatorum id egerint, septem annos, et totidem quadragenas. Quoties vero Missis, et aliis Di- vinis officiis in Ecclesia, seu Capella, vel Ora- torio hujusmodi pro tempore celebrandis, et recitandis, seu Congregationibus publicis, vel privatis ejusdem Confraternitatis ubivis faciendis 84 interfuerint, aut pauperes hospitio suseeperint, vel pacem inter iniinicos composuerint, seu componi fecerint, vel procuraverint; nec non etiam, qui Corpora defunctorum, tam Confratrum, et Consororuoi hujusmodi, quam aliorum ad sepulturam associaverint, aut quascunque Pro- cessiones de licentia Ordinarii faciendas, sanctis- simumque Eucharistiae Sacramentum tam in Processionibus, quam cum ad infirmos aut alias ubicunque et quomodocunque pro tempore de- feretur, comitati fuerint, vel si impediti cam- panae ad id signo dato semel Orationem Domi- nicam, et Salutationem Angelicam dixerint, aut etiam quinquies Orationem Dominicam, et Saluta¬ tionem eandem pro Animabus defunctorum Confra¬ trum et Consororum hujusmodi recitaverint, aut devium aliquem ad viam salutis reduxerint, et ig- norantes praecepta Dei, et ea quae ad salutem sunt, docuerint, aut quodcomque aliud pietatis, aut charitatis opus exercuerint, toties pro quolibet praefatorum operum exercitio sexaginta dies de injunctis eis, seu alias quomodolibet debitis poenitentiis in forma Ecclesiae consueta rela- xamus. Praesentibus perpetuis futuris temporibus valituris. Volumus autem, ut si alias dictis Con- fratribus et Consororibus praemissa peragentibus aliqua alia Indulgentia perpetuo, vel ad tempus nondum elapsum duratura concessa fuerit, prae- sentes nullae sint. Utque si dieta Confraternitas alicui Arclii- Confraternitati aggregata jam sit, vel imposterum aggregetur, aut quavis alia ratione uniatur, vel etiam quomodolibet institu- atur, priores et quaevis aliae litterae Apostolicae illis nullatenus suffragentur, sed ex tune eo ipso — 85 nullae sint. — Datum Romae, apud Sanctam Mariam Majorem sub Annulo Piacatoris, die XIX. Julii MDCCXIII. Pontificatus Nostri Anno Decimo tertio. Publicentur singulis annis in principali Con- fraternitatis festo, ac Concursu, ut Confratres jugem tanti thesauri memoriam conservent, et alii ad devotionem excitentur. Dies vero, seu festa pro lucrandis indulgentiis a Confratribus electa, ac authoritate Ordinaria approbata sunt sequentia: videlicet festum Principale pro lu¬ crandis indulgentiis plenariis, festum S. Barbarae V. et M., alia minus principalia pro lucrandis septem annorum indulgentiis, ac totidem qua- dragenis Sancti Georgii M., Dominica dedica- tionis, quae est ante festum S. Pancratii, Sanctorum Primi et Feliciani M. M.; S. Mar¬ tini Ecclesiae Patroni. Ex Offo Eppali Labaci, die 22. Augusti 1713. Cardinalis Oliverius. Joannes Antonius Thalnitscher Dec. Vic. Glis. Labacensis. Opomnje in popravki. 1. 1. V imenu »Straža«, str. 4. se je ohranil po moji sodbi temen spomin na turške navale po naši deželi. Verjetno je, da so naši podgorci po robovih z obsežnim razgledom postavljali straže, ki so opozarjalo okoličane na pretečo nevarnost. Lahkonogi turški jezdeci so se drvili tudi po gorah, kjer so ljudje iskali zavetja. Se dandanes najde kdo tuintam po gorskem pobočju kako zarjavelo podkev, ki je pa manjša nego jih imajo naši konji. Pravijo, da so to podkve turških konj. — Tudi tista prav¬ ljica o zakladu nad Žabljami (str. 21. in 22.) je v zvezi s Turki. Preden so Turki razdejali grad Cevec in odpeljali s seboj grašča¬ kovo hčer in več domačinov, je gospoda skrila ves svoj denar v globok vodnjak na dvorišču. 2. Njivo v goriškem polju in travnik okoli nje, nekdanjo last cerkve sv- Martina, str. 75. (6 in c), ima sedaj Štrukljeva hiša v Srednji vasi. Gozd (d) je bil, kakor sem izvedel, v Malom brdu (prim. str. 11.). 3. Travnik »Cerkovnico« (c), bivše posestvo tenetiške cerkve, ima dandanes Franc Gibašek, »Adamovec«, iz Kranja. Polovico gozda »Veliko brdo«, sir. 76. (e), je kupil 1849 Fr. Šušteršič za trsteniško župnišče (prim. str. 11.) od St. Kilarja za 145 fl; drugo polovico ima v posesti Janez Vrtnik na Pangr- šici, št. 2. II. Str. 9. vrsta 5. zgoraj beri: je iz tiste dobe nam. iz je tiste dobe. Str. 16. v. 5. zg. njivo Ziipfovko nam. zuplovko; tako tudi v 17. v. ibid. Ibid. v. 12. sp. vloge nam. uloge. Str. 18. v. 10. Preddvorski duhovniki nam. župniki. Ibid. v. 19. zg. bero nam. biro; tako tudi na str. 33. v zadnji vrsti. Str. 20. v. 3. zg. črede nam. čede. 87 Str. 22. v. 7. sp. prečrtaj dve piki za besedo Babin vrt. Ibid. razdeljenega med nam. razdeljenegam ed. Str. 27. v. 23. zg. častilci nam. častivci. Zaradi doslednosti izpremčni ravnotako tudi besede: poslušavci str. 39. v. 4. sp.; opazovavcu str. 49. v. 15. zg.; gledavca str. 50. v. 6. sp.; gledavcu str. 55. v. 6. zg. zasledovavci str. 57. v. 7. zg. Str. 30. v. 7. sp. izbriši piko in vejico za letnico 1882. Str. 33. v. 8. sp. vračuni nam. uračuni. Str. 45. Drugo opomnjo pod črto prestavi na 46. stran. Str. 55. v. 15. zg. stara nad 200 let nam. nad nad 200 let. Str. 56. v. 9. sp. leta 1824 posodila nam. leta 1822. (Leta 1822. se je dalo dovoljenje, 1824 se je pa izplačala svota.) Str. 59. v. 7. zg. V pripisu nam. prepisu. Str. 61. v. 20. zg. končno nam. konečno. Ibid. v. 4. sp. vpeljal nam ustanovil. Vsebina Stran Predgovor . 1 I. Kraj in ljudje. 3 II. Zgodovinske črtice.8 III. Duhovniki .31 IV. Cerkvi.45 V. Bratovščina sv. Barbare.58 VI. Šola.63 VII. Nekateri bolj znani Trsteničani.66 Dostavek.74 Priloga.77 Opomnje in popravki.86 v NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA