----- 94 ----- Iz šneperške gozdarske šole. „Ali mu je pa tudi vsaki dan zaslužek gotov?" — tako v „Novicah" od 12. januarja t. 1. na strani 10. praša si. vredništvo. Vsem posestnikom loške doline je znan kraj, kjer se omenjeni znesek lehko vsako leto zasluži. Se ve, da posestnik mora dobro voljo imeti in pa delavno živino. Al žalibog, da mnogi naši posestniki nočejo tega zaslužka, čeravno se jim ponuja lepa prilika; oni se raji s privajeno, pogubno trgovino pečajo, mislž, da komu drugemu škodujejo, ne spoznaje, da jo delajo le sami sebi. Edino tržtvo z lesom je bilo krivo, da so predniki posekali lepi les, prostor ta pa neobdelan pustili. In to se še dandanašnji ni predrugačiio, in se ne bo, dokler bode ljudstvo onim, ki jih z medeno besedo sleparijo, več verjelo, kakor takim, ki pošteno zanj mislijo. Da se človek za svojo pravico potegne, prav je in ce!6 dolžnost njegova, al žalostno je, če kmet, ki je že zadnji krvavo zasluženi krajcar dal takim postopačem, še jim takrat, ko je že naj viša gosposka razsodila pravdo, dovoli na svoje stroške po-potovati iz kraja v kraj, iz mesta v mesto. Davki so veliki, potrebe čedalje veče, gozdi se pa vedno krčijo nam v veliko škodo. Denar moramo imeti, to je res. Da se pa denar tudi še kje drugej dobi, je pa tudi res. V onem kraji, ki je vam znan, ne bo dela nikoli zmanjkalo; da si pa več zaslužiti morete, to je razvidno iz onega spisa v „Novicah", kakor če se z barigljicami ali drugo lesno trgovino vkvarjate. Gotovo ni pametno, da živina v hlevu vam stroške napravlja, vi pa denar na posodo jemljete. Delati mo- -----95 ----- ramo vsi, toraj delajmo tako in tam, kjer nam dobiček kaže, drugo opustimo. Pazimo, da gozde le toliko rabimo, kolikor ravno potrebujemo, da ne zabredemo še v večo stisko drv in lesa. Kdor les le seka, pa ne skrbi za z dr o d njegov, tak dela le nov Kras, in menda imamo že starega preveč! Našim starim očetom ne smemo toliko zameriti, kajti nekdaj niso imeli gozdnih šol, niti mož, da bi jih bili podučevali, a mi se s tem ne moremo izgovarjati; zanamci bodo le naši trmi pripisovali hude pregreške v gozdnih rečeh. Fr. Padar.