NOVI TEDNIK MAJA 1974 — ŠTEVILKA 20 — LETO XXVI11 — CENA 8 DHf i&SILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE "•'^ KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Reportažo v zaanjeiri NT »Če si prizadet, volje ne smeš izgubiti«, je napisal Tone Vrabl. Tudi za nekatere druge rtapake se opravičujemo. Razveseljivo novico sporočam Velenjčanom, v nedeljo, 2. junija, bo v kultur- nem domu v Velenju javna radijska oddaja Skupaj z velenjsko kulturno skupnost- jo in pod pokroviteljstvom Gorenja jo bo organiziralo uredTdštvo Novega tednika in Radia Celje. Nastopil bo tudi Oto Feitner. ' Iz vašega kraja. To bo rubrika, dragi bralci, v kateri bomo objavili kratke za- pise, zgodbe, izjave občanov, fotografije in vse, kar je zanimivega iz vašega kraja. Do ponedeljka pričahujem pisemca iz Sedraža, Bistrice ob Sotli, Podčetrtka, Vran- skega in iz štor. Igra Z Novim tednikom v Varmvo se je začela. Sodelujete? Na pot se bomo odpravili sredi septemtra. Najbri za pet ali šest dni. Razmišljamo, da bi si sproti ogledali še Krakov. Pošljite fotograHje ah kupone. VAS UREDNIK TAKO TI VOŠČIMO i Jutri se bo sklenila več tisoč kilometrov dolga pot šta- mladosti. Od vzhoda do zahoda in nazaj do središča jooslovanske skupnosti narodov in narodnosti jo je sprem. Igla iekraia želja vseh nas — za vse najboljše Titu, za jegavo zdravje,.za dolgo življenje. Tudi za nadaljevanje dela, ki ga je Tito začel s prvim istrim spopadom v razbijanju predvojne gorkičevske frak- lionaške partije. Ali je to poseben slog titovskega dela? »ivij&nja? Ali pa je naš Tito znal kot nenadkriljiv revolu- ionar prav zato, ker je bil m je ostal ljudski revolucionar, rselej prisluhniti značilnim ali pa posebnim odtenkom Iružbsnega občutenja? To ni slog dela. To je notranja spo- jobnost zaobjeti in izmeriti vse globine — vojne, revolu- tije, človečnosti, človeka, razumevanja, miru. To je Titova sposobnost, in vsi se predobro zavedamo, kako je Tito naša sposobnost. , Še celo na zahodu, kjer težko razumejo, kako je lahko komunistični voditelj dobil z ustavo mesto doživljenj- kega predsednika republike, so se ob Titovi izvolitvi za- stavili. Ne s kritiko, kot je njihova navada. S spoštova- \iem. Ne s političriim odnosom do komunista. Pač pa do tloveka — komunista, po njihovem, ki m več le jugoslo- vanska Jast, ampak predstavlja na tak ali drugačen način ivetovrvo upanje. Upanje v tisto, kar snujemo in gradimo pri nas. Zgo- ovina bo zapisovala, mi in svet pa dobro vemo, kako so aša revolucija, samoupravni socializem, napredek in lepše Ivljenje. ugled Jugoslavije strnjeni z osebnostjo našega redsednika. Ni države na svetu, je nekdo menil, kjer v idnjih letih niso doživljali hujših državnih ali drugih pre- esov. In ni države na svetu, k bi tako samoniklo, modro, Jločno in brez katastrofalnih spodrsljajev dosegla to, kar Jugoslavija pod Titovim vodstvom. To niso fraze in ne le besede. To je resnica. Tito v svetu ni le ime. S tem imenom so zrasle veli- I besede upanja sodobnega proletariata in napredka, itiranih in nerazvitih. Množic na dnu. Tudi pri nas nis vidimo le Titovega imena. Če je komu to pomembno, potem njegovega dela in življenja še ni zumel. Revolucionarno delo našega včerajšnjega in današnjega 'e — to je Tito. In naša strnjenost, enotnost in odloč- >st, da revolucije ne bo nikdar konec. Tako Ti voščimo, tovariš Tito, za Tvoj rojstni dan. Tako Ti voščimo ob jugoslovanskem dnevu mladosti. Tako Ti voščimo ob izvolitvi za predsednika republike, prvega poroka nove delegatske samoupravne družbe. 'n tako Ti voščimo pred Tvojo besedo na zgodovin- «"1. X. kongresu ZKJ. J. VOLFAND REČICA OB S A VIN JI: [STRELCI PRAZNUJEJO ■f^ dni poteka 25-let od ustanovitve slrelslic družine v Ob Savinji. ^^ružina, ki je bila ustanovljena med prvimi v mozirski Dval' ^ svojega obstoja dosegla pomembne lek- emh ^ "spehe v občinskem in regionalnem merilu. Po- f„ "o pa je bilo tudi delovanje članov na družbeno-ma- »^stativnem področju. , osrednji proslavi, ki bo v nedeljo, 2*i. maja v Rečici fen družina za uspešno delo prejela pomembno t^ig^^j^ občinske strelske zveze Mozirje. Priznanja bodo tudi najzaslužnejši člani družine. Nel*^ bi bilo, da bi vsi družbeni dejavniki še bolj kot fcvjj, podpirali razvoj strelskega športa in vključevanje lc|j^jj*''*"ov v strelske vrste. Aktivnost v strelskih organi- M| ^. ''"a namreč poleg rekreativno-športnega pomena Ijior vlogo pri pridobivanju veščin za splošen ljudski F. SLAFNIK m^l. itiladosfi y. Barborič v Konjicah DELOVNI OBISK Predvčerajšnjim je bil v Slovenskih Konjicah na obi- sku predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slove- nije Janez Barborič, ki sta ga spremljala člana republi- škega sveta Stjepan Šaubert in Mitja švab. Obisk je Dil izrazito delo- ven. Dopoldne je bil najprej razgovor z ožjim poi-tičnim aktivom občine, zat^m pa so gostje obiskali maustr.j >ki kombinat Konus, kjer so se dalj časa zactrzaii v razgav>> ru s sindikalnim vodstvom. Janez Barborič, Stjepan šau- bert in Mitja Švab so nato odšli v LIP in si ogledali obrate v Konjicah, Opiotnici :n Poljčanah. Povsod so mie- li tudi razgovore s sindikat- nimi aktivi. Sklepru del obiska je bil popoldan, ko so se gostje sešl; na razgovoru s širšim političnim aktivom občine. Pogovor, ki je stekel tu, je osvetlil vse pomembne akcije sindikata. Med drugim so spregovor.il o uresničevanju sindikalne liste,, financiranju skupne in splošne porabe, samoupravnem sporazumeva- nju in družbenem dogovarja- nju, neposrednem uresniče vanju delegatskega sistema in podobno. Največ časa so gostje po- svetili temeljiti obravnavi samoujpravnega sporazumev^ nja o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov. Govorili 50 o vzrokih, ki pogojujejo sedanjo akcijo, ko poleg branžnih sporazumov spreje- mamo tudi teritorialne. Spre- govorili so tudi o kršitvah samoupravnega sporazuma o deUtvi dohodkov in osebnih dohodkov, ki jiih je bilo do- slej precej, vendar med nji- mi veliko upravičenih. Ob koncu razgovora je Mi- tja Svab poudaril, da je tre- ba čimprej najti ustrezno mesto za *delo delavske kon- trole. BRANKO STAMEJČIC S. PRATNEMER NAGRAJEN Srečko Pratnamer, do- pisnik Radia Ljubljane s celjskega območja, je v ponedeljek prejel nagrado Tomšičevega sklada za de- lo dopis3iika. Priznanja fn nagrade sHovenskim novi- narjem podeli Društvo slovenskih novinarjev vsa- ko leto na predvečer ob- letnice smrti narodnega heroja in organizatorja partizanskega tiska Toneta Tomšiča. Naše iskrene če- stitke. Celje Celjska komisija za ugo- tavljanje izvorov premoženja je imela od ustanovitve (le- ta 1972 ) 34 sej. Več mesecev se je sestajala skoraj vsak teden. Delo komisije je us- merjeno v uresničitev dveh nalog — vodi postopke za 17 primerov, ki sta jih komisiji za ugotavljanje izvorov pre- moženja prijavila davčna uprava m tožilstvo. Tudi ko- misija je sama predlagala pregled premoženja za dva občana. Zanimivo je, da je komisija v enem primeru od- stopila od postopka, ker je občan dokazal upravičenost premoženja. Največjo nalogo komisije pa predstavlja pre- gled 830 prijav obvestil obča- nov o premoženjskem stanju. Te prijave so morali občani oddati na osnovi javnega po- ziva. Poziv je zahteval pri- javo premoženja, če je imel občan več kot 50 starih mi- lijonov premoženja, če je v zadnjih desetih letih odsto- pil sorodnikom 10 starih mi- lijonov, če je v tekočem letu presegel izdatke za 50 od- stotkov nad prejetimi dohod- ki in v drugih primerih. V 200 primerih so prijave po- manjkljive. Premoženje so morali prijaviti tudi vsi vo- dilni kadri. Pri vseh prija- vah sicer analizirajo premo- ženje, vendar ni osnovno preverjanje, pač pa registra- cija premoženja. Celjska komisija za ugo- tavljanje izvora premoženja namerava v prihodnje okre- piti sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in drugimi druž- benimi organi. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 20 — 23. maj 31 let v ZK Ali ni to lep jubilej? Prav na 15. maja se je nekdanji kmečki sin, Anton Udovč, se- daj referent za inventure v Kovinotehni, spomnil vojnih dni leta 1943, ko je bil spre- jet v KP. Celih 31 let je mi- nilo od takrat, ko so sobor- ci predlagali triindvajsetletne- ga Antona Udovča za vstop v KP. Dovolj dolgo obdobje, da s partijskim življenjem An- tona Udovča prelistamo do- godke več kot treh desetle- tij burnega partijskega vre- nja. Ne le zato, ker se bo v ponedeljek začel v Beogradu X. kongres ZKJ. Temveč predvsem zato, ker tak pre- sek razvoja KP ni samo su- ha kronologija dogodkov. To je življenje partije, ki je mo- rala v najusodnejših trenut- kih vselej najti pravi odgo- vor na še tako hude in za- pletene domače in mednarod- ne probleme. Vselej. Anton Udovč je rasel in še vedno rase s partijo, ki ji je postal prvič zvest še pred le- tom 1942. »Že takoj v začetku vojne sem na terenu sodeloval z NOB. Organizirano pa od le- ta 1942. V kamniški bataljon sem stopil 1943., ko mi je postalo kot terencu nrenevar- no. Kako sem bil sprejet v KP? Najprej nisem vedel, za kaj gre. Moral sem v borbe- ne preizkušnje. Prijatelji so se zbirali okrog mene. Me dva meseca opazovali. Nato so mi povedali odločitev: Mi- lan, to je bilo moje ilegalno ime, zaslužiš, da te sprejme- mo v partijo. Tako so mi re- kli. Povabljen sem bil na se- stanek celice. Molk Jakob-Mo- hor je bil sekretar Celice. On me je uvajal v delo. Razlagal pomen članstva. Kot mlad kmečki sin seveda nisem ve- del dovolj. Takrat je veljalo, da si moral biti predan bo- rec, zanesljiv. Utemeljitev za moj vstop v KP je bila — da sem opravil borbene na- loge, bU discipliniran in tova- riški.« Kaj je ostalo od tistega to- varištva. Ali bi morali pri sprejemu v ZK tudi danes upoštevati tovarištvo, tovariš- ki odnos do človeka kot me- rilo za sprejem? Anton Udovč: Nekaj tovari- štva je med pravimi borci še ostalo. Veliko se ga je razvo- denelo. Preveč je pehanja za osebnimi koristmi. Na tova- rištvo se je pozabilo. Danes bi morali pri predlaganju za sprejem pretehtati, kakšen odnos ima kandidat do sočlo- veka. Gre za ta moralni, člo- veški odnos. Vrniva se na začetek par- tijskega dela. Po vojni. Kate- ri dogodki iz vašega partij- skega staža so vas kot komu- nista najbolj vznemirili. No- tranje angažirali in vas tudi na določen način čustveno pretresli. Anton Udovč: Tri, štiri pre- lomne dogodke moram nave- sti. Najprej moram reči, da takoj po vojni na terenu ni- smo bili povezani. V ustano- vi, delal sem v OZNI, pa smo predvsem sestankovali. Veliko razpravljali. Povojni čas je to zahteval. Od takrat se najbolj spK)minjam kmeč- kega vprašanja. Stališče do kmeta je bilo čudno. Poseb- no v času obveznih oddaj. Obvezne oddaje so bile takrat nujno zlo za kmeta, a usod- no povezane z rastjo revolu- cije. Z izgradnjo stetema. Ne- navadno je bilo gledanje na zemljo. Nihče ni hotel biti na zemlji. V hribih smo hoteli ustvariti neke velike pašnike. Ljudje so bili proti temu. Po- tem se je vse obrnilo in sedaj imamo drugačen odnos do kmeta. Mislim, da je to edi- no pravilno. Veste, jaz sem bil takrat sam v sebi neza- dovoljen. Bil sem kmečki sin. Doma so nam vse požgali. Nič nisem imel. A vedel sem — to je revolucija. To je pre- obrat. Tako mora biti. In sem vendar razumel. Kako ste sprejeli spor s Stalinom? Anton Udovč: Spor s Stali- nom sem doživljal kot goje- nec v šoli državne varnosti. Bil sem zaprepaščen. Kot vsi. Saj smo prej ves čas go- vorili o Stalinu kot velikem voditelju. A ko smo bili do- bro seznanjeni, smo raziHneli bistvo Stalinovih metod *n pritiskov. Velika večina se je odločila za politiko našega CK. Le redki posamezniki so podlegli Stalinovi idejni us- meritvi. Odprt in pogumen odgovor KPJ Stalinu je bila naša velika zmaga. Zgodovin- ska zmaga. Najbrž soglašate, da pred- stavlja odločitev za jugoslo- vansko samoupravno pot v socializem prav tako izjemno prelomnico v delu KP in v razvoju naše družbe. Kako ste vi sprejeli to novost? Pri- merjate samoupravljanje iz- pred pet4iajstih let z današ- njimi samoupravnimi razme- rami . Anton Udovč: Ko sem se leta 1960 zaposlil v Kovino- tehni, so v podjetju že imeli delavski svet. Prej ko sem delal v državni varnosti, so bile samoupravne izkušnje pač manj izrazite kot v de- lovni organizaciji. Težko bi rekel, kaj sem občutil na ssa- četku. Vem, da smo veliko razpravljali o delavskem up- ravljanju in o vplivu delav- skega sveta na gospodarjenje in upravljanje. Borili smo se, da bi delavski svet dejansko odločal o vsem. O stvareh smo zelo nadrobno govorili A opažam velike spremembe. Kakovost v samoupravljanju je drugačna. Takrat je delav- ski svet razpravljal, končno pa je odločal direktor. Danes, še zlasti po ustavnih spre- membah, po ustanovitvi te- meljnih organizacij združene- ga dela, je to vse nekaj dru gega. Direktor ima sicer po raemben glas, a vendar je ta pomembnost drugačne nara- ve kot včasih. Kako ste občutili delo v ZK pred sprejetjem Titovega pi- sma? Anton Udovč: Videl sem, da ZK ni' več tisto, kar je bila. Ljudje so izgubljali zaupanje v ZK. Zato sem sprejel Ti- tovo pismo z velikim zado- ščenjem. Začutil sem nov po- let ZK. Novo moč. Pred pi- smom se je dogajalo, da nisi mogel več reči, da si član ZK. Sedaj je spet tako. da ZK ima vodilno vlogo. To se odraža tudi v delovnih 'irga- nizacijah. Starejši člani te .spremembe zelo čutimo, saj smo ves čas rasU z našo ZK. In nam je ta nov občutek še posebej dragocen. Zadržali ste se ob kmeč- kem vprašanju po vojni, ob Stalinu, uvedbi samoupravlja- nja 111 pil VlOgl llluv srna. Tudi X. kong.-es ^ hko uvrstimo med i^ ske kongrese, saj skw dobje utrjevanja vodil?! ge ZK. n.icne organij trdnosti in razredne ,^ nosti. X, KONGRKS ^ pomemben dogovor j hodnjem delu konn^ Kaj je po vašem zn, sedanjem delovanju % tere naloge postavljatj prt'dje? Anton Udovč: Pre(j leti so se delavci težlt^ čali za ZK. V njej so pretežni meri uslužb^ zadnjem času se je ^ pristopilo k delavcu. ^ vorimo o razredni narj sti ZK. Vendar je sp( nje .še preveč površijo, lavcu moramo bolje p ti vlogo ZK in delo fc sta. Da bo kot Člov^ angažiran. In tudi, 2a potrebna članarina. Gl( log pa tole. Komunista dam samo tam, kjer j nizacijsko povezan. V ni organizaciji. Ampa doma. Na terenu. Vp munista se mora obfi vsakem okolju. Že sl( kongres je rekel, da m komunisti delati v vseh benopolitičnih organlg ZK se bo morala zaTij di za, utrditev delegatsh stema. Delegati se bodo U odločati o mnogih za za kar morajo biti ug Ijeni. Tudi za odločitve širjeni reprodukciji. O vati bomo morali a Kongres naj povzanu del prizadevanj za ui teiv ustavnih spremeirti nem pa naj nakaže; k moramo prizadevati g gatski sistem. Kongres kongres enotnosti. \ Tito je dovolj povedal, moramo biti enotni. 1 naj naj vedo, da naših ne bomo spreminjali. - J. VO Gospodarstvo V gospodarstvu morajo de- lovne organizacije sprejeti kratkoročne in dolgoročne razvojne načrte, ki bodo spodbudili preseganje nekaj- letne stagnacije celjskega go- spodarstva. 2e sredi leta mo- rajo pripraviti osnove za go- spodarienje v prihodnjem le- tu. Varčevanje, kakovostna investiciiska politika in raz- voj — to so temeljne točke 7« oblikovanje novih poti celjskega gospodarstva. De- lovne organizacije se morajo v novezovanju s strokovnimi. in.f.tituciiami in zimanjimi družbenimi dejavniki kon- kretno dogovarjati o razvoju, problemih in načrtih. To ie kratek povzetek ne- kai bistvenih stališč lanske, šeste seie cel i ske občinske konference ZK, ki je raz- pravljala o gospodarjenju v obči-ni. Leto dni časa so ime- ■ le o<;novne organizacije ZK, stro>n\'Tii in vodstveni organi v Helovnih organizacijah, družbeni in drugi organizmi v občini, da uresničijo spre- jete sVipr)e in stališča konfe- renro. Kaj je bilo nHrejencea' Kie so premiki? Kje ostaia celi-^Vo gospodarstvo pri sta- rem? Na ta vprašanja, še pose- bei na s politično oceno o ure^'^''^itvi lani spreietih sta- lišč, bodo odgovorili celjski komunisti v začetku junija na četrti seji konference. O tem. kaj je ugotovila delovna skuniina za prinravo konfe- rence, smo sprašPvnli Franca Gazvodo. namestnika pred- sednika komisije za družbe- nof^konomske odnose pri cen<:Vprn komiteiu ZK. NT: V gradivu za konfc renco govorite o nekaterih premikih v rasti celjskega go- spodarstva. Ali jih lahko kon- kretizirate? Franc Gazvoda: Upravičeno govorimo o ugodnih premi- kih. To pomeni, da je Celje spremenilo smer nekajletne gospodarske rasti, ki ni vo- dila navzgor. Celje je nekaj časa zaostajalo za drugimi območji. Sedaj se pa, po lan- skih podatkih, razvija pri- bližno enako kakovostno ali celo bolje. Poglejmo. Lani je znašal celotni dohodek celj- skega gospodarstva 872 starih milijard ali 26 odstotkov več kot predlani. Ta porast je ena,k republiškemu, je večji od regijskega in manjši od mariborskega in kranjskega. Dohodek pa je porasel za 22 odstotkov, enako kot v ob- močju, a bolj kot v Sloveni- ji, Mariboru in Kranju. Pri družbenem proizvodu so po- dobna razmerja. Res je se- veda, da smo lahko nekoliko manj zadovoljni glede kako- vosti gospodarjenja. Ekono- mičnost je, tako kot drugod, tudi pri nas padla. Akumula- tivnost, na primer, pa je po- rasla, a le za 7 odstotkov in ostaia ena izmed glavnih skr- bi celjskega gospodarstva. Ne glede na to lahko na seda- nja gospodarska gibanja v Ce- lju gledamo z optimizmom. Bodimo pa realni — produk- tivnost je še nizka. V letu 1973 smo na enega zaposlene- ga dosegli 68000 din. Manj kot v Sloveniji, v regiji. Mariboru in Kranju. Tudi pri sredstvih za razširjeno reprodukcijo za- ostajamo. Torej, da p>ovza- mem — vzpeniamo se, a ka- kovosti v gospodarjenju se šele približujemo. NT: Kaj je potemtakem po- menila lanska konferenca? Kaj so pokazali pogovori v delovnih sredinah o uresniče- vanju lanskih sklepov konfe- rence? Franc Gazvoda: Lanska konferenca, ki smo jo nepo- sredno povezovali tudi s pri- pravami na uveljavitev ustav- nih sprememb, je pomenila pobudo ustvarjalnim iska- njem novih poti v gospodar- stvu. Podporo pa tistim go- spodarskim in političnim sre- dinam, kjer so že pokazali pripravljenost za premagova- nje gospodarske stagnacije in prve rezultate. V pripravi na konferenco smo imeli pogo- vore z vodilnimi gospodarsko- političnimi vodstvi v vseh večjih delovnih organizacijah. Na tej osnovi, pa glede na druge analize, smo ugotovili v delovnih organizacijah zav- zet odnos v pristopu do ure- sničevanja stališč konference. Vendar pa ne moremo biti zadovoljni s kvaliteto in učin- kovitostjo dela dejavnikov v delovnih organizacijah in v občini. V uresničitev sklepov konference so zajeli premajh- no število članov ZK in de- lavcev. Tu nas čaka. še mno- go nalog. Osnovne organiza- cije ZK in organizirani druž- beni dejavniki še preveč splošno in načelno razprav- ljajo o gospodarjenju. Prema- lo je konkretnosti in učinko- vitosti. Potrebno je več pove- zanosti s samoupravnimi in strokovnimi institucijami, ki morajo pripraviti gradiva za organizirano in kakovostno ultrepanja. NT: Ali bo konferenca po- sebej opredelila politični od- nos do najbolj ključnih vpra- šanj nadaljnjega razvoja celj- skega gospodarstva? Franc Gazvoda: Da. Eno iz- med ključnih vprašanj je, ka- ko okrepiti, spodbuditi go- spodarsko rast. Povečati sto- rilnost in proizvodno učinko- vitost dela. Produktivnost de- la vpliva na vse ostale kako- vostne kazalce gospodarske rasti. Večje storilnosti ne bo- mo dosegli, če ne bo slonela na boljšem izkoriščanju zmo- gljivosti, boljši organizaciji dela in intenzivnejšem vklju- čevanju v tržna dogajanja, kjer smo še na začetku. Go- spodarstvo se mora tudi bolj- še organizirati. V več sredi- nah stare podjetniške organi- ziranosti še ni zaživela sodob- na organizacija dela, ki je življenjsko povezana z ustav- nimi spremembami. Nekateri hočejo, da predstavlja ustano- vitev temeljnih organizacij združenega dela prerazdelitev moči znotraj tehnobirokrat- skih struktur. Namesto da bi uvideli, da gre za sodobnejšo organizacijo dela, ki upošte- va značaj proizvodnje in po- udarja večjo samoupravno in delovno vlogo človeka. Dalje '— učinkovitega gospodarjenja brez kakovostnega razpolaga- nja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, ta sredstva so že itak majhna, si ne more- mo predstavljati. Investicij- .ska politika v Celju je še ve- dno ponekod kampanjska, premalo strokovna, predvsem pa ni sad dobro premišljenih in tržno usmerjenih kratko- ročnih in dolgoročnih proiz- vodnih načrtov. S tem v zve- zi opozarjam še na določene odklone v kadrovski politiki, kjer so še vedno prisotne tež- nje po ekstenzivnem zaposlo- vanju in kjer prepočasi spre- minjamo sestav v nrid bolj usposobljenim kadrom. NT: Mnogo kritik je bi!o izrečenih na račun struktur- nih neskladij v celjskem go- spodarstvu in na njegovo za- prtost. Je to res? Franc Gazvoda: Ugotavlja mo premike v strukturi cel j skega gospodarstva in njego- vo večjo iX)vezanost znotraj občine in navzven. ITC, EMO- ISKRA, , GIPOS, komunala, gostinstvo in druge — to so nekateri primeri. Prav v tem povezovanju in odpiranju vi- dimo rešitev za nekatere ne- vralgične točke celjskega go- spodarstva. Tudi za kovinsko- predelovalno industrijo, ki že kaže znake oživi ianja. NT: Ali ohrabrujejo podat- ki gospodarjenja v pni mesecih tega leta? Franc Gazvoda: Podt zelo ugodni. Celotni 4 je večji za 50 odstotkoi no je povečan dražba izvod, pa storilnost, n nost in akumulativna deksi znašajo od 150 i 200. Te pr/e ocene ni' sem merodajne za pc vanje,, a nekaj povedo gibanja pa so tudi ' konjukture v jugoslovi gospodarstvu. Ne sam kovni in politični deja Sloveniji, ampak tudi lju. predvidevamo, da trajalo le do srede te| Nato se bodo razmere spodarjenje spremeni gažirati se moramo ir te zaostritve pripraviti je prav tako namenje: ferenca. Ni osnov za : dovoljstvo. Preveč je dokončanega dela in mov. Samo z zdniž« sredstev, dela, idej. in kadrov, ki so prip sredi gospodarskih premagovati težave i gati uspešne rezultat' lom, ne pa le načel pravi jati, bomo lahl^' vali Konferenca bo cilju, k tem nalogam delegate, občinsko sK delavske svete, di' strokovne delavce in ne organizme, društvf mistov, računovodslfi' nanonih delavcev, Z? napredek gospodarsf poliiične in družben^ v delovnih organizad.' občini. Prvi uspehi 1^ naloge in obveznosti- ramo predvsem spo«" 23. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 NA ENEM MESTU Pred otvoritvijo Tehnomercatorjevega skladišča v Bukovem žlaku pelovni kolektiv trgovske- pocljetja Tehnomercator *'*Celju bo v soboto, 25. ma- y znova slavil pomembno. ^Lgo. v Bukovem žlaku bo Z^eč odprl nove skladišč- ?r prostore (prva faza) in ^jco potrdil uresničevanje svojih načrtov predvsem do notrošnikov in ne nazadnje Jo lastnih delavcev. pri Tehnomercatorju so jgna začetku 1973. leta od- bili za končni korak pri eradnji novih skladiščnlb orostorov za prodajo na ve- ^£0., Odločitev je bila vezar na na nevzdržno stanje kar pj£jeva razdrobljenost skla- diščnih prostorov. Sklep o pristopa k novi investiciji L so vezali tudi na druge polnosti, pri katerem tehni- ^ skladiščenja, manipulaci- ja z blagom, odnos do po- trošnika in do lastn^a člo- veka niso imeli majhno vlo- |0. Z gradnjo so-pričeli proti koncu avgusta lani. Dela so eaupali celjskemu Ingradu. Pripravljalna dela so bila za- htevna, saj je močvirnat te- zahteval pilotiranje in gn^o. Odloč li so se za rav- po streho ter za jekleno konstrukcijo. f Novi skladiščni prostori merijo 8.300 kv. metrov, od tega manjša hala za gradbe- ni material 1.800 kv. metrov, večja za steklo, porcelan barve, lake in kemikalije pa ||iOO kv. metrov, f V novih sklad-ščih bodo ■uvedli manipulacijo z bla- gom po sodobnih principih. Tako sodi ta objekt tudi po tej strani med najmodernej- še v državi. V okviru večje hale je tu di prostor s 1.000 kv.-metri, ki so ga odstopili celjski cinkarni za potrebe grafike. To sodelovanje je rezultat poslovno tehničnega sodelo vanja med kolektivoma, ki se več kot dobro razvija. S postavitvijo novih skla- diščnih prostorov bodo po- večali manipulacijo z blagom za štiri do petkrat. Kaj to pomeni, vedo kupci in tisti, ki so tu zaposleni. Z novim skladiščem v praksi uveljav- ljajo zahtevo p>o hitrem, so- dobnem in čim cenejšem po- slovanju. Veseli bodo kupci, poslovni prijatelji "in veseli delavci v njern. Celotna inve- sticija bo vredna nekaj nad dve milijardi starih dinar- jev. Z zgraditvijo novega skladišča dobijo nove poslo- vne in delovne prostore tud!i vsi delavci v TOZD velepro- daja. Tako bo celotno delo te temeljne organizacije združenega dela potekalo pod eno streho. In kako ocenjujejo to pri- dobitev v Tehnomercatorju? ZVONKO PERLIC, direktor TOZD veleprodaja: Novo skladišče pomeni nc>v korak naprej v našem napredku. Tudi s p>omočjo nove prido- bit;ve Tehnomercator razšir- ja svoje poslovanje v druge naše republike. Naj še po- vem, da je to prva faza. Si- cer pa tudi to delo dokazu- je, da smo sposobni veliko napraviti. In še to — Ingrad se je pri teh delih tako uve- ljavil, da zasluži javno pri- znanje. Dela so opravili pra- vočasno in kvalitetno! SINJO JEZERNIK, pred- sednik konference sindikalne organizacije: Potem ko smo pred tremi leti odprli vele- blagovnico, se 25daj postav- ljamo z novim uspehom. Prepričan sem, da bodo ta uspeh toplo pozdravili naši potrošniki. Z njim izkazuje- mo ne samo skrb do njih, marveč tudi skrb za našega delovnega človeka. EMIL BAH, predsednik de- lavskega sveta TOZD vele- prodaja: Z novim skladiščem v praksi uveljavljamo nače- lo po boljšem in ekonomič- nejšem poslovanju. Odslej vse na enem mestu. To pove vse. IVO PIKL, predsednik cen- tralnega delavskega sveta: Za kolektiv Tehnomercatorja, ki si je jasno začrtal svojo pot, je bila graditev novega skla- dišča nujnost. Kolektiv se se je v teh letih odpovedoval delu osebnega dohodka, da je povečeval sklade za to in- vesticijo. Vrh tega se je od- ločil za nakazovanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjiž'c in tako povečal mož- nosti za obratna sredstva. Skratka, to je nova in veli- ka delovna zmaga. M. BOZia Sinjo Jezernik Emil Bah 1 Ivo Piki OBMOČJE: VODSTVA ZBOROV KONJICE ^I>ANšEK ing. Milena, pred- {^"ik zbora združenega de- v Konjicah. FRANC HK^STEC, podpred- sednik zbora združenega dela v Konjicah. CELJE Franc Zelič, predsednik zbo- ra krajevnih skupnosti Celje ŽALEC Karel Kač, predsednik zbo- ra krajevnih skupnosti Žalec Danes nadaljujemo z ob- javljanjem imen delegatov, ki so v občinskih skupšči- nah celjskega območja pre- vzeli odgovorno funkcijo predsednikov ali podpred- sednikov posameznih skup- ščinskih zborov. Poleg vod- stva zbora združenega dela konjiške in velenjske obči- ne objavljamo tudi fotose predsednikov zborov kra- jevnih skupnosti štirih ob- čin celjskega območja. Ostale štiri bomo objavili prihodnji teden. VELENJE H 1 '^'^hten, predsednik zbo- "kup^J^f^nega dela velenjske I Karel Šilih, rudarski tehnik, I predsednik zbora krajevoih 1 skupnosti Velenje MOZIRJE Inž, Alojz Plaznik, predsed- nik zbora krajevnih skupno- sti Mozirje VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU Tovarišica Danica Hauko, upravnica pošte v Žalcu v zadnjem času postaja dostavljanje pošte v kra- je, fci sodijo v območje žalske občine, velik pro- blem. Vse češče slišimo pripombe ljudi, ki dobi- vajo pošto prepozno. Do- stava je neredna. Posebej preseneča primer, ko je občinska organizacija SZDL poslala krajevni organizaciji v Tmavi pla- kate, s katerimi je vabi- la na praznovanje dneva OF. Poslali so jih 22. apri- la, proslava je bila 28. aprila, p>oslani plakati pa so prispeli naslovniku v roke 7. maja. Zanima nas, kje so vzroki takih in podobnih pomanjkljivosti. Katere so težave, s katerima se pri svojem delu brez dvo- ma srečujete in kako na- meravate zagotoviti red- nejše in boljše poslova- nje naše pošte, ki jo pri- števamo med najhitrejše v Evropi. Za vaše odgovore se že v naprej zahvaljujem. Branko Stamejčič, novinar KAKO VIŠJE ŠOLSTVO Oba oddelka višjih šol v Celju, višje ekonomsko ko- mercialne šole in pedagoške akademije, oddelka za raz- redni pouk, sta v triletnem delu potrdila svojo upravi- čenost, pomembnost in potrebnost. Zanimanje za oba oddelka je čedalje večje. Slušateljev je vse več. V gos- podarstvu in med družbenimi organi pa se utrjuje pre- pričanje, da celjsko območje ne more ostati le pri dveh oddelkih. Kadrovske zahteve tega trenutka, dol- goročni razvoj območja, velika razvitost srednjega šol- stva in čedalje hujša žeja mladine po višji stopnji izo- brazbe spodbuja območno dogovarjanje o nadaljnjih poteh višjega šolstva. Poleg obeh oddel\w se mora območje zavzeti za izgradnjo tehniškega centra. V njem ne bo le srednja tehniška šola in poklicne šole, pač pa tudi višja teh- niška šola strojne smeri. V Celju so vse delovne orga- nizacije podpisale posebrii sporazum o tej novograd- nji. Ostaja še vprašanje soudeležbe območja in repu- blike. Vedno aktvalvejši pa je načrt za ustanovitev od- delka višje pravne šole v Celju. Ta študijska smer dobiva posebno vrednost prav zaradi poglabljanja sa- moupravnega prava. O študijskih smereh, samoupravnem položaju, orga- nizaciji, financiranju, kadrih in nadaljnjem razvoju višjega šolstva na celjskem območju še ni bila izreče- na zadnja beseda, čas je, da se zavemo, kako bomo morali v prihodnje snovati šolski razvoj otroka od vrtca do možnosti za doseganje višješolske izobrazbe znotraj šolskih centrov. V neposredni povezavi z zdru- ženim delom in ob delu. To je zahteva, kJ ne prenese zamud. —nd ŽALSKI IZVRŠNI SVET: NAČRT DELA Tudi žalski izvršni svet se je prvič sestal prejšnji teden in na svoji seji sprejel program dela, ki zajema aktivnost do konca leta. Poleg tega so člani izvršnega sveta sklenili, da bodo njihove seje v skladu z ustavo javne. V nadalje- vanju svojega dela so člani žalskega izvršnega sveta raz- pravljali o gospodarstvu v občini, lanskih dosežkih in le- tošnjih nalogah. Opozorili so, da je treba posebno pozor- nost nameniti nadaljnji rasti gospodarstva, ki se utrjuje na tretjem mestu v regiji. Sanirati je treba organizacije iz spodnjega dela žalskega gospodarstva, saj .je v njih zapo- slenih okoli 26 odstotkov vseh delavcev, ki ustvarjajo le okoli 13 odst. akumulacije v občini. Veliko pozornosti bodo posvetili tudi nosilcem gospodarstva v občini. Ob koncu svoje prve seje so analizirali še postopek za izpeljavo družbenega dogovora o letošnji skupni in splošni porabi v občini. B. S. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 20 — 23. maj 1J Cinkarna VEDNO BOUE! Franjo Klinger: Ne bomo več klasična bazna industrija Številne manjše rekonstrukcije posameznih obratov 2e dober mesec je minil, kar smo se pogovarjali z direktorjem celjskega. indu- strinjskega giganta — Cin- karne, FRANJOM KLIN- GERJEM. Finančni rezultati Cinkarne so biLi v preteklem letu v okviru planiranih, ne- koliko bolj&i celo v starem delu, znatno slabše pa je bi- lo v obratu titana. Cinkarno lahko danes delimo na stari in novi del, verjetno pa ne za dolgo, saj bodo s števil- nimi manjšimi rekonstrukci- jami postopoma obnavljali stare obrate. Konec leta so našteli bruto skladov blizu dveh milijard stairih dinar- jev, kar je za to panogo iz- redno veliko. Seveda se je povečala tudi akumulativ- nost. In še en podatek, ki veliko pove za lanskoletne dosežke — proizvodnja je bi- la tolikšna, da »je prišlo« 30 milijonov SD na delavca. V pogovoru je Franjo Klinger izrazil nezadovoljst- vo zaradi produktivnosti, ki je stagnirala. Vendar je real- na ocena zelo težka zaradi povečanega zaposlovanja, iz- pada pri titanu, pomanjka- nja reprodukcijskega mate- riala ipd. Posebno porazen je bil poslovni rezultat v de- cembru, ko so zaradi znanih vzrokov izgubili čez milijar- do direktnega dohcdka. V tem letu bodo največjo skrb p)Osvebili dvigu produk- tivnosti. Planirali so, da bo letos zaposlenih približno 2000 ljudi, s temi pa bo do- sežen bruto produkt 100 mi- lijard SD, če bo titanov ob- rat deloval s polno zmoglji- vostjo. Tako bodo letos do- segli 60 % povečanje bruto produkta. V Cinkarni bodo poleg po- večanega obsega delno tudi preusmerili proizvodnjo pred- vsem tja, kjer bo večji do- hodek. Tako bedo na pri- mer likvidirali zastarel in ne- rentabilen obrat gnojil. Os- no-/na bo barvna proizvod- nja s predelovalno in to v razmerju 70:30 ali 60:40, kar je edino mogoče sorazmerje, če hcčejo zabeležiti uspeš- ne poslovne rezultate. Drugi cilj pa je izravnava ali celo morda poziti\Tia devizna bi- lanca — v tem uspevajo — tako, da bi prihodnje leto beležUi celo suficit. Del proizvodnje bo še ved- no slonel na predelavi, ker bi drugače težko iz-zažaU, saj so polprodukbi zelo ce- njeni in iskani predvsem v kemiji. Tako bodo poiskali »svoj prostor na soncu« z določenimi polproizvodi in nato sortirali svojo proiz- vodnjo. Cisto bazo bodo predstavljali kislina, titan in oinksulfat. Nadaljni razvoj Cinkarne je odvisen predvsem od sku- pnega koncepta slovenske kemije. Franjo Klinger: Ne bomo predstavljali bazne industri- je, poudarek je na drugi stopnji predelave, z njo pa bomo večali bazo, kolikor bo potrebno, ali pa bomo zahtevali slovensko sofinan- ciranje bazne industrije. Ta pa se naj locira tam, kjer je podana osnova, če se po- kaže, da smo zadolženi za bazo, bomo, vendar ped dru- gimi pogoji. Klasična bazna industrija pa nočemo biti več. V celotnem dohodku bo ti- tan predstavljal izredno mnogo. Usmeritev bo pred- vsem v finalizaoiji, z manj- šima vlaganji pa bo pot.reb. BO doeeii ugodnejše resHl- tate. Ob vsem tem ni mo- goče spregledati, da je Cin- karna še vedno izredno za- dolžena in plačuje visoke obresti. Predvidevajo, da se bo stanje popravilo konec prihodnjega leta. Deset mili- jard SD predstavljajo anui- tete še v stari Cinkarni, od tega kar polovico na zaustav- ljenih obratih. V dokaz, ka- ko je bila Cinkarna obreme- njena, velja zapisati i>oda- tek, da so bili fiksni stroški zaustavitve obratov 960 mili- jonov SD. Leta 1976 bo Cinkarna po predvidevanjih že sposobna za večje investicije, medtem ko se mora trenutno zadovo- ljiti z manjšimi — 50 do 100 starih milijonov — in to. tam, kjer se denar hitreje obrača. Obrat titanovega belila ima letos plan 16.000 ton zara- di še vedno omejene proiz- vodnje. Tako bi dosegli le- tos 3 do 4 milijarde dohod- ka, če pa bi proizvedli 25.000 ton, bi s tem ustvarili 6 mi- Ujard SD čistega dohodka — seveda einlKumi.....ostane od tega samo polovica. Po- membne bodo tudi omenje- ne drobne j še naložbe. Nuj- no potrebna je rekonstruk- cija v kemiji, ki je zelo za- nemarjena. Ijetos bodo do- končno obnovili še obrat žve- plene kisline, v metalurgiji pa je predvidena povečana proizvodnja — predvsem oin- kovega prahu. Razširili bodo proizvodnjo v Mozirju, če- dalje večjo veljavo pa bi naj dobivala tudi proizvodnja pomožnih pripomočkov za gradbeništvo. Skupno z »Gradnjo« Žalec bodo razši- rili tudi obrat keramike. Takšna so majhna vlaganja in kratkoročne naloge, ki pa bodo rodile pomembne re- zultate in pozneje omogo- čile večje investicije. Skratka, Cinkarna je na najboljši poti, da dobi tisto mesto, ki ji kot industrij- skemu gigantu v Jugoslaviji tudi pripada. In da tudi v celjskem gospodarstvu začne uveljavljati svoje mesto, kar bo pomembno za hitrejši razvoj Celja. M. SENIČAR SLABA ODZIVNOST Ni še dolgo od tega, ko so v delovnih organizacijah izgubljali dragocen čas z razreševanjem problemov, ko so stali pred izplačili osebnih dohodkov, na žiro račU' nih pa ni bilo denarja. Vsesplošna medsebojna zadoU ženost in neporavnane obveznosti so pogojile, da je Služba družbenega knjigovodstva po nekaj prostovolj- nih multilateralnih kompenzacijah izpeljala tudi dve obvezni, ki nikakor nista ostali brez pozitivnih učin- kov. Medsebojno so bile poravnane Številne obvezno- sti, denarni zneski poravnav pa so dosegli stotine mi- lijonov. Ker tudi v sedanjem času obstoje možnosti, da bi s takim brezdenarnim posegom poravnali vrsto med- sebojnih obveznosti, je centrala SDK predlagala ter razpisala hkrati takoimenovano prostovoljno muUila- teralno kompenzacijo, ki naj bi zajela seveda le tiste organizacije in temeljne - organizacije združenega dela, ki so se na podlagi posebnega anketnega lista za kom- penzacijo tudi prijavile. Rok za prijavo je bil določen za 15. april, multilateralna kompenzacija pa bo izpe- ljana v drugi polovici maja. Pozanimali smo $e pri celjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva, kako so se na ta poziv odzvale delovne organizacije celjskega območja. Z natančnim številom delovnih organizacij in zneskom prijavljenih dolgov nam zaradi zapletenosti postopka sicer niso mogli postreči. Pove- dali pa so, da je odziv gospodarskih organizacij celj- skega območja več kot slab, da je bilo izredno malo tistih delovnih organizacij, ki so izpolnile anketni list SDK in se s tem prijavile za sodelovanje v multilate- ralni kompenzaciji Kaj to pomeni? Je tak odziv treba oceniti kot sla- bost ali ne? Odgovor na postavljeno vprašanje je v bistvu preprostejši, kot se zdi. V delovnih organizaci- jah namreč niso čutili potrebe, da se prijavijo, kajti gibanje denarja na žiro računih po lanskoletnih učin- kointih sistematskih ukrepih je več kot zadovoljivo. Ne gre torej za neresno obnašanje gospodarskih orga- nizacij celjskega območja, temveč preprosto za to, da s svojim denarjem na koncu koncev vsakdo raje raz- polaga sam. še zlasti, če ni primoran v to, da to na- mesto njega opravljajo drugi. Tokratna vsesplošna po- ravnava aolgov na prostovoljni bazi bo torej v glav- nem obšla delovne organizacije našega območja, če- prav bi po drugi strani temu ali onemu podjetju mor- da le ne škodilo, če bi se vanjo tudi vključili. BERNI STRMCNIK GLIN Nazarje SMELO NAPREl Sedem let bo minilo od združitve Gozdnega gospodarstva v Nazarjih in takratne I5 industrije v enotno delovno organizacijo GLIN Nazarje. Kaj vse Je prinesel dosedanji s ni razvoj podjetja? Kateri so najpomembnejši dosežki? Dosežena stopnja razvpja omogoča, da si je podjetje zastavilo tudi nekatere membne načrte za bodoče. Pripravljajo se naložbe, s katerimi bodo še razširili ^ obseg poslovanja in dosegli v bodoče še večje poslovne uspehe. Seveda pa pri tern 1 pozabili na družbeni standard delavcev. Kaj vse torej pripravljajo v GLINU? Se bo jetju pridružil tudi polzelski GARANT? Ni še pravzaprav dolgo tega, ko so bili bogati stolet- ni gozdovi pravzaprav edin; vir dohodkov, na katerem so pričeli graditi nadaljnji raz- voj mozirske občine. Skrom- ni lesno predelovalni obrati in prvi zametki lesne indus- trije v Nazarjih so kaj bomo kazali na to, da bi se utegni- lo v bližnji prihodnosti iz te- ga razviti močno gospodar- stvo. In vendar se je! Zavedajoč se tega, da bo potrebno znotraj občine str- niti vse razpoložljive gospo- darske možnosti, so najprej medsebojno povezali vso lesno predelavo. Pred sedmi- mi leti je prišlo do najpome- mbnejše integracije v mo- zirski občini, ko sta se zdru- žila takratni LIN in gozdno gospodarstvo v enotno delov- no organizacijo. Prvič smo bili v naši republiki priča vertikalnemu povezovanju med pridelovalcem temeljne surovine in industrijo, ki bo te surovine nadalje pre- delovala v različne stopnje finaliziranja proizvodov. Os- novni koncepti takratne inte- gracije, ki jih je vseboval enotni razvojni program, so temeljili na dejstvu, da se morata skladno razvijati gozdna dejavnost in lesna in- dustrija, kajti lesna predela- va se lahko uspešno ržzvija le ob zagotovitvi surovinske osnove in obratno, šele viso- ko razvita predelava lesa omogoči intenzivno in sodob- no gospodarjenje z gozdovi. Vse to, je kmalu postalo stvarnost. V teh sedmih letih so v skupnem pHDdjetju štiri- krat povečali brutto doho- dek, za petkrat se je poveča- la akumulacija, denarja za investicije pa je sedaj kar osemkrat več, kot ga je bilo pred integracijo. Kot rezul- tat skupnih naporov, odre- kanj in prizadevanj vseh za- poslenih, katerih število je raslo iz leta v leto, je pred leti zrastla prva tovarna iver- nih plošč pri nas. Se in še bi lahko naštevali. Pa omenimo le preko 80 km gozdnih cest, ki so med drugim povezale tudi številne visokogorske kmetije z dolino in tako od- prle perspektivo za številne mlade ljudi, ki ostajajo se- daj doma. Kolektiv stoji pred po- membnimi vlaganji. Trenut- no že teče gradnja novega obrata družbene prehrane, ki bo v stalni skrbi za delavce velika pridobitev. Namera- vajo predvsem povečati kot- lovnico. Povečali bodo tudi nekatere obrate. 2e v letoš- njem letu bodo porabili pre- ko 4 milijarde starih dinar- jev za povečanje tovarne ivemih plošč od sedanjih 45 tisoč na 70 tisoč kubičnih metrov iverk. Zgraditi name- ravajo tudi nov obrat za pro- izvodnjo kosovnega pohištva. Skupno, računajo v podjetju, bodo vse do leta 1977 vsako leto vlagali v razširitev ix)d- jetja preko pet milijard sta- rih dinarjev. Seveda si bodo tudi v bodoče prizadevali za modernizacijo gozdne pi,: vodnje, kjer bodo uvajali j modernejšo tehnologijo tem področju, še naprej do gradili gozdne ceste pri tem zasledovali gost 20 m cest za hektar goaj To seveda niti ni vse. ii tem ko se je h GLIN-ui samostojna temeljna org zacija združenega dela priključila SMREKA iz g njega grada, pa ravno x tečejo intenzivni pogov( med GLIN in tovarno 1x4 tva »GARANT« iz Polzele.! godbo o poslovno tehnii^ sodelovanju so že podpis v primeru pa, da bo p« do integracije, bo novo p jetje tehnološko zaofcrožf celota vse od proizvodnje meljne surovine do visoj kvalitetnih finalnih proiz dov. Prav gotovo bi v t združitvi oba kolektiva » ko pridobila. Zato je rej pričakovati, da se bosta, bodo za to podani prav pogoji, tudi združila. Glede na to, da je C največja delovna organi ja v mozirski občini, je ifl lo podjetje že v preteklos pomemben vpliv na ^.osp darski razvoj celotne obtii Ta bo v bodoče nedvomno i večji. Zaradi tega je raza Ijivo, da je tudi sodelovaj z vsemi institucijami na j voju občine eden izmed i membnih dejavnikov njej vega dosedanjega uspe&i^ razvoja. BERNI STRMICM Sindikat v REK V skladu z vsem, kar se je v zadnjem času dogajalo v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu v Velenju, je bi- la tudi sprememba njihove sindikalne organizacije. Pro- gram dela so raasdelill na po- samezna področja in to v šti- ri skupine: za šf>ort in rekre- acijo, za kulturno dejavnost, za prošnje in pritožbe ter upravni odbor blagajne vza- jemne p>omočd. Med kratko- ročnimi nalogami so tele: da bi čimprej uredili invalidsko in pokojninsko problematiko rudarjev, da se razprave za dodeljevanje stanovanj prene- nesejo v temeljne organizaci- je združenega dela, kjer naj- bolj p>aznajo probleme sode- lavcev, da izboljšajo delov- no disciplino in da čimprej zaživi delavska kontrola ter da se kljub sicer napetim planom posveti še več skrbi proizvodnji. Sprejet je že bil njihov predlog, da se nad- urno delo ne obdavči iz skujf- nega dohodka občanov. Med zelo pomembnimi na- logami je tudi želja, da bi čimprej prešli na 42 umi de- lavnik, ker zaenkrat delajo več, da pospešijo gradnjo sita- novarO in tudi individualna itii-esticijska sredstva za ma- teiriale, da se poepeSi uvaja- nje mehanizacije m da se za- gotovijo finančna sredstva za tiste, ki se komaj zaposlijo in prva dva meseca čakajo na plačo, da jim z neke vrste posojilom pomagajo prebro- diti začetne težave. Seveda bodo veliko pozornost posve- tili tudi izobraževanju (razni seminarji, tečaji, predavanja in podobno) in temu, da bi tudi letos vsaj stotim delav- cem zagotovili preventivno zdravljenje. Na športnem področju bo- do pospešili sindikalne igre, pripravili v Fiesi plavalne te- čaje, na kulturnem področju sodelujejo z gledališčem, ze- lo dobro pa so v zadnjem času razvili informacijsko de- javnost, saj izdajajo dve gla- sih in tako sproti vse delav- ce seznanjajo s tekočimi pro- blemi v kolektivu. Tajnik sindikalne organiza- cije TONE ŠELIGO je pove- dal, kakšna je sestava pred- sedstva konference osnovne organizacije sindikata v REK. Predsedstvo sest^avljajo vsi predsedniki lO OOS in volje- ni predsednik ter po funkciji tajnik, člani pa. so tudi se- kretarji aktivov mladih delav- cev. V okivim REK deluje 17 osnovnih organizacij, od tega v proiavodnji premoga sedem (deJjene so po delovnih « tah in tretinah, izmenah, se lažje sestajajo), dn^od povsod po ena. Delo v« preko štirih komisij, v vs osnovni organizacija pa so p>osamezna področja še r renti ali poverjeniki. Člani predsedstva k*" renče osnovnih organia sindikata REK so: I' Kadliček, predsednik, ^ Krajnc, podpredsednik, ne Šeligo, tajnik, Maks gale, Vinko Gostenčnik, I vik Jeseničnik, Viktor I šek, Franc Krivec, Mile ksimovič, Baltazar Franc Miklavčič, Branko * muž, Ivan Ribič, Jože Franc Škarja, Jože Berloi Janez Ceh, Peter Ger^ Anton Klun, Marjan M«' vič, Franc Vovk, Feliks muda, Rafael Batič in ^' Vrabič. T. V vsak dom NOVI TEDNIK 20 — 23. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 ^^et osmih občin prvi sestanek sveta osmih pbčin v Laškem je bil na jadetku v znamenju medse- l^jnega spoznavanja. Na seji jg bilo nekaj novih obrazov predsedniki občinskih gjjupščin, nadalje malone vsi pj.e(isedniki izvršnih svetov, prišel pa je tudi sekretar ^pnosti slovenskih občin I,iKivik Golob, ki je za prvo na dnevnem redu raz- vrsto zadev v zvezi s slovensko skupnostjo občin. V razpravi so se navzoči v večini zavzemali za to, da bi sljupnost ostala v takšni or- ganizacijski obliki kot je, ne pa organ koga drugega ali celo transmisija. Dogovorih so se, da bo dala vsaka ob- čina po delegata v eno iz- med sekcij, celjska občina pa 'naj bi dala dva delegata v dvoje sekcij, v eno, v sek- cijo za vprašanje uprave, tudi predsednika. Druga točka dnevnega re- da, razprava o predlogu sta- tuta sveta osmih občin je bi- la odložena, ker je bil pred- log razdeljen šele na seji. Sledil je poskus, da bi se dogovorili o enotnih stali- ščih pri politiki nagrajeva- nja voljenih in imenovanih funkcionarjev. Poskus ni us- pel, vsaj tako ne, kot si je večina želela, da bi dosegh enotno izliodišče. Občini Šmarje in Šentjur še nista sprejeh ustreznega dogovora zaradi tega, ker bodo dohod- ki odvisni v prvi vrsti od go- spKKiarskih razmer, ki je v teh dveh manj razvitih obči- nah vselej vprašljiv in nego- tov faktor. Občine Celje, La- ško, Žalec, Slovenske Konji- ce in Mozirje so glede krite- rijev in razponov približno, morda celo preveč vsklajene, medtem pa občina Velenje, kot so na seji povedali, pred- videva mnogo višje osebne dohodke kot vse ostale v re- giji. To izjemnost sta pred- stavnika komentirala s tem, da drugače dobrih in sposob- nih ljudi za vodilne fimkci- je ni mogoče dobiti, da pa so tudi občani v gospodar- stvu te občine mnenja, kako naj ne bo razlik med vodil- nimi v vrhu občinske politi- ke in vodilnimi največjih go- spodarskih organizacij v ob- čini. Kakšni so predlogi? Zaen- krat, dokler vseh ni na vo- ljo, ne bi omenjali niti ti- stih, o katerih so na seji govorili. Treba pa je reči, da predvidem osebni dohodki v občinah Celje, Žalec, La- ško, Slovenske Konjice m Mozirje ne odstopajo od sprejetega družbenega dogo- vora, ki vključuje tudi ix)v- prečno rast življenjskih stro- škov v minulem letu. J. Kr. konjige; NA PROSLAVO ORJUNE Velike proslave ob 50 letnici ORJUNE, ki bo v soboto, 1. junija v Trbov- ljah, se bo iz konjiške občine udeležilo okoli 100 ljudi. Občinski sindikalni svet je naročil avtobus. Mnogi udeleženci prosla- ve pa se bodo na množič- no zborovanje odpravili z lastnimi avtomobili. V. L. ŠMARTNO ZAKAJ TAKO? le nekaj mesecev v smrtnem ob Pakl obra- tuje avtomatska telefon- ska centrala. Toda ta do- \ sti ne koristi, kajti nanjo J so povezani stari odje- ' malci, ki jih pa ni toliko, da bi bila njena moč iz- rabljena. V šmartnem je okrog 30 interesentov, ki bi radi imeli svoje pri- ključke, a žal tega ne mo- rejo storiti. Tudi na pošti ne vedo, zakaj novih pri- ključkov ne sprejemajo. Nekateri interesenti so se že pisjneno obrnili na PTT sekcijo Celje in pro- sili, da se jih prikl.iuči na avtomatsko centralo, a ni- So dobili nobenega odgo- vora. Ali ni škoda, da je centrala neizkoriščena? Ali ni Skoda denarja, ki je vsak mesec vržen stran, ker priključki niso polno izkoriščeni? želimo pojasnila! ' Z. K. SLOV. KONJICE: SLOVO VSINDIKATIH Na nedavni seji medobčinskega svera zveze sindika- tov za celjsko območje, ki je bila tokrat v Slovenskih Konjicah, so predstavniki osmih občin' vso pozornost namenih analizi dosedanjih prizadevanj pri samoup- ravnem sporaziunevanju o usmerjanju delitve dohodka m osebnih dohodkov. Razprava je pokazala, da so bili v tej smeri nare- jem pomembni premiki. Ustanovljene so bile občin- ske konference novih sindikatov, v njihova občinska vodstva pa je bilo z delegatskim načelom pritegnjenih veliko članov. Vzporedno s tem so potekale tudi ak- cije za ustanavljanje novih sindikalnih organizacij tudi tani, kjer so pred tem ustanovili temeljne organizacije združenega dela. Ker so te naloge že opravljene, bo po- trebno v najkrajšem času sklicati tudi občne zbore ob- činskih sindikalnih svetov v tistih občinah, kjer tega še niso napravili. Posebej se bo potrebno dogovoriti o ustanavljanju občinskih in medobčinskih odborov sin- dikatov sorodnih dejavnosti. Ena osrednjih bodočih nalog pa bo samoupravno sFK>raziunevanje o delitvi dohodka in osebnih dohod- kov. Na tem področju bodo morali sodelovati vsi druž- beni, politični in samoupravni dejavniki v občini in v regiji. Ustrezne osnutke morajo v občinah izdelati še pred poletnimi počitnicami, sindikati in občinske sku- pščine pa bodo morale oblikovati za to nalogo poseb- no strokovno-p>olitično komisijo. Ves postopek mora biti po občinah končan do konca leta. Ob koncu delovne seje medobčinskega sveta zveze sindikatov, ki sta se je udeležila tudi predstavnika re- publiškega sveta sindikatov Slovenije Himiben Gačnik m Stjepan šaubert, je sledilo še slovo od šestih vodil- nih sindikalnih delavcev iz Mozirja, Slovenskih Ko- njic, Šentjurja, Šmarja in Velenja. Vinko Langerholc OBLEKE Rdeči križ Slovenije že vr- sto let zbira rabljena oblačila in obutev. Prosijo, da daruje- ta samo tiste predmete, ki so uporabni. Zakrpana obla- čila in po parih zvezane čev- lje (označite, če je mogoče, tudi njihovo številko) zaveži- te in zavoj pripravite. Pri- pravljene zavitke bodo pobi- rali aktivisti RK po hišah aH na zbirališčih v blokih čez te- den dni, 30. maja od 17. do 19. ure. Lani je bilo v vsej Slove- niji zbranih nad 130.000 kg blaga. Prepričani smo. da bo- mo z vašo pomočjo tudi le- tos zbrali toliko blaga ter ga posredovali tistim, ki jim je ta pomoč nujno potrebna. V zbiralni akciji v celjski oljčini bo sodelovalo okoli 300 mladih članov RK, za pre- voze pa bo brezplačno poskr- belo diTušt-vo Slavko Šlander iz Celja. Z. S. JAKA MAJCEN Pred kratkim je ravna- ^^Ij osnovne šole I. celj- ske čete v Celju, JAKA MAJCEN, praznoval pet- desetletnico svojega plod- nega življenja. Zaradi nje- gove aktivnosti, velike delavnosti in izredne po ži^tvovalnosti si zasluži, dd mu ob njegovem lubi- leju posvetimo nekaj vr- stic in izrečemo iskrene čestitke. Rodil se je v kmečki družini na Sladki, gori, kjer je obiskoval tudi os- novno .šolo. Ze takrat je izstopal s svojo bistrost- jo in marljivostjo in kot pravi sam, je še danes hvaležen učiteljici, ki je takrat dejala: »Jakec mo- ra naprej v šole!« Tako ga je pred vojno zanesla jx)t v celjsko gimnazi.o Vojna vihra, ki je zajela vso Evropo in ostali svet, pa je preprečila da bi šolanje tudi dokončal. 1943. leta je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, od koder mu je uspelo pobegniti. Nekaj časa je bil v Alžiru. kjer je delm:al kot dopisnik zavezniškega glasila v Ameriki »Glas naroda« in mnogokrat spregovoril v alžirskem zavezniškem radiu v propagandne na- mene o organiziranem odporu. Nato se je pri- ključil jugoslovanski par tizanski vo,ski. Leta 1945 je bil demo- biliziran kot dijak z ne- dokončanim šolanjem Od- ločil se je. da bo postal učitelj. Tri leta kasneje je maturiral na ljubljan- skem učiteljišču, 1951. pa je končal redni študij ru- ščine in slovenščine na VPŠ. Svoje pedagoško po- slanstvo je pričel v Ljub- nem ob Savinji, Podvo- lovljeku, nato ga je pot zanesla v Križevce pri Ljutomeru in Ljutomer, 1959. leta jxl je priHi v Celje. Ves čas je bil ak- tiven v kulturnem žwlje nju krajev, kjer ie služ- boval, dobival pfiznania za delo v sindikalnih or- ganizacijah prosvetnih de- lavcev. SZDL in ZB. No- bena velika mladinska ak- cija ni minila, da ne bi k njej doprinesel svojega deleža. Po prihodu v Celje se je zaposlil na osnovni šo- li Frana Vrunča na Hu- dinji, na'o je bil nekaj časa šef odbora za šolstvo na okraju, poučeval je tudi na gostinski šoli. zdaj pa je že šesto leto ravnatelj osnovne šole I. celjske čete. Tudi v Celju že vrsto let opravlja z velikim ču- tom odgovornosti in ne- zmanjšano voljo do dela mnoge funkcije. Je pred sednik konference SZDL Dolgo polje, član 10 ob- činske konference SZDL Celje, vodja delegacije Dolgo polie. predsedriik in član. učiteljskega pev skega zbora Slovenije »Emil Adamič« in še bi lahko naštevali. Za svoje požrtvovalno delo je bil letos nagrajen s prizna- njem Osvobodilne fronte. Takšen je Jaka Majcen in takšen bo ostal, do- kler bo zmogel. O tem smo prepričani. Ob nje- govem jubileju mu iskre- no čestitamo in mu želi- mo še vrsto zdravih in delovno uspešnih let. OBRAZI TURIZEM DOBRNA POLNA Zdravilišče na Dobrni je polno zasedeno tudi v tem- času. Zanimanje zanj rase iz dneva v dan. Prijav je vsak dan več. Nočitvene zanogijivosti so zasedene do konca sezone, sicer pa skoraj do zaključka leta. Delo, ki so se ga lotili, rojeva izredne rezultate. »O priljubljenosti in zasedenosti zdravilišča govori tu- di podatek, da smo imeli v prvih treh mesecih letos za 58 odst. več nočitev kot v istem času lan;,« je med dru- gim dejal direktor zdravilišča Ivan Uranjek. Dobrna bo te drli prvič v svoji zgodovini izdala 'spo- red prireditev za celo sezono. Tudd ta korak govori o na- črtnosti in pozornosti, ka jo posvečajo sv^>jim gostom. V teku so tudi vsa dela za pripravo načrtov in zago- tovitev sredstev za začetek gradnje novega zdraviliškega objekta, hotela. Vse kaže, da bo letošnje leto le prineslo prelomnico na tem področju. Dobrna nujno potrebuje nove zmogljivosti. Sedanje so stare m ne nudijo gostom tistega, kar bi morale. Zdraviliški kolekt.iv se tudi pripravlja na julijske pri- reditve, saj bodo letos na Dobrni osrednje proslave v po- častitev praznika celjske občine, dvajsetega julija. Zal, pa prizadevanja za dokončno mo:lemizacijo ceste iz Crnove do Dobrne, ne kažejo na najbolje. Skoda, saj^ gre za pomembno povezavo med velenjskim m koroškim območjem z Dobrno in zaledjem. Na Dobrni ljudje skrat- ka ne raziumejo, kako je sploh mogoče, da se asfaltiranje te ceste odlaša v nedogled. Skoda zaradi tega je velika. POMLAD V PEKLU Bila je prava, pravcata pomlad. In to v peklu, blizu Šempetra. V kraški jami in pred njo. Sonce in prijetno razpoloženje. Pa dosti ljudi. Našteli so celo trideseittisoče- ga obiskovalca. To je bila Marija Sprajc u, Rogaške Slati- ne. Kraška jama, ki jo oskrbuje pnlzadevno turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini, je tudi sicer dož-lve- la pomlad. Odprli so njen novi del. To pa seveda še ni vse. Možnosti za povečanje tistega dela jame, ki bo do- stopen obiskovalcem, je še več. Toda, vse lepo in počasi naprej. Seveda pa ne gre samo za to. Turistične delavce v Šempetru čaka še dosti drugega dela, tako pri ureditvi- prostora pred jamo kot sicer. Tudi obljviba za oživite.v kmečkega turizma je še na dolgu. Jama Pekel je doživela svojo prvo pomlad. Takšnih in podobnih prireditev kot je bila minulo nedeljo priprav- ljajo še več. DROBNE SMUČARSKE SEZONE SE NI KONEC — Da, prav stp pi*- brali. :>a širšem celjskem območju smučarji še vedno pridejo na svoj račun, in to ne na umetnem snegu, mar\'eč na čisto pravem, tam na plazu pod Planjavo, Miltaven v tem pogledu pa je tudi še Okrešelj. PL.\NINSKI DOMOVI — Odprti so naslednji planinski domovi: Mozirska koča. Pod Olševo, Okrešelj, okrepčevalnica pod slapom Savinje; Svetina, Oljska koča, Andrejev dom na Slemenu pri Šoštanju, planinski dom v Logarski dolini, medtem ko sta koči na Klemeiiči jami ter pa Grobatu do nadaljnjega odprti le ob sobotah in nedeljah, FRIDERIKOV STOLP na celjskem Starem gradu je odprt vsak dan in vabi s svojo razgledno točko svo.fe obiskovalce. ASFALT DO CzRICKA — Minule dni je celjsko komunalno podjetje Ceste-kanalizacije položilo asfalt na preostali del Parti- zanske ceste v Liscah. Tako je asfaltirana celotna tra.sa do Grička. Dela so terjala okoli 50 starih milijonov dinarjev. Tako Je rekre- acijsko središče Na gričku poslej dosti bliže. Prav gotovo se bo to poznalo • tudi pri obisku trim steze in drugih športnih igrišč. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 20 — 23. majj J Novo športno igrišče v Lesičnem PRIZNANJE DELU Živahno vrvenje na dan otvoritve novih igrišč v Lesičnem je bilo v sc>boto znanilec nove dobe, premik v športnem življenju in rekreaciji v tem predelu Kozjanskega. Foto: D. Medved; Ni jim bilo vseeno, učite- ljem in učencem osnovne šole LesLčno na Kozjanskem, kadair so na šolskih izletih ali kako drugače opazovali lepo urejena in asfaltirana športna igrišča po domači občini in zvmaj nje. V mla- dih srcih je vzklilo: nekaj podobnega moramo imeti tu- di mi. Ideji so se pridružili še učitelji, navdušila se je tu- di mlada in zagnana ravna- teljica Gelca Cepin. ZačeU so z delom. Videč navdušenost in pri- zadevnost kolektiva osnovne šole Lesično, so postali po- zorni še občani in predstav- niki krajevne skupnosti Le- sično in Zagorje, od koder hodijo v šolo njihovi otroci. Brez pomišljanja so se od-, pravili v dolino, posodiU svo- je traktorje, vole in moč, nekateri tudi material in de- nar. Na gradbišču tik šole v Lesičnem je začelo vrveti. Potem so začeli delati cesto Lesično—^Virštanj. Šolski ko- lektiv je vedel, da nekaterih opravil ne bodo zmogU sa- mi. Beseda ni konj, so deja- li in zaprosili Cestno podjet- je Celje za pomoč. Niso jim odrekli, tako kot jim ni od- rekla novoustanovljena te- meljna telesno - kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah, ki jim je za asfaltiranje športnih igrišč primaknila polovico od 18 milijonov in 640 tisoč starih dinarjev, ko- likor sta obe igrišči vredni. Pridnim Kozlancem so pri- skočila na pomoč še podjetja Zadnižna enota Kozje, Zava- rovalnica Sava, AERO Celje in Trgovsko podjetje Jelša iz Šmarja. Zaradi zavesti, da delajo zase m za domači kraj, so mladi iz Lesičnega skupaj z mladinci mladinskega aktiva vložiU v gradnjo igrišč pre- ko 3000 prostovoljnih delov- nih ur. Novo igrišče v Lesičnem pa ne bo samo objekt za boljšo realizacijo šolskega I>ouka, pač pa bo še nekaj več: simbol medsebojne po- moči, razumevanja Ln sode- lovanja ter ponovno prizna- nje skupnemu delu. Na njem bodo vsako leto tradicional- ne športne igre. Prve so na- mreč že bile na sam dan otvoritve, ki bodo prav tako krepile sodelovanje mladih Kozjancev in šmarčanov. Pomoč pri gradnji je ob- ljubil tudi kolektiv šole Pod- četrtek, pomoči pa zaenkrat niso izrabili, jo bodo pa še. Še bo prilika, menijo v Le- sičnem. Spomladansko kmečko delo je premnogokrat odtrgalo od dela kmete, ki so opravljali prevoze za igrišči, zato ne bi bilo prav, če bi zamolčali njihova imena, zlasti pa še njihovo pomcJč. Anton Kolar iz Lesičnega je prevažal celih 29 ur, nje- gov sovaščan Anton Poznič pa devet ur manj. Fric Kova- čič in Franc Kovačič iz Le- sičnega in Gubnega sta vozi- la na gradbišče 19 in 16 ur. Miloš Turk iz Klak in Hrab- ko Tacer iz Polane sta na- redila kar precej prevozov v 19 in 12 urah. Soimenjaki Cepini, Miha, Franc in Mar- tin, iz zaselkov Klake, Dren- sko rebro in Zagorje ,so žrt- vovali skupaj 27 ur, Bosio Hugo iz Lesičnega pa 12 ur. Zdravko Lupše iz Lesičnega, Miloš Vovk iz Pilštanja in Ivan Lupše iz Gubnega so vozili 12 ur. Mirko Zidar je za igrišče podaril 35 kubič- nih metrov gramoza. Velika akcija je uspela prav zato, ker so delali z ramo ob rami. Zato so do- bili pomoč in naleteli na ra- zumevanje, kamor so se obr- nili. Sedaj, pravijo, je na vrsti kulturni dom v Lesič- nem. Ponovila se bo ista do- bro znana pesem, le da bodo za pomoč zaprosili še briga- dirje. MILENKO STRAŠEK Nova šola na Otoku SODOBNA! Preteku teden so se sestali predstavniki sklada za zgra- ditev šol in vzgojno varstve- nih zavodov, temeljne izobra- ževalne skupnosti in osnovne šole Slavka šlandra na Oto- ku v Celju s predstavniki zo^ bozdravstvene službe, celjske podružnice Ljubljanske ban- ke in založbe Partizanska knjiga. Na osnovni šoli Slavka šlandra na Otoku, ki jo bo- do s samoprispevkom obča- nov zgradili predvidoma do začetka novega šolskega leta, bodo poleg rednega vzgojno izobraževalnega dela poskr- beli še za vrsto drugih de- javnosti. Tako bo nova šola s 700 učenci imela tudi so- dobno opremljeno zobozdrav- stveino. ambulanto, pdonij^ft hranilnico in knjigarno ^ roma papirnico Partizaji« knjige. Nova šola na Otoku bo sodobnimi in izredno cionalno razporejenemi pj stori zagotovo nudila t»| najsodobnejše učne pogoj V zvezi z ukinitvijo i osnovne šole oziroma pr^ litvijo učencev v novo , novno šolo na Otoku, je svet KS Center Celje j slal pismo, v katerem me, da na območju KS ničes ne gradijo, čeprav občani i lidarnostno sodelujejo j zboljševanju šolskih raiji) v občini in da bodo z ( graditvijo nove šole na o ku ostali na istem, kot bili. Obrnili smo se na ravi teljico II. osnovne šole, v ro Strehovec, ki je dejai »Preselitev iz dosedanjih ju štorov v novo osnovno Jo na Otoku pomeni za nas i liko pridobitev. Zdaj imaij le 9 učilnic, v novi šoJi j bomo imeli kar 22 pros rov, v katerih bo naše \^ vzgojno delo potekalo v a sodobnejših pogojih. Osno na šola na Otoku sicer ri ne bo bistveno razbremeti: mestnih šol, pač pa se i razbremenitev poznala, 1 bodo zgradili osnovno §( na Ostrožnem. V KS Ce« ne bi smeli gledati na to i ko ozko, kajti z našo pn litvijo se hkrati rešuje i problem srednjega šolstva našem območju in zagot( tev potrebnih pedagoškiJi s drov.« IZBRANO ZA VOJAKE Vsako leto imajo tudi pripadniki JLA različna tekmovanja, na katerih želijo preizkusiti svoje fi- zične sposobnosti. Takšno izbirno tekmovanje bo le- tos v Celju in to v prvi polovici junija, ko se bo- do vojaki iz vse Slovenije pomerili na različnih športnih področjih iz ljub- ljanske amiadne oblasti. Najboljši bodo kasneje nastopili na vsearmijskem prvenstvu. Podrobneje bo- mo o tem tekmovanju, ki je veliko priznanje za ce- ljske pripadnike JLA, še poročali. PODRUŽNICA CELJE SKORAJ VSI VARČEVALCI Četudi delajo šele sla- bo leto, so se uveljavili in izkazali. Otroci, ki obi- skujejo podružnično os- novno šolo na Ljubečni pri Celju, so sprejeli hra- nilnico kot svojo. Zanjo so se ogreli in pomeni jim dosti več kot samo fiiisto banko v malem, ki jih spodbuja k varčeva- nju. Od 158 otrok, kolikor jih hodi v šolo, jih kar 141 varčuje. Torej, skoraj vsi! V tem času, slabem letu, so zbrali nekaj nad tri stare milijone dinar- jev vlog. To je veliko! Na čelu hranilnice je Jasna Koštomaj, zraven nje pa vrsta prizadevnih »bančnih delavcev«. Dva- najst po številu. Uradne ure imajo vsak torek. In takrat je v posebnem raz- redu, kjer hranihuca de- la, velik živ-žav. K varčevanju jih spod- buja tudi pikapolončina nagradna igra. Največ us- peha pri osvajanju lepe plakete ima 4 b razred. Nič čudnega. Tu je raz- rednik Ivan Volavšek, ki je tudi mentor tej dejav- nosti na šoli. Sicer pa uživa ta aktivnost na šo- la splošno .podporo. Zato tudi takšni uspehi. Zato toliko veselih in srečnih mladih obrazov! Trije prizadevni bančni delavci na podružnični šoli na Ljubečni pri Celju: (od leve) Ivan^Brigita in Jasna, zraven njihjpa mentor Ivan Volavšek. Foto: M. Božič Prejšnji teden so se na predkongresnem posvetu sestali v Celju delegati za X. kon- gres ZKJ s celjskega, zasavskega in posavskega območja. Posvet je vodil Franc Še- tinc, ki je delegatom govoril predvsem o vsebini temeljne kongresne resolucije — * boju za nadaljnjo graditev socialističnega samoupravljanja in nalogah ZK. Iz cel} skega območja se bodo X, kongresa udeležili Franc Potočnik (Žalec), Milan Pugclj (Celje), Ivo Jamnikar (Velenje), Boris Križmančič (Šentjur), Kristian Hrastelj (Ve- lenje), Vida Kosi (Celje), Maks Brečko (Konjice), Danilo Kralj (Celje), Vlado Krivec (Velenje), Anica Perše (Laško), Emil Roje (Celje), Vlado Gorišek (Žalec), Zlatko Kunst (Šmarje) in Olga Vrabič (Celje). Foto: D. Medved konjice DELAVSKA STANOVANJA Solidarnostni stanovanjski sklad se v Slovenskih Konji- cah povezuje z delovnimi or- ganizacijami. Investitor sta- novanj v letošnjem letu je podjetje KONUS, ki je začel z gradnjo dveh blokov, kjer bo 45 stanovanj za delavce. Od tega bo 30 stanovanj Ko- nusovih, ostalih 15 pa si bo- sta razdelili podjetji Kostroj in LIP. Z gradnjo obeh blokov so v naselju škalce že pričeli in predvidevajo, da bosta kon- čana do konca letošnjega le- ta. Občinski solidarnostni sklad je h gradnji prispeval 130 milijonov kredita. Ker v letošnjem letu sprošča Ko-v nus tudi svoja stanovanjska sredstva in če k temu prište- jemo še denar iz občinskega solidarnostnega sklada, bo za stanovanja letos v Konusu vložena miUjarda dinarjev. Vsa dela je prevzelo podjet- je Ingrad, ki je sklenilo po- godbo tudi za bodoča dela, ki jih bodo v" zvezi s stano- vanjsko gradnjo v Konusu še opravili. Prihodnje leto mislijo v Konusu z gradnjo stanovanj nadaljevati, ver- jetno pa bodo zgradili 15 vrstnih hišic, ki bodo prav tako locirane v škalcah. DOM PARTIZANSKIH ENOT Stab partizanskih enot v konjiški občini si je zadal pomembno nalogo, ki dru- god v Sloveniji še ni bil3 kjer uresničena. Zgradili, roma adaptirali bodo nel nji mladinski dom in preuredili v Dom parti skih enot. Kar je odvečn bodo porušili in zgradili lovadnico z vojaškimi kat ti za pouk s področja ' gostinske prostore s kvi^ štiristezno avtomatsko k' šče in garderobne pros< Dom prtizanskih enot v venskih Konjicah bo odi ga tipa in dostopen vsak^ zlasti pa mladini. Investitor Doma je jetje Konus, vendar j6 gova udeležba le delna- liko bolj je nosilec ^ investicijo, ki bo znašaj* milijonov,- pa bodo kri' delovne organizacije«- partizanskih enot je P*; ranju sredstev naletel čini na veliko razum*" ^ 23. mal 1974 NOVI TEDNIK — stran T Pesem ne pozna meja (INOZEMSKI PEVCI so NAVDUŠILI so iz dežele tulipa- ^tn n» "^^^ osvojili srca °\ prispeli so kot znanil- dobre volje med narodi ' iskreni prijatelji naše Jvens^e pesmi in naših relie 'jih sprejelo kot e dobre znance kot res- ^ prijatelje. Toplo in ^jjo. In ne samo Celje. ^ Šmarje pri Jelšah, Do- in drugi kraji, kjer so ^tavljali te dni in v njih Lrda tudi zapel., so jih po- jjavili z dobrodošlico. „ nekaj več kot štirideset- L-kim moškim pevskim ^rom Oranje iz nizozem- Lega Schinvelda je pr.šlo še ^ližno dvakrat toliko spre- lljevalcev. Že to dejstvo po- fjuje, da je šlo za nekaj liot samo za pevsko sre- bje. Znova so prišli gradit Tutrjevat most prijateljstva jed narodi. Ta most so utrdili, na vseh Istap-h. Ne samo s svojo Krnijo, temveč še zlasti z »terpretacijo slovenskih pe- jii. Res je, da je bila izgo- prjava tu in tam trda, toda \ njihovih grl je pr.šla Iju- iezen tudi do naše pesmi. pdje šo prisluhnili. Mno- L so se utrnile solze. In lotem so zaploskali kot še iikoli. IPeVci nizozemskega zbora Oranje vam lahko zapojejo osem slovenskih ljudskih pe- smil Prišli so ljudje dobre vo- le, JsJcroiih misli in z naj- oljšimi ieljami, da se pri- iieljstvo med dvema zboro- iia, med celjskim komornim iojm, ki traja že šestnajst It, nadaljuje in utrjuje. To I tudi želja sedanjih gosti- Ijev. To je tudi hotenje eh, ki želijo živeti v miru, Bdsebojnem spoštovanju. Med enotedenskim gostx)- njem v Celju so imeli svoj vi nastop v Šmarju pri Uah. O njem piše prof. Jon Kunej takole: »Baročna cerkev sv. Ro- . kulturno zgodovinski omenik, je bila tokrat kon- tna dvorana, po ambien- in akust.čnosti prvovrs^ - Koncert je začel gosti- ji, komorni moški zbor, z ema Gallusovima moteto- nakar se je predstavil iandski zbor, ki ga vodi »jster Piere Crerits. ^J^i del programa je ob- Sal štiri motete iz renesan- ' nied njimi veličastni Gal- osmeroglasni »Haec in tri črnske duhovne smi. v drugem delu so Tudi ta posnetek bo lep spo- min na nastop nizozemskega zbora v Šmarju pri Jelšah slediH Verdi, F. Poulenc in štiri skladbe nizozemskih skladateljev. Blizu petdeset^lanski zbor je skrbno naštudiral pro- gram, ki je izzvenel v izred- no akustičnem okolju muzi- kalno dognano. Dinamika pri- haja do polne veljave, zlasti piani, kar je znal zbor zelo dobro odtehtati. Dirigent Ger.ts vodi zbor zanesljivo, vstopi so dovolj dobri, into- nacija na visoki ravni. Številni poslušalci so toplo sprejeli nzozemski zbor, ga nagradiU z dolgotrajnim plo- skanjem, nakar je dirigent dodal tri (!) slovenske Jjud- ske pesmi. Izredna, vsega spoštovanja vredna pozor- nost! V tako ubranem razpolo- ženju je prešel koncert v pravo manifestacijo bratstva med narodi. V imenu kultur- ne skupnosti Šmarja pri Jel- šah je goste pKJzdravil Vik- tor Rom, zahvalil pa se mu je predsednik nizozemskega zbora g. Wen Geraets.« Tako je bilo na začetku. In podobno je bilo v torek na Dobrni. Iskreno in prijet- no vzdušje je bilo značilno tudi na sprejemu, ki ga je za di'age goste pripravil v to- rek dopoldne predsednik celjske občinske skupščine prof. Jože Marolt. Gostje so včeraj obiskali Logarsko dolino in si ogleda- li še Golte, pred tem pa so bili tudi v Postojnska jami. Zaključni koncert pa bo dre- vi ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. M. B02IC Pevci - ponos Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij v Celju je organiziral 10. maja revijo otroških in' mla- dinskih zborov v Narodnem domu. Zaradi številnih nastopajočih zborov je bila deljena na dva dela: na popoldanskem je nastopilo 10 zborov, na večernem 7. Na popoldansKi prireditvi se je predstavilo 6 eno- glasnih otroških zborov ter 4 troglasni. Zbori so bili dobro pripravljeni ter so nastopali disciplinirano. Pro- grami niso bili pn vseh zadovoljivi, nekateri so iz- brah že prepeto literaturo ali pa neustrezne priredbe. Zborovodje naj bi posvetili več pozornosti oblikovanju otroških glasov, ki je pogoj za plemenito petje, ter ja- snosti v izrazu in izgovarjavi. Razveseljivo je število mladih pevcev in prizadevnost zborovodij. Prijetno presenečenje so pripravili zbori, ki so na- stopali na večerni prireditvi. Skoro vsi so pokazali nadpoprečno kvaliteto. Vrstili so se takole; najprej dva otroška zbora, nato trije troglasni mladinski, po eden dekliški in mešani. Za republiško revijo v Zagor- ju so bili določeni najboljši štirje: mladinski zbor 1. osnovne šole (zborovodja Jožica Soko), fci je prednjačil z lepo izdelano glasovno tehniko in muzikalno inter- pretacijo; mladinski zbor osn. šole 1. celjske čete (zborovodja Dragica 2var) z dobrim sodobnim programom, ki je bil skrbno naštudiran; dekliška zbor Pedagoškega šolskega centra (zboro- vodja Vid Marčen) s tehtnim programom, z dobro di- namiko in lepo oblikovanimi glasovi ter gimnazijski zbor (zborovodja Ciril Vertačnik), ki je dosegel visoko kvaliteto taiko v pogledu izbire programa kot v pev- sko tehničnem smislu. Razveseljiv je porast zborov številčno kot tudi v kvaliteti. V Clelju imamo vrsto mladih zborovodij, ki se trudijo slediti nekdanji tradiciji festivalskega mesta ter po možnosti še poglabljati pevske dosežke. Poleg nekih nedostatkov (v lunetnosti jih nikdar ne manjka) pa je očitan napredek v plemenitenju mladih glasov, izgovarjave, dmamike in v drugih disciplinah, ki daje- jo pečat kvalitetnemu petju. 2eleli bi le, da bi v ple- menitem tekmovanju, v medsebojni pomoči in v do- brem tovarištvu napredovaH tako, da bodo prihodnje leto na Mladinskem pvevskem festivalu v ponos našemu mestu. E. KUNEJ Iz dnevnika SLG Repertoarna izhodišča II Idejnoestetska zasnova repertoarja v smislu ljud- skega gledališča se očituje tako v celoti kakor v posa- meznem delu. Ljudsko gledališče je sinteza odprtih form realističnega gledališča in v tej smeri je tudi kon- cipiran repertoar prihodnje sezone, ki ga začenjamo z žlahtnim komedijantstvom (Moliere: LJUDOMRZNIK v režiji Zvoneta Sedlbauerjaj, nadaljujemo s komedijo lahkotnega, a nikakor ne cenenega izraza aktualne satire (Partljič SCUKE PA NI, režija Dušan Jovano- vič), širimo s Finžgarjevo realistično ljudsko igro (RAZVALINA ŽIVLJENJA v režiji Mirča Kraglja), se vračamo k tematihit NOB (Stih SPOMENIK, režija Franci Križaj), sledimo angažiranosti naprednega ev- ropskega teatra (Jarry UBU KRALJ v Križajevi režiji), omogočamo srečanje z visoko nemško klasiko (Goethe TORgUATO TASSO, režija Aleš Jan), pestrimo z ro- mantično tragikomedijo (Musset LORENZACCIO, režija Dušan Mlakar), oblačimo v razkošje ljudskega kome- dijantstva (Goldoni SLUGA DVEH GOSPODOV), po- glabljamo s pionirskim obdobjem revolucionarnega sovjetskega gledališča (Majakovski MISTERIJ BUFFO, šaljivi misterij), dopolnjujemo z Malim odrom Herber- ta Gruna (Borivoj V/udler PERPETUM MOBILE v režiji V oje Soldatoviča) in otroško igro (Zmavc PAV- LIHA EN DAN KRALJ, televizijsko gledališka igra v Mlakarjevi režiji). J. Z. Celje Koncert ^odal Celjski godalni orkester, ki ga že nekaj let vodi prof. Val ter Ratej, je pripravil svoj letni koncert v sredo, 15. maja v Narodnem domu. Dirigent je sestavil dober SF>ored iz klasične in roman- tične literature, ki je dostop- na za tak mali, rekli bi ko- morni sestav: 12 violin, 3 vi- ole, čelo in kontrabas tvori- jo jedro, ki se mu pridružu- je obligatni klavir, v dru- gem delu sporeda še pihala in trobila. Dragoceno je, da je celot- ni orkester s solistoma vred sestavljen skoro izključno iz domačinov z izjemo rogov. Ta sestav se trudi premago- vati težave, ki so lastne ama- terski glasbi, a uspeva ter ustvarja že kar lepo tradi- cijo. Na programu so bila dela: J. K. Dolarja »Balletti«, kla- sična suita iz 17. stoletja, nadalje Edvarda Griega »Holtaerg — Suita«, J. Mas- senetova »Meditacije iz ope- re Thais«, ki jo je cb sprem- ljavi orkestra občuteno iz- vajal violinist Radovan Mar- vin. V drugem delu je bdi najpreje C. M. Webrov kon- cert za klarinet in orkester v f-molu s solistom Francem Zupancem. Tehnično zahte- ven solistična part je izva- jal zanesljivo, izvrsten je bil začetek II. stavka z duetcm klarineta in rogov. Sledila je Svendsenova Romanca za violino solo z orkestrom, ki jo je zopet interpretiral vio- linist Marvin muzikalno pre- pričljivo, cb zelo lepi, dis- kretni spremljavi orkestra. Rossinijeva uvertura k operi »Seviljski brivec« je zaklju- čila večer. Dokaj številni po- slušalci so nagradili dirigen- ta in orkester z dolgotraj- nim ploskanjem. Istega dne je izvajal go- dalni orkester nekoliko skrajšan program za celjsko mladino, še enkrat je treba poudariti, da je celjski go- dalni orkester za Celje dra- gocen sestavni del glasbene kultiu-e, ki ga je treba ne- govati in podpreti. E. Kunej pdmev: Na festivalu v Neerpeltu * u-spešni turneji na CešJcoslovašiiem je bU uislti mešani zbor gimnazije povabljen na "eionaini glasbeni festival v belgijslto mesto ' ^re in ure smo trdo delali, saj smo rl ^nje dni pred odhodom vaje celo ob so- T.!" nedeljah. i,j '» je težlio pričakovana ura. Dva Kompa- ^ »vtobusa sta se 1. maja ob 8. uri zvečer usta- jjP"*«! poslopjt-m nase ginuiaziji-. Se zadnji želje za srečno pol in uspešen nastop in jj'"? se odpeljali. Na jugoslovansko-avstrijski Sr^fusino imeli nobenih problemov. Nekaj časa ' ei, *^'^*lo veselo razpoloženje, potem pa je naš ; ,j P^ča-si utihnil, kajti spanec je bil močnejši, ent*^'"''"« Je bil zaupan šoferju Slavku ter di- Vj" prof. Cirilu Vertačniku in Edu Goberšku. falc pa je vodil šofer Stane; sprem- , '. Sla bila profesorica Mariničeva in profe- K, 'J^ek, ki je bil tudi naš prevajalec. Sedem- Hi i p^in pevcev je bilo torej v dobrih rokah, nj . " "as je zdramil glas tovariša Gaberška, ^ Je opozoril na avstrijsko-nemško mejo. Tu- J*" šlo hre? zapletov in tako smn okroi; , ^^JUtraj ustavili v Miinchnu. Naš cilj je JjO^^a olimpijsko naselje. Povzpeli smo se y^^^^^ olimpijski stolp, od koder se nam (mi-' "čudovit razgled na olimpijski stadion, na . (j,^"* z upravnimi prostori tovarne BMVV ter I nj^*'?e šoiore z igrišči in plavalnimi bazeni, ^ku ^ preganjal zato smo kar hitro zopet Jj^ "a »autobahn«, ki nas je pripeljal do ^ Ura je bila že 6 zvečer, zato smo ^abo uro časa za kratek sprehod po frankfurtskih ulicah. Ob 7. uri smo namreč Imeli vajo v jedilnici mladinskega doma, kjer smo dobili tudi prenočišče. Čeprav smo bili nekoliko utrujeni od vožnje, smo z visiljtm sleoto se Je zbralo v Slovenskih Konjicah veliko število dijakov, Id so pred 25 in 15 leti trgali hlače v takratni nižji gim- naziji. Za veliko večino Je bilo to prvo srečanje od časa, ko so opravili maturo. Prvi razgovor so imeli v zgradbi nekdanje spodnje šole, kjer Je bil takrat sedež gimnazije. Srečanja se je udeležil tudi ravnatelj prof. Jože Novak, ki je v tej šoli poučeval 24 let in je bil od tam izseljen v času okupaci.fe. Razgovoru Je sledilo še tova- riško srečanje, ki se ga je udeležilo veliko število nekdanjih dija- kov, ki danes zasedajo v našem družljenem življenju pomembne funkcije. ■ V. L. IZŠLA KNJIGA: TITO — DRŽAVLJAN SVETA v založbi časopisno za- ložniškega p Jdjetja De- lavska enotnost iz Ljub- ljane je ob rojstnem dnevu maršala Ti;a izšla knjiga Zvonka Štaubrin- gerja TITO — DRŽAV- LJAN SVETA. Na blizu 300 straneh av- tor knjige p>opisuje 30 let dolgo pot predsednika da bi pokazal in dokazal človeštvu, kako se je ven- dar le možno izogniti no- vi katastrofi. Na tej p>oti se je predsednik Tito srečeval z mnogimi ug- lednimi držaraiki, politi- ki, kulturnimi, družbeni- mi delavci, pa tudi s pre- prostimi ljudmi. Mnoge izrečene besede in mno- ga srečanja so ujeta na straneh knjige TITO — DRŽAVLJAN SVETA. »Titovo ime m njegova dejanja so vtkana v vse sodobne tokove medna- rodnih odnoso\^ v boj vseh narodov sveta preti hegemonizmu in imperia- lizmu, hkrati pa za svo- bodo, za medsebojno ra- zumevanje in sodelova- nje«, piše v predgovoru Mitja Ribičič. Prav to FK>trjuje ta knjiga in iz- jave mnogih državnikov, znanstvenikov, kultixmih delavcev in drugih po- membnih osebnosti, ki v Titu vidijo nosilca pro- gresivnih prizadevanj člo- veštva, velikega državnika sveta. Krijiga je vezana v plat- no in je v njej 16 strani ilustracij na umetniškem papirju. V prednaročilu stane knjiga 125.— dinar- jev in jo lahko naročite pri CZP Delavska enot- nost, Ljubljana, Dalmati- nova 4. REVIJA ZBOROV — Zveza PO Slovenije, Občinski svet Žalec, je pripravil v dvorani v Trnavl občinsko revijo odraslih pevskih zborov. Nastopilo je kar 13 moških, žen- skih ii» mešanih zborov. Domači pevski zbor, ki je na sliki, praznuje letos (>6-Ietnico delovanja in je eden najstarejših v žalski občini, vodi pa ga Vladimir Kos. Foto: T. Tavčar CELJE TEKMOVANJE V ZNANJU V nedeljo je bilo na gimna- zijskem dvorišču v Celju ob- činsko tekmovanje ekip prve pomoči mladih članov in mla- dine osnovnih in srednjih šol. Vsega skupaj je nastopUo 11 ekip. Med osnovnimi šolami je zmagala četrta osnovna šo- la iz Celja, drugo mesto je zasedla ekipa učencev iz Štor, tretje mesto pa ekipa mladih članov iz oaiovne šo- le Prve celjske čete iz Celja. Med ekipami srednjih šol je prvo mesto zasedla gim- nazij.ska ekipa, zunaj konku- rence pa so nastopila dekleta iz šole za zdravstvene delav- ce. Z. S. VVZ„AN/CE CBRNEJEVE'' LIKOVNA RAZSTAVA Vzgojno vari.tve7u zavod Anice Cernejeve v Simončičevi idici je pripravil izredvo zanimivo razstavo risb svojih va- rovancev, hrv-.upne risbe-. ki nosijo imena avtorjev nam po- novno dokazujejo, kako neposredno in iskreno zna posre- dovati sfojo izpoved otrok, ki je še povsem neobremenjen 2 itnaštudiranimi« izrcznimi elementi. Ni treba posebej po- udarjali, kuko važno ;c likovno udejstvovanje otroka in ka- ko važ7io le njegovo 'sodelovanje na takšnem pregledu dela celotnega kolektiva, kjer v bistvu ne moremo izvajati se lekcije med dobrim in slabim, saj je »vsaka otrokova risba najboljša^, po zapisani?/ besedah ravnateljice zavoda prof. .inice Cetkovičeve. Razstave bo odprta do sobote in je prav, da jo vidi čimveč občanov in ne samo starši otrok, ki ima- jo svoja dela razstavljeri. Danes popoldne pa bo na igri- šču vrtca v Kajvht^vi vliri Ptičja svatba, na katero vabijo vse otroke, j^OT.ehno pa iz Krajevne skupnosti Otok. Pri organizaciji Ptičje svatbe je sodelovalo tudi Društvo prija teliev mladine iz Celja dm NAŠ 25. MAl To je dan mladosti, dat tisočerih radosti, dar. spominov. Na beograjskem sžodio nu se zbere več tisoi mladih iz. vse Jugoslau je. Stadion oživi. IVi samo oni, tudi mi h limo, da bi torxn\ Tito še dolgo vodil nai domovino in da bi tei dne pozabil na vse stn hote vojne, da bi ob pi gledu na to pisano mn ŽICO barv, ki se zlivajo pravljično mavrico, izgii li spomini na trpeče o raze tovarišev, na lakot na dni, ko je z upanjem in vero v zmago gml po gozdovih Bosne, na d«, ko so odhajale dolge fcoj Ione bledih obrazov v i borišča. Takrat je I maj . . . Spet je maj, spet ci tijo češnje. Nežni b( cvetovi imajo rdeče pii — kaplje krvi tistih, jih je že davno prerai mah in prekrilo odpadi listje. Njihova življen, so ugasnila, kakor dro ne lučke v vetru. Nešteto pomladi se zvrstilo, zrasla so cvei ča mesta sredi polja kjer prebivajo srečni Ip je. Vsa ta leta nas je t dil tovariš Tito in še i nes se bori za mir, svetu, za pravice ttuA držav in narodov. Želimo mu še mnO| rojstnih dni! Simona Podergt I. osnovna šo ^ cel Pred dnevi je vso svetov- no javnost presenetila vest o odstopu nemškega kanclerja WilUja Brandta. Brandt je bil politik in Nobelov nagra- jenec, ki bo v zgodovini med- narodnih odnosov najbrž za- pisan med tiste državnike, ki so se borili za mir med vse- mi narodi sveta. Kako so na- ši občani sprejeli Brandtov odstop? J02E VEHOVAR, poslovo- dja Dravinjskega doma v Slo- venskih Konjicah: »Brandt je bil prvi, ki je skušal pove- zati vzhod in zahod, vzhod- no Nemčijo z zahodno. Prav tako je zasluženo dobil No- belovo nagrado za mir. V tem času je Brandt navezal lepe stike tudi z Jugoslavijo, kjer so ga mieli prav zaradi njegove miroljubne politike ljudje zelo radi. Takšna po- litika ni bila »všeč« zahod- nim kapitalističnim krogom, ki so ga posredno prisilili, da je odstopil. V radijskih in televizijskih poročilih je bilo rečeno, da vohunske spletke niso bile vzrok za to, da je Brandt odstopil. S tem se strinjam tudi sam. Po mo- jem je glavni vzrok ta, so zahodne države izva prevelik pritisk na Brat zaradi nje.gove mirolji* politike, posebej pa še 2 di njegovega povezovanji neuvrščenimi in vzhodi državami. TEREZIJA VERDNIK, lužbenka poslovalnice 5p rija v Slovenskih Konji' »O Brandtovem dstopU ■ slišala na televiziji. 2*1 nimam veliko časa, da s komerkoli kaj več po?"' jala o tem. Vseeno pa ^ da so ga imeli ljudje j radi, saj je vod'l mirolj** politiko do vseh nar" sveta. Boljšega kanclerja; je bil Brandt, v ZvezJi^ publiki Nemčiji prav S'^ ne bodo imeh.« Jj §t 20 — 23. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POKLBCNO US/MERJANJE PIŠE 13 ROMAN BOBEN POKLICNE SOLEIV. Gotovo vam je že zna^ no, da organiziramo 1. ju- nija 1974 ekskurzijo v že- lezarno Store. Vel ko nas bo tam — računamo, da s0 bo ekskurzije udeležilo več kot 350 fantov iz celj- ske, šentjurske, šmarske in laške občine. To je tu- di vzrok, da današnji pri- spevek v celoti posvečam temu dogodku, ki mu pri- pisujem velik pomen v prizadevanju za poklicno informiranje naše mladi- ne. To je tretjič, da se bo- mo dobili v štorah kot gostje železarne. Gostje delovnih ljudi te velike organizacije združenega dela, ki nam bodo omo- gočili, da spoznamo veli- ko različnih poklicev, de- lo v tako veliki tovarni in seveda pogoje kako po- stati član te njihove ve- like delovne družine. Program bo naslednji. Ogledali si bomo železar- no, razdeljeni po skupi- nah, ki jih bodo vodili strokovnjaki in vam raz- lagali vse., kar vas bo za- nimalo. Predvsem pa vam bodo predstavili poklice kot so: strugar, rezkalec, orodjar, strojni ključavni- čar, strojni kovač, elek- tromonter, obratni elek- tričar, vodovodni, plinski tn toplovodni mont«r, mo- delni mizar, elektroavto- geni varilec in še druge. Fantje, ki bodo letos kon- čali osemletno šolanje pa ne bodo imeli zaključenih osem razredov, si bodo lahko ogledali poklice, ki jih imenujemo tudi po- klice ozkega profila. To so valjarji, kaluparji, je- drarji in še nekateri. Go- tovo bo zanimivo izvede- ti in videti, kako se že mnogo takih fantov izo- bražuje v dvoletni šoli za te poklice in si z uspeš- nun šolanjem pridobi po- klic istočasno pa možnost, da nadaljuje izobraževa- nje v kakšru od ustrez- nih poklicnih šol. . Drugi del programa ob- sega ogled šolskega kovi- narskega in metalurškega centra v Storah. PokazaU vam bodo, kako taka šo- la izgleda, kakšne so nji- hove učne delavnice in kako poteka pouk. Pre- pričan sem, da bo za vas zanimivo p>ogovarjati se z učitelji te šole, tai vam bodo lahko najbolj nepo- sredno povedali, kakšne so zahteve na njihovi šo- li, kaj vse se bo potreb- no učiti in kako poteka praktično delo. Seveda se za vse i)oklice, ki jih boste ta dan spoznali, ne morete izučiti v Storah. Potrebno bo pač iti tudi v Maribor, Ljubljano, Skofjo Loko in še kam drugam. Tudi o tem se bomo pogovorili. Poleg šole si bomo ogledali tudi internat, kjer je prostora za 120 učencev in spoznali boste lahko, kako poteka živ- ljenje v takem domu. In na koncu skupen pogovor s strokovnjaki železarne Store. Povabili vas bodo, da postanete njihovi bo- doči sodelavci, ki bodo s svojim znanjem pomagali pri Se večji rasti in raz- voju ene naših največjih delovnih organizacij na področju celjske regije. Zelo dobro imajo urejen štipendijski sistem, orga- nizacijo pouka in praktič- nega dela, bivanje učen- cev v internatu in v do- movih izven Celja. O vsem tem se bomo po- govarjali 1. junija. V prihodnjih dneh bo- ste dobili vabilo, da se ekskurzije udeležite iri priložen bo tudi p>odro- ben program ter vozni red posebnih avtobusov, ki vas bodo pripeljali v štore. Prav veselim se srečanja z vami in vašimi učitelji, ki vam p>omagajo pri izbiri bodočega pokli- ca. Nasvidenje torej 1. ju- nija v štorah. RADO PLAUŠTAJNER 5 TAJSKA Fantastični svet budiš- tičnih mitov še živi v taj- skih temptjih, v kar te najbolj prepriča tempelj Wat Po. To je pravzaprav celo tempeljsko mesto za- se: labirint dvoran, kapel, stolpov, teras in meniš- kih celic. V obzidju tem- plja, še sedaj zeleni fi- govo drevo in pod njim naj bi Buda nekoč doži- vel razsvetljenje. V Wat Poju m samo galerija 394 Budovih kipov, temveč stoji tam v osrednji zgra- dbi 49 metrov dolg in de- set metrov velikanski kip »počivajočega Bude«, ki je pozlačen. Človek bi si moral skoraj pometi oči, tako nepričakovan in ve- ličasten prizor se mu nu^ di, ko zagleda ta velikan- ski kip. Obide te spošto- vanje ideji in roki, ki so ga zamislie in ustvarile. Enako je tujec začuden tudi, ko obišče druge te- mplje. Marmorni tempelj, ki je sezidan iz belega marmorja, alt tempelj v svetem stilu Velike ali Kraljeve palače v Bang- koku. Velika palača je kompleks svetišč in stavb na površini 21 hektarjev, seveda obzidan. Veliko palačo 76 začel zidati kralj Roma I. leta 1785 in 10 je dokončal že znani Operetni kralj čabalung- kom leta 1876. V tem kompleksu stavb so kra- ljeve zakladnice, sprejem- nice. prestolna dvorana ter glavna kraljeva pala- ča. Poseben del so sve- tišča, ki jih kot vse dru- ge Bangkoške templje, stražijo kipi čuvajev — Yaki — s srditimi spaka ni — demoni. Kažejo grotesknost m vzbujajo strah hkrati, saj so nekaj "metrov visoki in prikaza. v starih uniformah ^ame zgradbe templjev so narejene v indijskem slogu, ki se meša s ki- tajskim. Tajsko lepočut- je je namreč prevleklo stene slemena in vrata zgradb z bleščečim okra- sjem in dalo klasičnim oblikam veder izraz. Tako je nastal mikaven mešan slog IZ katerega vendarle diha misel in hotenje sta- rih Tajcev. Strehe tem- pljev so postavljene dru- ga na drugo, živobarvno m bleščeče. Slemena so kar preobložena z zlatimi podobami in rezbarijami, v vratih so cesto vložene čudovite inarzije z umet- nimi kamnoseškimi deli, da so videti kakor pobo- čja, ki jih preplavljajo. Ostrine bisernih slajx)v, vse plameni in plapola v toplem soncu, vrhovi pa- god štrle kot igle proti nebu. Preko slemen in vr. hov tempeljskih streh, ki Se dvigajo druga nad dru- go, sikajo plameni. To so skulpture »nag« mitološ- kih kač. Spoznam, da so moje zmožnosti premajh- ne, da bi dojel idejo te estetike, v podobi, ki se mi kaže odkrivam le va- love nemirne in bogate preteklosti. Višek lepote predstav- lja tempelj Wat Fra Keo — Tempelj smaragdnega Bude — pred katerim ob- ledijo vsa Bangkoška sve- tišča. Ob vznožju temelja, v senci zlatopisanih streh stoji stodvanajst kipov mitološkega ptiča Garude, s čimer se želi doseči predstava, da tempelj no- sijo ti ptiči. Za dragoce- nimi vrati iz ebenovine se smehlja na z zlatimi listi, či obloženem prestolu Smaragdni Buda, visok 60 cm in narejen iz ene- ga kosa velikanskega smaragda. Kot pravi legen- da, naj bi ta kipec bogovi darovali celjonskemu kra- lju, od tam pa naj bi pri. šel na Tajsko pred mno- gimi leti. Smaragdni Bu- da je tajska narodna sve- tinja. Trikrat na leto sto- pi kralj Bumibo, da bi po prastarem obredu pre- menjal oblačila kipa, ki so kar posejana z dra- gulji. Budova zimska ob- leka pokriva obe rami kipa, poletna ju pušča nepokriti. Ko pride plod. na deževna doba, obleče- jo kipec v obleko, ki pu- šča samo pno ramo golo. Ta obleka je stkana iz čistega zlata. Vrednost kipca je neprecenljiva, le- pota nepopisna. Resnično veliko so vzho- dni narodi darovali v splošno zakladnico svetov- ne umetnosti. Srečen sem, da sem del tega tudi sam videl. Bralcu sem lahko prikazal samo najzanimi- vejše, ali bolje povedano, tisto kar si lahko pred- stavljajo. To in vse ostalo je potrebno seveda doži- veti, kajti vsako potova- nje ni samo pot v znano, temveč tudi odkrivanje neznanega in pot skozi realnost lastnih sanj, je delček življenja brez kat- terega si ne moreš ustva- riti prave podobe o tu- jem in svojem življenju Predstavljamo vam ANICA PERŠE Pred dobrim tednom je bi- la na konferenci ZK v laški občini izvoljena za delegata na X. kongresu ZKJ Anica Perše, razredna učiteljica z osnovne šole v Rimskih To- plicah. Anica je stara 39 let in je mati dveh deklic. Je predsednik delovne skupno- sti na šoli, tajnik sindikakne podružnice, mentor piomrske hranilnice, članica delegacije za zbor zidruženega dela in predsednica izvršilnega odbo- ra skupnosti otroškega var- stva v občini. »Otroško varstvo, kljub od- ločnim premikom, se počasi odvija. Medtem ko še v vseh večjih središčih, tako v Rim- skih Toplicah, ni vrtca, se že kaže potreba po varstvu kmečkih otrok. V Reki, Se- dražu in na Svibnem so or- ganizirani varstveni dnevi enkrat tedensko. Namen teh dnevov je, kmečke otroke navaditi družbe preden gre- do v malo šolo in jim pre- broditi nekatere težave zna- čilne za podeželski drobiž. No, in že je bu velik interes kmečkih žena, ki največkrat nimajo niti časa, da bi otro- ka varovale, kaj šele vzgaja- le. Žena je malo družbeno ak- tivnih. Ne zaradi česa dru- gega, zato predvsem, ker je za mnoge enakopravnost ostala pri besedi. Treba bo več storiti za to, da bo žena razbremenjena, zlasti mati. Ko vprašujemo po aktivnosti žena, vprašajmo, če zmorejo, ne, če hočejo.« ec ŽALEC: TAKO JE PRAV V žalski občini so se odločili, da bodo mateniale za za- sedanja občinske skupščine oziroma njenih zborov pošiljali vsem delegatom, čeprav je bil prvoten predlog, da bi jih pošiljali, zaradi racionalizacije dela, le vodjem delegacij. Prav tako so se odločili, da morajo delegata prejeti mate- riale vsaj 15 dni prd sejama. Gre za sklepe, ki na prvi po- gled niso nič posebnega, če pa o njih razmišljamo, vidimo, da so izredno pKxmembni. Materiali bodo na ta način dostopni vsem delegatom, s čimer bO preprečena možnost odločanja Is na ravna vodij delegacij. Ce bi namreč le oni imeli dostop do materialov, bi kaj lahko to pomenilo zavoro razvoju delegatskega si- stema. Nihče namreč ne more jamčiti, da bi delegati pra- vočasno izvedeli za materiale, o njih razpravljali in poslali na zasedanje res najbolj kvalificiranega delegata. Prav tako bi bilo skorajda nemogoče zvedeti za mnenja sodelavcev, Id niso v delegaciji in bi bila tako odmaknjeni od odločanja. Vsekakor bo na opisan način lažje uresničevati principe delegatskega sistema in lažje tudi izpolniti pričakovanja delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Res je sicer, da bo sistem na ta način počas- nejši in dražji. Kljub temu smo prepričani, da bodo ostali argumenti, ki niso tehnični, ampak vsebinski, dovolj moč- ni, da bodo dokazali pravilnost sprejete odločitve in tudi delovne ljudi v ostalih občinah napeljali na podoben si- stem. BRANKO STAMEJČIC JUBILEJ RIKA ŠEMROVA Pred dnevi je praznoval pomemben življenjski ju- bilej, petdesetletnico svo- jega življenja, Riko Še- mrov z Vrha nad Laškim. Riko šemrov je eden ti- stih mož, ki si je s svojo družbeno aktivnostjo, s svojim toplim tovariškim in sosedskim odnosom do- segel v Vrhu in v Laški občini priljubljenost in ugled, kakršno ima malo- kateri domačin. Riko Še- mrov je na štajersko pri- šel kot partizan, bil dlje časa zaposlen v milici, dolgo opravljal odborniške dolžnosti v bivšem okraj- nem ljudskem odboru, v občinski skupščini, na Vr- hu pa je prizadevni član vseh političnih organizacij, čeravno m najbolj pri zdravju. Ob petdesetletnici se je pri njem zbralo veliko njegovih medvojnih in po- vojnih tovarišev, seveda tudi njegovi najbližji. čestitkam se pridružuje- mo vsi, ki ga poznamo, kot dolgoletnemu naročni- ku seveda tudi mi. Na mnoga leta! 10. stran — NOVI TEDNIK ^t. 20 — 23. maj AUDITOR ET ALTERA PARS Ko sem prebrala v »Ja- ni« i)oročilo referentke S^retariata za socialno varstvo, sem se vprašala, ali morda za njo ne ve- lja pravilo, da je treba poslušati in slišati drugo stran. Ali je uradnici republi- ške institucije predaleč, da bi prišla na kozjanski makadam ln povprašala o resnici ln o dokazih, ki jih imam, ljudi in mene. Ali ne more razumeti, da je moja poklicna dolžnost zdraviti Kozjane, ne pa odgovarjati na njene obrambne replike social- nega varstva? Mislim, da 'bo lahko razumela, da ob- ravnavati dnevno cca 600 pacientov, pri tem pa še hoditi nekaj ur daleč k pacientom (tudi v teh go- rah sem prvič srečala Mojco zvezano z žico k drevesu), nI lažje, kot pa v pisarni prebirati dopise o mali Mojci. Ali tudi za njo ne velja načelo, da je »vsaka resnica konkret- na« (Lenin). Ker pa sem dolžna šte- vilnim bralkam in bral- cem resnico i^ričati, ugo- tavljam, da v »pojasnilu« tovarišice referentke niso bila ovržena naslednja dejstva: Ali je ovrženo, da je bi- la z žico privezana k dre- vesu (lin to ne samo en- krat, kot bodo izpoveda- le priče na sodišču). Ali je bilo pojasnjeno, odkod opekline, odkod številne poškodbe na otroku (»Joj, kako me je bolelo, ko me je pritisni- la ob peč«)? Ali ni celo pred krat- kim nova rejnica ugoto- vila, da je oče izredno surov z malo Mojco, da si deklica zopet grize nohte do krvi (Glej repor- tažo o mali Mojci pod na- slovom »Drama naše Moj- ce se nadaljuje«, objav- ljena v tedniku »7 dni«)? Ali so pismene izjave prič, da Eržen . hodi po Les'čnem in preti, da bo vse požgal in pobil, če bo kdo pričal na sodišču zo- per njega in njegovo že- no, lažne in izmišljene? Ali so izjave ljudi o trpljenju male Mojce pra- zen papir ali pretiravanje ah konkretna resnica? Vse izjave so dane pismeno, dajane novinarjem in me- ni. Ali je zdravstveni kar- ton male Mojce o p>oškod- bah samo pisarniški akt, ali dokument o dejanskem stanju? AM so kopije dopisov, ki sem jih pošiljala na socialno varstveno službo v Šmarju pred (sedaj že) dvema letoma laž ali re- snica? Ali so ugotovitve mla- dink iz brigade »Kozje«, ki se nahajajo pni meni, o mah Mojca in njenem trpinčenju, laž ali resni- ca? Ne morem se strinjati s tem, da se zadeva male Mojce v tisku konča z iz- javo republiške referentke o tem, kako je vse v naj- lepšem redu z Mojco in s socialnim varstvom Občin- ske skupščine Šmarje. Ce je primer male, na- mučene Mojce s kritiko resnice resno oplazil ob- činsko institucijo social- nega varstva, potem je dolžnost republiške refe- rentke take institucije, da stvari objektivno ugotav- lja, da jih spreminja na boljše, da na konkretnem primeru male Mojce pre- budi javno vest celotne institucije an javnosti, ne pa da za vsakO ceno sku- ša stvari prikazati kot »brezpredmetne«. Kljub žalitvam, ki so naslovljene name, mi ostaja zadoščenje, da sem prebudila javno vest in vsaj nekaj storila za otro- ka te socialistične družbe. O tem ml pričajo odzi- vi v javnosti in številna pisma, ki Jih še sedaj sprejemam. " Prepričana sem, da bo od sedaj naprej mala Mojca deležna skrbi te javnosti ln da se ji prav zaradi te Javnosti ne bo mogla več delati krivica in prepričana sem, da bo pod budnem očesom te široke javnosti (ne kake ozke institucije) zaživela končno svoje srečno otro- štvo. Samo to je bil moj na- men. Namen zdravnice in matere. dr. Ruža Vreg 1. MAJ Praznik dela. To ni sa- mo beseda, to je nekaj večjega, lepšega, svetlej- šega. To pomeni mnogo prelite krvi, mnogo trplje- nja in krvavih žuljev. To je sonce, ki je vzšlo, da vsrkamo njegovo toploto. Danes pa, ko živimo lepo in urejeno življenje, ki so ga zgradili krvavi žulji, se mi zdi, da take- mu trenutku posvečamo premalo p>ozorno5ti. Sem učenka II. letnika vzgojiteljske šole, doma iz majhne vasice Britno selo, to je na območju Krajevne skupnosti Griže. V naši vasi vsako leto proslavljamo 1. maj tudi s tem, da postavimo mlaj tn prižgemo kres. Vsi rnladi se radi odzovejo, ko so potrebne pridne roke. Teden prej pridno vozimo in nosimo vejevje m z veseljem opazujemo, kako kres počasi, a vztraj- no raste. Potem poprosi- mo pri kmetu za smreko ln to sami i>odremo, jo oklestimo in olupimo. Dekleta gremo v gozd po smrekove vejice, te polagamo eno za drugo na močno žico, oblikova- no v krog. Tako nastane venec, na katerega še navežemo ve- Uko pisanih trakov, ki predstavljajo barve slo- ' venske zastave. Venec pritrdimo pod vrh mlaja. Sedaj pa je potrebno nekaj močnih rok. Za to delo poprosi- mo očete, brate ln ostale sosede in kar naenkrat mlaj stoji, vitek in veli- časten zre v dolino, ka- mor je lep razgled na to- varno plastičn'h cevi MI- NERVO in Sigmo v Zabu- kovici. Viden Je tudi na planinsko kočo HOM, v mesto Žalec in Šempeter v Savinjski dolini. Na ko- nici mlaja je pritrjena peterokraka 2!vezda, v njej Je montirana žarnica in s pomočjo avtomata se zvezda vžiga in ugaša, pod njo pa zmagoslavno pla- pola slovenska zastava, kot da bi mahala vsem. ki jo vidijo, da se prične praznovanje. 2arečih • o<5i ga gledamo z velikim spoštovanjem. Nato pa se zopet vrnemo z veseljem na delo. Roke so opraskane, prsti se le- pijo od smole. Mi pa na to niti ne pomislimo. Kres je gotov. Velik Je in ponosno stoji na vrhu hriba ter čaka, da zažari ln oživi v tisočih plamenč- kih in iskrah. Sedaj ko Je vse gotovo, komaj čakamo na trenu- tek, ko bomo kres pri- žgali. Nihče Msti trenutek ne i>omsli na otrdele ro- ke in na žulje. Čakamo, da drugje kresovi zagore, šele nato zažgemo naš kres. Takrat nastopi naš naj- srečnejši trenutek, ki ga vsi ves čas komaj čaka- mo in pričakujemo. V ve- jah zatrepeta in zapoka, nato pa bruhne plamen visoko pod nebo in z njim na tisoče isker. Vsi obrazi so ožarjeni od pla- mena, vse strmi v kres, mlado in staro, kot da je to neka nevidna sila, ki privlačuje. Prostor okrog njega je ožarjen v nekem čudnem siju, ki je poln migljajočih isker. Te- daj se oglasijo partizanske pesmi in koračnice iz gra- mofona. Potem stopimo v polkrog in zapojemo. Pripovedujemo si vesele zgodbe, proti jutru pa, ko postane hladno in kres že dogoreva, posedamo okrog žerjavice, v katero smo malo prej nametali krompir, ki čez nekaj časa prav prijetno zadiši. Kar hudo mi je, ko se spomnim na vse tiste, ki so prikrajšani za tako veličasten, enkratni trenu- tek. Ne samo pri nas, tudi drugod bi se morda, če lahko tako trdim, zelo le- pa tradicija morala nada- ljevati in prenašati iz ro- da v. rod. Naše geslo bi se moralo glasiti: »Sta- rejši so priborili, mlajši pa moramo ohraniti«. Vem da v naši vasi to ne bo izumrlo. *Največia zahvala gre tajniku KS Griže, ki je naš vaščan in ki nas vedno vzpodbu- ja, da to tradicijo obnav- ljamo. Pa tudi mi mladi se za- vedamo, da mora ta sim- bol dela večno živeti med nami! Verica Vodeb SOLIDNE CENE? že več let živim v Slo- venskih Konjicah. Skoraj vsak, ki je ta kraj gfe vi- del, bi rekel, da so Slo- venske Konjice lepo me- stece. Pa to je tudi res, saj tu vedno nekaj gradi- jo, vedno kaj prenavlja- jo, urejajo ceste, skrbijo za športne objekte in tu- di za šport, tako da se Slov. Konjicam vedno spreminja zunanji videz. V glavnem, zdi se mi, da nam po tej plati pač res nič ne manjka. Ni mi pa jasno, za kar sem ^prepričana, da tudi mnogim konjiškim obča- nom ne, zakaj so pri nas skoraj za vse artikle v trgovinah višje cene kot v drugih krajih Slovenije. Delno si na to vprašanje lahko odgovorim sama, da je to po mojem miš- ljenju zato, ker vse špe- cerijske trgovine pripada- jo enemu podjetju, to ie Dravinjskemu domu. Se- veda, nimajo konkurence ln tako se nimajo česa bati. Samo, kdo bi lahko odgovoril in pojasnil lju- dem, ki za skoraj vsako stvar odštejejo več denar- ja, kakor občani drugih občin, zakaj ne more Imeti svoje špecerijske trgovine v Slov. Konjicah še kakšno drugo trgovsko podjetje. Razlike v ceni občutimo tudi pri nakupu perila, kozmetike in še so stvari, ki jih preplačamo, zato mislim, da bi bilo za na- še trgovce, še bolj pa za kupce, zelo zdravo, da dovolimo, oziroma celo pokličemo v Slov. Konjice trgovino — konkurenco, da bi se tudi pri nas lah- ko enkrat veselili nad zmago močnejšega. Pri vsem tem pa mi- slim, da bi lahko dale svojo besedo tudi družbe- no politične organizacije m sindikati, ki jih ima- mo poleg drugega tudi zato, da skrbijo za boljše in cenejše življenje obča- nov. Na koncu bi poudarila še to, da veliko Konjiča- nov, hodi zaradi višjih cen v domačih trgovinah, pa tudi zaradi premajhne izbire, nakupovat večino blaga v druge kraje, to je, zunaj naše občine in je tako odtok denarnih sred- stev občuten. Pristojne v Slov. Konji- cah prosimo, da o tem razmislijo. Martina Ivančič, Mariborska 16, Slov. Konjice POZABLJENA TORBA Nekako po prvem apri- lu oziroma v začetku aprila sem se vračal do- mov z nočne službe z de- lavskim avtobusom, ki pelje iz Celja na Planino. Izstopil sera v Dobju. Za- radi utrujenosti sem po- zabil na avtobusu črno novo torbo, ki sem jo nosil s sabo v službo. Še isti dan sem šel na avto- bus vprašat sprevodnika Jožeta Poljanca, če so na- šli v avtobusu torbo, to- da ni je bUo več. 8. maja sem od najdi- telja prejel pismo, ki je bilo oddano v Celju. V pismu mi je vrnil legiti- macijo in oficirsko izkaz- nico. Ker je bila legiti- macija stara in se je gla- sila na naslov Valter Ro- mih, Savlje 66, Ljubljana, sporočam pošiljavcu, da naj bo tako pošten in mi vrne tudi torbo in njeno vsebino na naslov Valter Romih, Brezje 19 , 63224 Dobje pri Planini, ker sem se preselil na svoj dom. Torbo dobro pozna vsa moja družina, če bi se morda kdaj z njo sreča- la, če ne bi bilo uspeha, bom morda najditelja na- šel preko uprave za no- tranje zadeve po pisavi. VALTER ROMIH, Brezje ODMEV v rubriki »Pisma« ste 9. maja 1974 objavili do- pis Franca Falnoge iz Resnika pod naslovom »Kdo bo razsodil«, v ka- terem je grobo napadena dejavnost organizacije ZB NOV v občini Slovenske Konjice. Da bo javnost lahko razsojala, objavite še naslednje: »O deUtvi raznih obhk denarnih p>omoči borcem NOV v občini odloča ko- misija 2» zadeve borcev NOV pri skupščini obči- ne na podlagi pirtporočil odborov krajevnih zdru- ženj borcev NOV, ki po- znajo ix>trebe posameznih članov ber v skladu z za- konskimi določili. Ne podpiramo nobenih biro- kratov, pijancev, delomr- znežev in zapečkarjev, kakor se nam očita. Od- likovanja so prejeli ljud- je, ki so si to zaslužali z udeležbo v NOV in z ak- tivnim družbenopoUtič- nim delom po vojni. Ra- zumljivo, da so med nji- mi tudi taki, ki so bili prisilno mobiliziram v nemško vojsko, so iz nje dezertirali in se priklju- čili NOV. Takim ni kaj očitati. Tudi tovariš Fal- noga je bil odlikovan za udeležebo v NOV, kjer je bil od 1. oktobra 1944. Bil je lažje ranjen in mu pristojna zdravniška ko- misija ni mogla priznati takšne stopnje invalidno- sti, ki je potrebna, da se kdo smatra za VVI. Deležen je bil vseh ugodnosti, ki se lahko nu- dijo članom ZB. Dobil je družbeno pK>moč pri šola- nju otrok ter odobren sta- novanjski kredit, ki ga je pa odklonil. Kot de- lovni invalid prejema pri- memo pokojnino, ima lastno hišo in vse otroke že zaposlene, vendar stal- no nerga in vsevprek kri- tizira. Njegova kritika je neobjektivna in namenje- na le zavajanju javnosti.« Za občinsko organizacijo ZZB NOV pred^dnik JAKOB ŠTEFANČIČ RIFENGOZD IN BETNIK ŠE VEDNO BREZ CESTE Kakor je že znano zelo na obširno, da se že dol- go borimo za most, ali vsaj primemo cesto, ki je mišljena iz Jagoč do Rifengozda. Spet smo se okorajžili in začeli pritiskati na la- ško občino ter krajevno skupnost za finančna sredstva, katera so nam zopet zagotovili in obljub- ljali vse do volitev, ko pa so volitve minile, se je drugače pokazalo. Sre- ča naša, da smo do vo- litev vsaj tako daleč pri- šli, da smo dobili dovo- ljenja za krčitev gozda, ker sedaj verjetno to ne bi usi>eli. Naj malo opi- šem naše težave, že v januarju, smo sklicali masovni sestanek vsehRi- fengoščanov in Betniča- nov, na katerem je bil navzoč predsednik - kra- jevne skupnosti Laško in naš občinski odbornik. Izvolili smo režijski od- bor in se lepo pogovo- rili. Obljubil nam je, za- enkrat, tiste tri stare mi- lijone, katere so nam ob- ljubili že pred referendu- mom v letu 1971. Dobili smo pogum in uspelo nam je dobiti traserje za tra- siranje ceste in tudi dolgo nismo čakaU na dovolje- nje za krčitev gozda. Ta- koj, ko smo to rešili, smo stopili v akcijo in poma- gali drug dmgemu pose- kati les na vsej trasi, na- to pa smo • ponovno zah- tevali, naj pridejo funk- cionarji iz Laškega, da bi se p>ogovoriU o nada- ljnjem delu in financira- nju cestne. Le-ti i>a se ote- pajo priti med nas, mor- da se zavedajo, da niso pravilno storili. Zahtevali smo tudi laškega župana, pa nam ni vsem dano, da bi ga spoznali. Morda si mish, kaj bo hodil v tak zaostal kraj oziroma naselje. Sedaj pa se spet borimo za naš ob- stoj. Kakor vam je zna- no je naš edini izhod s čolni č-ez Savinjo, poslu- žujemo pa se tudi želez- niškega mosta. Moramo vas seznaniti, da smo pred 12 dnevi pokopali mladega fanta, starega 26 let, polnega življenja, ki je našel smrt ravno na tem mostu. Sigurno se to ne bi zgodilo, če bi imel dmgi prihod, verjetno pa to ni zadnji, ker jih je že tudi pred njim dole- tela taksna katastrofa. Sedaj pa se obetajo raz- ne grožnje našemu režij- skemu odboru, češ gozd ste nam posekali, zdaj smo pa na iscem kol prej. Imajo nas za največje sovražnike in lažnivce. Nihče nam nič več ne verjame. Marsikdo pa se ne zaveda, kje in kdo je krivec. V bodoče smo ta- kega m.šljenja, da v slu- čaju poplave ne bo nihče več dovolil svojemu otro- ku prehoda čez železni- ški most, ampak naj osta- nejo doma. Tudi s prvo pomočjo imamo dostikrat težave in je največkrat zamujeno, saj smo že vi- deli v časopisu deklico, ki je prvič zavekala pri tej zamazani reki Savi- nji. Imeli smo tudi slu- čaj, ko se je ponesrečil naš tovariš v gozdu pri podiranju lesa. Sreča, da smo mu pravi čas ustavili krvavitev, da smo ga spra- viU do ceste, sicer bi bilo zelo zapleteno, ker je bila prevozna cesta od- daljena tri kilometre. Res je potrebna v La- škem mrliška veža, ven- dar morajo nam do tja omogočiti prevoz, ker je nošenje mrliča do La- škega že res starinski pri- mer in za občino slab vtis. Tudi gasilskemu društvu v primem poža- ra bi bilo nemogoče priti pravočasno na kraj po- ■ žaia, kljub njihovi pri- pravljenosci. Tako smo našteli mnogo težav. V takšnih pogojih je v da- našnjem času nemogoče živeti. Kakor se izgovar- jajo laški funkcionarji, da je ix>trebno najprej ure- diti mesto, potem šele okolico. Mi smo pa tak- šnega mišljenja, da ima- mo v občini slabo gospo- darstvo, ker vsak gospo- dar se mora prej pokazati kot čez trideset let. Med nami živi sotrpin, ki je pred osmimi leti prevzel posestvo dveh onemoglih zelo v dotrajanem stanju. Poslopje se je rušilo za- radi malomarnosti, v hle- vu so imeli podgane na- mesto živine, v hiši pa mrčes. S svojim tmdom je mnogo rešil, v hlev si je postavil živino in to s svojim zaslužkom in v tako slabih pogojih. Ta- ko bi se morala tudi la- ška občina potruditi in delati umsko in fizično, pa vemo, da bi se moralo iz leta v leto izboljševa- ti, to mesto. Tudi gozd- no gospodarstvo se pre- malo zanima za nas, nji- hov interes je le za nji- hov obstoj. Za naše te- žave se pa ne zmenijo, kakor tudi laška 2iadmga. Prav lepo prosimo, če nam svetujete, kaj naj storimo. Mi smo takega mnenja, da se bomo en- krat v kratkem obrnili na Maršalat v Beogradu. Režijski odbor Rifengozd ODGOVOR: lorej, pri- čakujemo odgovore in od- meve vseh, ki bi morali ob tem reči svojo besedo! §t. 20 — 23. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 Z ^mm TEDNIKOM Kandidat za izlet v Varšavo postanete na dva načina: 1. Pošljite nam svojo fotografijo z rojstnimi in ostalimi podatki (po- klic, naslov). Pogoj pa je, da ste stari od 15 do 20 let, ali pa če ste delavec ali kmet in ste starejši od 20 let. V vsaki številki Novega tednika bomo objavili 4 fotografije štirih bralcev ali bralk, ki bodo kandidati za izlet. S fo- tografijo morate poslati tudi kupon. V uredništvu bomo žrebali, katere 4 fotografije bomo objavili. 2. Izrežite glasovalni kupon, ga izpolnite s svojim naslovom, zapišite, za katerega kandidata objavljenih fotografij glasujete, kupon pr^jepite na dopisnico in pošljite na naš naslov. j Kandidat z objavljene fotografije, za katerega bo s kuponi glasovalo] največ bralcev in bralk, bo postal prvi udeleženec izleta. j Drugega pa bomo izžrebali v uredništvu med vami, bralci, ki boste po- slali glasovalne kupone. Seveda lahko vsakdo pošlje tudi več kuponov, a največ 10. Vse bomo upoštevali! Tako bomo vsak teden dobili dva potni- ka za izlet v Varšavo. j V uredništvu smo žrebali tudi glasovalne kupone, ki ste jih poslali. Za drugega potnika v Varšavo je žreb izbral Ljubej Milko, Hruševec n. h., Šentjur pri Celju. Čestitamo! SUBJEl PIŠE EMAN PERTL 2 Popadija je nemo zrla vame. Naposled se zravna in me skoraj nezaupljivo vpraša: Kako pa boste to storili? S punkcijo, najprej s poskusno, da se ooste pre- pričan, da je moja diagnoza pravilna, na;o bi izpu- stil tekočme toliko, kolikor je to Irenumo potrebno, potlej bi vas pa nujno prosH, da prepeljete Ljubico nekam v bolnišnico, ker bo zdravljenje, trajalo le pre- cej časa. Najprej, napravite, prosim, poskusno punkcijo, po- tem šele bomo govorili o vsem nadaljnjem, de popa- dija s pretehtaniim besedami, kot bi se biia odločila za smrtno obsodbo ... Na srečo sem unel s seboj dovolj brizgalk, ceJo dve po 20ccm, da sem se kar se da ore^kužno in ob- zirno lotil dela. 2e s samim ubodom igle sem se pre- pričal, da sem jo tako rekoč »potopil v vodo«. Ko pokažem obema, popadiji in Ljubici, brizgalko z bi- stro, rtunenkasto tekočino, skrušeno hkrati pni rdita — jeste, žučkasta tečnost... In kaj naj storim sedaj, gospa? povprašmn že bolj samozavestno. Doktore, vidim, da ste majstor svog p.>sla, učinite, kako treba! , Dobro, jaz to lahko storim, le kako bo z nadalj- njim zdravljenjem, saj Veste, da sem od vaš malone tri ure in je skoraj nemogoče, da bi enkrat tedensko prihajal k vam, kaj šele sleherna ali vsaj vsak drugi dan. Popadija se ni mogla ta hip za nič odlcčiti, obe sta.naštevaU vse polno preprek, da nazaj v Beograd ne moreta, da bom že kdaj pa kdaj prihajal k njima in zdravil Ljubico, kakor bo pač v teh časih šlo . .. Dobro sem se zavedal, da to niti zdal.=>č ni prava rešitev, a tisto uro sem na njun »predlog« nekako pri- stal in med takim dialogom napravil punkcijo desne polovice prsne votline. Nato sem še dal injekcije, ka- kršne so bile takrat v navadi, in za tisti neprijazni poznonovembrski dan svoje delo opravil, vendar ob tesnobnem občutka, da sem si s tam obiskom m s svojo sicer popolnoma pravilno diagnozo naprtil hu- do breme in še hujše posledice v zvezi z njo. Ko smo na koncu posrebala črno kavo, brez katere v Srbiji malone na življenja, de pK>padija — le kako je mogoče, da je bil zdravnik iz Kosjenča še pred nepolnima dvema dnevoma tako prepričan, da so pljuča pri Ljubici popolnoma v redu, kaj šele, da bi govoril kaj o možnosti, da je v prsni votlini »neka voda«... Na to vprašanje raje nisem odgovoril, pr. tudi ute- gnil nisem več, ker so vstopih ta hip ne.osebno pa smo uživali pri spevoigrah in na gostovanjih. Katera leta so bila najbolj plodna? Mislim, da so bila najbolj plodna leta tik pred vojno in pa prva leta po voj- ni. Takrat smo res zelo ak- tivno delali. Seveda pa tudi sedaj pridno delajo, toda že brez ,mene. Kaj menite o današnji revi- ji pevskih zborov? Zame je to nekaj čudovitega. Slišali smo kar 13 zborov iz vse do- line, ki so vsak po svojih močeh skušaU dati od sebe kar največ. Z zanosom v očeh se je ozi- ral po pevcih, ki so v skupi- nah stali pred domom, v ka- terem je bila revija, češ, tu- di v mojih časih samo tako zapeli. T. TAVČAR 'IStM... ^ti nekaj poseb- injij si že prebra- k se ti je katera pilila T spomin in rala sem že ogrom- |q v vsaki izmed lajla nekaj, kar me |o, zato bi se težko ^ eno samo. A če Bin, b: se za Gim- nazijko. Morda mi je všeč, ker sem jo brala takrat, ko mi je bila še prepovedana tn pa zato, ker je problem gim- nazijke tako blizu nam. Z njim se lahko srečujemo vsak dan. Sodeluješ tudi v literarnem krožku na šoli? Povej nekaj o delu v krožku? V literarni krožek na naši šoli sem se vpisala šele v tem šolskem letu. Skoda, saj sem precej zamudila. Največ- krat se zberemo ob ponedelj- kih po pouku. Naše delo vo- di profesor VILJEM KRALJ. Svoje prispevke bomo obja- vili v šolskem glasilu, ki bo izšlo konec šolskega leta. Upam, da bo v njem dovolj zanimivega, za to pa se mo- ramo zahvaliti ravno našemu mentorju. In tvoje želje? Vsak mlad človek Ima mno- go želja — velikih in tistih čisto drobnih. Tudi jaa jih imam. Zdaj, ko se bomo s soSoUcamJ razšle, si še iK)se- bej želim, da bi se mnogo- krat srečale in da bi bile tu- di takrat srečne. M. Golež PROGRAM m SREČANJA GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE jeJr, «. maja 1974, ob 19.30 — SLG Celje; Šentjakobsko iffl* A/ubljana —»Marin Držid: TRIPČE DE UTOLCE. j*.- ifarjan BeMna. I. maja 1974, ob 19.30 — SLG Celje; Amatersko gle- 1e Velenje — Tone Partljič: NAJ POJE CUK. Režija: [ Cretnik. I. maja 1974, ob 19.30 — SLG Celje; Gledališka skupina letnega društva »Zarja« Tmovlje — Jože Javoršek: EVRI. Režija: Štefan Zvižej. 30. maja 1974, ob 19.30 — SLG Celje; Gledališka sku- DPD »Svoboda« Prevalje — Mežica — Md^re Stefanac: •H LOVIŠČA. Režija: Vili Strel. 1. maja 1974, ob 19.30 — SLG Celje; Gledališka skupina retnega društva Horjul — Arnold Wesker: KORENINE. |a: Franci Končan. 1. junija 1974. ob 15. uri — SLG Celje; Mladinska gle- ka skupina Gimnazije — pedagoške smeri Maribor — »e: POROKA CESARJA JANEZA. Režija: Peter Ter- ek. OTOO gledališče Kranj: MICKA SE PREDST.AVI ALI EZ, KRANJSKI JANEZ . . . Režija: Saša Kump. !• junija 1974, ob 19.30 — SLG Celje; Amatersko g-le- « »Slava Klavora« Maribor — Erdman: SAMOMO- "C. Režija: Bojan Cebulj. Občani Buč so v sobo- to sprejeli v goste pobra- teno krajevno skupnost Stari Vodmat iz Ljublja- ne. 2e v jutranjih urah so rezervne vojaške sta- rešine iz te ljubljanske krajevne skupnosti imele patrolne pohode po tere- nih v okolici Buč, ob desetih pa je prispelo pet avtobusov krajanov iz Starega Vodmata. V Bu- čah so bili prisrčno spre- jeti in tak je bil tudi kul- turni program, ki so ga pripravile osnovna šola Buče, osnovna šola Kozje in osnovna šola Jožeta Potrča iz Ljubljane in di- jakinje srednje medicin- ske šole iz Ljubljane. Vsem zbranim sta spre- govorila oba predsednika krajevnih skupnosti Jože Ivane iz Buč in Dušan Brekič iz Starega Vodma- ta. številne navzoče je pozdravil tudi predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen. Ob potoku Buča so po- stavili tudi temeljni ka- men za izgradnjo mostu. Foto: D. Medved GOTOVLJE: VELIKA PRIDOBITEV Kra.)evna skupnost Gotovlje in ZZB NOV Žalec sta prire- dili minulo nedeljo praznovanje dneva zmage v Gotovljah. Ob tej priložnosti so odprli 4 km asfaltirane ceste od Gotovelj do Jederta in od (Jotovelj do Zaloga. Najprej Je zbrane pri OŠ v Gotovljah pozdravil predsednik krajevne skupnosti Go- tovlje Marjan Juteršek, ki je med drugim dejal: »Napočil Je naš veliki dan — cesta, ki Je bila toliko let naša želja, Je zgrajena. To ne pomeni velikega dosežka le za prebivalce za- selka Jedert in Zalog, ampak za celotno Gotovlje in za občino.« V.sckakor je pohvalno, da so krajani za cesto sami zbrali 200.000 tisoč din ter poleg tega prispevali okoli 5O0O pro.stovolj- nih ur. Občina Žalec pa je za asfaltiranje dodala še 400.000 din. Po otvoritvi so udeleženci odšli pc.š po novi cesti na .ledert, kjer je bila proslava pri lovski koči. V programu so sodelovali učenci OH Gotovlje, godba na pihala iz LiboJ ter pripadniki JLA. Trak pri otvoritvi novih dveh odsekov asfaltirane ceste Je prereza! predsednik sklada za gradnje cest pri skupščini občine Žalec .'Štefan Pcčolar. Foto. T. Tavčar PRIJATELJSTVO, SVOBODA v mesecu mladosti smo, v mesecu, pu^svečeneni naši mladini, njenim akcijam, njeni mladosti. Kakšen je danes položaj mladega človeka v naši družbi? Katere so vrednote, ki jih najbolj ceni? Kaj je to svoboda? Kakšen je odnos starejših do njih? Ali znamo res razumeti želje tn potrebe mladih ljudi danes? O tem smo kramljali z učenci 8. razre- da osnovne šole Vransko. Jure Ocvirk: Mladi imamo dovolj možnosti za sodelova- nje v družbi. Imamo možno- sti za šolanje in za aktivno delo v društvih, organizaci- jah. Bolje je kot pred leti in tudi starši nas bolje razume- jo. Največja vrednota zame je svoboda. To je vse, čeprav vem le iz pripovedovanj sta- rejših in iz knjig, kako je, kadar nisi svoboden. Lep>o je biti mlad. . _ Marjan 2ilnik: Lepo je bi- ti mlad, še posebej pri nas. Včasih so imeli mladi majh- ne možnosti za vključevanje v družbeno življenje, pa tudi možnosti za izobraževanje ni bilo dovolj. Sedaj je to laž- je. Imamo štipendije. Vendar učiti se m dovolj. Treba je biti aktiven tudi zunaj šole. Najbolj cenim prijateljstvo m svobodo, saj je vojna tisto, česar si noben mlad človek ne želi. Jasna Pepel: Mladi imamo lepe možnosti za vključeva- nje v življenje. Lahko se šo- lamo, smo aktivni v društvih m organizacijah. Priznati pa moramo, da včasih preslabo izkoriščamo ponujene možno- sti. Najbolj cenim prijatelj- stvo in ljubezen, svoboda pa mi pomeni vse. Rada imam naravo in menim, da se lju dje premalo zavedamo, kako lepa je. Ivo Kreča: Veliko je mož- nosti za vsestransko vključe- vanje mladih v družbeno živ- ljenje, v razne akcije, kultur- no življenje. Skrb za mlade nas vzpodbuja k še večji ak- tivnosti in \'phva na našo mo- ralno in kulturno zavest. Imamo lepe možnosti za uče- nje. Cenim prijateljstvo in ljubezen. Svoboda pa je vred- nota, ki pomeni največ. Ne morem je opisati, svoboda je vse. Marija Cukjati: Mnogo sta- rejših misU, da je mladina pokvarjena, ker ima rada tu- di stvari, ki njih ne zanima- jo ali jih ne odobravajo. Mo- rali bi nam posvetiti več ča- sa in skušati razumeti tisto, kar želimo mladi, saj dobre možnosti, ki jih imamo, niso vse. Najbolj cenim razume- vanje, prijateljstvo pa mi je pogoj za dobro življenje, saj človek sam ne more živeti. Najlepša od vsega je svo- boda. Mladi se torej zavedajo dobrih možnosti, ki jih imajo za učenje, za vključevanje v družbenopolitično življenje. Vedo, da je njihova glavna naloga učiti "se, vedo pa tudi, da to ni njihova edina naloga. In kaj še hočemo? Morda le še to: posvetimo naši mladini še več svojega časa. Ne le za vzgojo. Pogovarjajnao se z mladimi, spoznavajmo njihov svet, ki se včasih tako zelo razlikuje od našega, a mu je vseeno tako blizu. B. STAMEJCIC 14. stran -- NOVI TEDNIK Št. 20 — 23. maj . NaVI TEDNilC ZA S00O1»TO^^ Strojna skupnost Gomilsho v strojna skuipnast je ena najnovejših oblik sodelovanja med kmeti. Kaj pravzaprav je strojna skupnost? Gre za skupino kme'tov, ki zsdruel sredstva, najame kredit in kupi nujno potrebne stroje, s katerimi si olajšajo svoje deio. Stroji so danes dragi. Marsikdaj se ne izplača ku- povati strojev le za lastno uporabo, zato je strojna skup- nost v tako kratkem času doživela velike uspehe. S Francem Ranč gajem, pred-, seonikom strojne skupnosti na Gomilskem, smo pokram- Ijali o prednostih strojne skupnosti. Franc Rančigaj: »Naša stiTjna. skupnost ima stroj za obiranje hmelja in dva rezalnika. V sktipnost je se- da, vključenih 28 kmetov. I>o tega, da smo ustanovili to skupnost, nas je privedla gospodarska nuja. Obiralcev hmelja je čedalje manj, hme- l.ia več tn tako smo bih pri- mcrani kupiti obLralni stroj. 20 odstotkov denarja za stroj sm(. zbrali sami, ostalo je posojilo za dobo 8 let.« Slovenci poznamo pregovor, da »v španoviji še pes crkne«. Verjetno tudi v strojnih skupnostih ne gre vse glad- ko. Zato vprašanje, ali pre- govor drži? Franc Rančigaj: »Prvi dve leti res ni šlo vse gladko. Velikih problemov sicer ni bijo, a vseeno je prihajalo do preparov. Sedaj imamo točen razpored, kdaj je kdo na vrsti, ta pa temelji na površini in zmogljivosti sušil- nice Ce se kdo razporeda ne drži, mora pač počakati, dd pride spet na vrsto. Od- kai smo to uveljavili, težav ni več, tako da sedaj brez problemov oberemo po 30 hektarov hmelja, za kar bi drugače rabili 450 obiralcev. To pa bi bilo dosti dražje, kot. je obiranje s strojem. Tudi to nam EK>trjuje, da smo imeli prav, ko smo skup- nost ustanovili, saj bi dru- gfxe ne moglj obrati hmelja.« Dominik Kugler, ki je tu- di v strojni skupnosti, pa je še pristavil: »Skupnost je v redu, saj pri nas vemo, da le s skup- nim delom lahko kaj doseže- mo Pri nas velja bolj prego- voc- »v slogi je moč« in naš »pes« v španoviji gotovo ne bo crknil. B. STAMEJČIC Franc Rančigaj, Franc Bučar, Ivan Kovačič in Dominik Kugler pred poslopjem v katerem je njihov skupni stroj. Vsi so enotni, da je strojna slmpnost velika pridobitev za krajane. ' (Foto: B. Stamejčič) PRODA A MESA: ORGANIZATORJI NA SKUŠNJ Veliko se govori o zagati živinorej- cev, ki ne morejo prodati dopitanih goved ali na po enaki ceni kot lani, premalo pa je resnih predlogov, kako rešiti živinorejo pred krizo ali polo- mom. Sicer se slišijo zahteve, da je treba izvažati več mesa, ni pa stvar- nih predlogov, kam in kako. Gole zahteve, da je treba poskrbe- ti za izvoz mesa in živine, zvenijo ze- lo votlo, saj se ne ve, kdo bi bil dol- žan to storiti in s kakšnimi sredstvi. Vprašljivo je predvsem, s kakšnimi sredstvi, kajti lanski dobiček pri izvo- zu mesa je pred meseci usahnil. Izvoz- nikom bi bilo treba kriti načrtno iz- gubo. Ko se je pri izvozu dobro zaslu- žilo, pa ni nihče mislil na to. Govorili so o deset in dvajsetletnih neomeje- nih možnostih izvoza mesa. živinorej- cem so ponujali velike načrte. Ne bi bilo pošteno, naprtiti vso krivdo za sedanje težave v živinoreji le nekaterim. Menda so se zmotili ce- lo načrtovalci v državah evropske go- spodarske skupno.Ui — EGS. Tudi v Zahodni Nemčiji živinorejci zdaj teže prodajo pitano živino kot lani. In v drugih državah EGS. ščitijo pa jih z amejevanjerh uvoza iz tretjih držav, med katerimi je tudi naša. Naši izvozniki mesa in živine ter načrtovalci živinoreje so se torej tu- di lahko zmotili. Ne bi se pa smeli tako motiti še naprej, ampak bi mo- rati sedanje razmere ocejnevati bolj resno. Pri iskanju izhoda iz težav bi bilo treba upoštevati razmere na med- narodnem trgu in z njimi usklajevati naše ukrepe. Po lanskih ocenah naj bi države EGS uvozile okoli 500.000 ton govejega mesa. Letos pa uvoz moč,no zavirajo. Ne le od nas, tudi iz vzhodnoevrop- skih in drugih držav, od katerih so la- ni veliko kupile. Iz .Argentine so [ tošnji uvoz mesa zmanjšale za ^ tretjini. Tako meso išče nove kupct drugih državah. Kdo pa bo letos uj zil toliko več kot lani? V mnogih žavah sami redijo več živine. Izvai^ bodo torej le tisti, ki bodo ponujt po nižji ceni. Ali je torej prav, da se tolaži^ le z iskanjem novih kupcev in vzti] jamo pri starih razvojnih programih Vztrajanje je sicer le jorjnalno, kaji žioinorejci že računajo in delajo j svoje Tako jm se ruši organizacija jj vinoreje. Stvarnost ubira drugo po kot načrti. Od tu pa ni daleč do tak, posledic, kot smo jih že doživeli, leta 1968. Drugod se lotevajo takih težav bol načrtno in organizirano. Italija motu omejuje uvoz mesa, da bi zaščiti svoje živinorejce. Nemci si zagotavlja jo nekaj izvoza s posebnim dogon rom v EGS, da mora vsak uvozni kupiti vsaj toliko mesa pri članica\ kot ga uvozi iz tretjih držav. Hlcral omejujejo pitanje tako, da baje kolji jo več telet. V Avstriji zvcčujejo po rabo govedine z nižjo ceno mesa, j kar so namenili tudi precej državne^ denarja. Pri nas pa še vedno ostaja mo le pri ugotovitvah, da .se poraa mesa zmanjšuje. Prenasičenost trga z mesom se po 7iavlja v določenih obdobjih. Tdkri cene živine padajo. Živinorejci mani pitajo in kmalu se živina spet bolji predaja. Kjer znajo take težave prt mostiti, ni večje ali nepopravljive ško de za živinorejo. Kjer organizacija o pove, je pa v hlevih najmanj živi prav takrat, ko bi se lahko dobro pi dala. Zato je zelo pomembno, kaj b mo storili v prihodnjih tednih in rn secih. JOŽE PETI Pomenek v sadovnjaku PREVEČ NEGOTOVOSTI pravi o praktični kmetijski politiki Martin Čerčnik Martin Cerčri/ik je v prvi vrsti sadjar. Absolviral je kmetijsko šolo v Vrbju, to- da sadjarstva se je izučil na Mirosanu. Ko sta z ženo v Brezovi pri šmartnem na te- tinem posestvu razmišljala, kako in kaj, sta se odločila za sadje. Martin je pustil službo v Mirosanu, žena, ki je ekonomski tehnik, šolo in sta ostala na posestvu. Mar- tin je drevesca za pet hektar- jev sadovnjaka vzgojil doma, tako da ni niti enega kupil. Celo mrežo za ograjo je več- jidel spletel doma. Stroški so bili rigolanje površin in seve- da potrebna mehanizacija. Se- veda sta Cerčnikova neuča- ka.na. Nov hlev se je pri gradnji zaustavil, ko je oila čezenj potegnjena strer.a, hiša je razpokana in nri račtma, da bi jo popravljali. Martin je Tačtmal, da bo šlo hitreje, pa mu izkušnje zadnjih mesecev jemljejo pogum in upanje. Za hlev, tako pravi, bo tre- ba počakati. Neka:' se je za- pletlo okoli kreditov. Streho tako in tako potrebuie. že zh sadje, z živino pa je preveč negotovosti. Želel sd je, da bi vzredil kakšnih deset bikov na leto, vendar tržne razme- re niso nič kaj vzpodbudne, da bi se na takšno negotovo perspektivo prev^ zadolžil in obremenil posestvo. »Sadovnjak me je privezal nase. Takle sadovnjak zahte- va svojega človeka vse leto. Ne samo pol dne-'a, ves dan terja tudi i>ozimi Zato je skoraj nemogoče, da bi se zaposlil, čeprav bi mi to po svoje kar ustrezal akcijo za varstvo Kolja- Nekaj več o tem ''am j* povedal predsed- ^ komisije za varstvo JJ^lja pri Turističnem L^tvn dr. Ivan MOSER: \, v naši občini smo Lg odločili, da proglasi- ^ mesec maj za mesec čistoče, predvsem zaradi ^ večje industrializacije jjj gradnje novih objek- tako družbenih kot jasebnih, ki vzporedno vodijo k nenehnemu in yg(jno večjemu onesnaže- vanju okolja. Zato si je turistično društvo zamisli- jo široko akcijo, ki jo l^mo izvedli v sredo, 29, paja, v kateri naj bi so- delovali vsi občani. Ta ^ temeljito očistimo domove, dvorišča, vrtove, poti, obrežja potokov in druga mesta ob katerih jjvimo. Določili bomo zbirna mesta za odlaga- nje odpadnih predmetov, od koder jih bomo odva- žali s kamioni. Občane, ki se pozivu ne bodo od- zvali bomo najprej opom- nili, v kolikor pa tudi to ne bo zaleglo, bomo pri- morani predati v izvršilni pcstopek. Da je akoija zares po- trebna, če že ne nujna, priča podatek, da je v Šentjurju v premeru 1.5 kilometra kar 12 divjih odlagališč smeti. Ta sme- tišča so predvsem na vstopih v kraj, ter ob potokih, kar še bolj kva- ri videz kraja. Prav tako 7 Šentjurju nimamo jav- nega — centralnega odla- gališča, ki bi bilo ob tako hitrem razvoju kra- ja vsekakor potrebno. Seveda pa naša priza- devanja ne smejo ostati samo pri tem, temveč mora imeti akcija širši značaj. Zato je komisija sprejela program, da v dolgoročnem načrtu raz- voja ne predvidi v šent- jurski kotlini gradnjo »umazane« industrije, če- tudi bi bila od nje tre- nutna korist. Ekološke ugotovitve namreč kaže- jo, da je kotlina neventili- rana, se pravi, da nima stalnih vetrov, kar bi le še povečalo onesnaženje pretežno kmetijskega po- dročja. Akcije se bodo udele- žili tudi člani ribiške dru- žine »VOGLAJNA«, ki bo- do 25. maja pričeli s či- ščenjem Voglajne in nje- nega obrežja. Voglajna do štor zaenkrat še velja za čisto reko, vendar pa je letna stopnja onesnaženja vode že 10 odstotkov, kar pomeni, da bi bila v ne- kaj letih mrtva. D. Mackošek USNJARSKI PRVAKI Preteklo nedeljo je bilo v Karrmiku letošnje republiško prvenstvo gasilskih društev usnjarske, čevljarske in gu- marske industrije Slovenije. Na tem tekmovanju je pi-va desetina industrijskega gasil- skega društva tovarne usnja Šoštanj osvojila prvo, druga desetina pa četrto mesto. To je še posebej vredno pouda- riti zato, ker je to ponovi- tev lanskoletnega uspeha. Komandir industrijskega gasilskega društva Šoštanj Slavko Dragar je povedal, da so zmagovito desetino sestav- ljali tovariši: Evgen Jesih, Alojz Cestnik, Silvo Pireč- mk, Alojz Vetrin, Darko Jur- šinič, Franc Medved, Janko Globačnik, Anton Berločnik, Franc Balant in vodja obeh zmagovitih desetin Slavko Dragar. Na vprašanje, kako jim je uspelo ponoviti lan- skoletni uspeh, je povedal, da imajo redne tedenske va- je, pred začetkom republiš- kega tekmovanja pa so vadili zelo intenzivno celo dvakrat tedensko. Gasilsko društvo tovarne usnja je bilo ustanovljeno le- ta 1917. Najprej so imeli en sam prostor, pred tremi leti pa so dobili še dodatni pro- stor za razne seje in sestan- ke, kakor tudi za strokovno usposabljanje. Stene tega pro- stora krasijo številne diplo- me in priznanja, častitljivi prapor, mnoge fotografije in v vitrinah najrazličnejši po- kali Glede na to, da je to- varna doživela 13. 10. 1966 iz- redno hud požar, so si sedaj z njeno pomočjo nabavili šte- vilno novo opremo, kakor tu- di 30 metrski drsalni prt. Ob zaključku je Slavko Dra. gar povedal, da šteje njihovo gasilsko društvo 43 aktivnih in 12 rezervnih članov, 10 mladincev in 11 pionirjev, upajo pa, da bodo v kratkem formirali tudi žensko deseti- no. Predsednik društva je to- variš Janez Pelko, ki si sku- paj s kolektivom tovarne iz- redno prizadeva, da bi bilo njihovo gasilsko društvo kar najbolje izurjeno in opremlje- no z najsodobnejšimi tehnič- nimi pripomočki proti poža- rom. V. Kojc VAŠ Sedlarjevo UJEMITE SOTLO Bilo je prijetno sobotno popoldne, ko se je v za hajajočem soncu kopal obširen travnik ob Sotli pri Sedlarjevem. Prijazen možakar je na p>ovodcu držal pet krav, ki so se six)kojno pasle na sočni zeleni preprogi. In človek bi rekel, da nihče v tej idilični sliki nima prob- lemov. Toda ko sem -/prašal IVANA JURAJA, če ima kakšen problem, je dejal, da ne samo on, ampak cela vas Sedlarje- vo. »Poglejte«, pravi in po- kaže z roko preti strugi utesnjene Sotle, »poglej- te, tukaj teče ta voda. In pvoplavlja. Ko bi se dala regulirati, bi bilo takoj boljše. Ta problem nas pesti že več let. še ko je bila pri nas na obisku Mica Šlandro^-^a, sem ji to povedal. Mi vaščani bi sami veliko prispevali zn regulacijo Sotle. Nam poplavlja njive, nam od- nese seme z zemlje, trav- niki so pod vodo, živina se slabo pase, ker zemlja smrdi. Zaradi slabšega pridelka smo sicer za do- ločeno stopnjo oproščeni davka, pa poglejte če to ni dvojna škoda. Mi ni- mamo pridelka, kot bi bilo treba, država pa tu- di davka ne v celoti. Ta- ko se vse to ponavlja že leta in leta. Ce bi ukro- tili Sotlo, pa bi bilo bi- stveno diTigače. Sam" bi veliko prispeval, pa tudi drugi, saj smo zainteresi- rani, ker imamo vsa pclja čisto ob Sotli.« dm kistična ekspedicija na Reki REČANIV PLANINE 'a dni se je na Reki in še nekaterih krajih reškega primerja mudila turi.stična ekspedicija mozirske ičine, v kateri so bili še turistični delavci Avtoturističnega podjetja Izletnik iz Celja, Turistične eze in pa vodilni člani občine, kot tudi nekaterih drugih družbeno-političnih organizacij. Med potniki I Reko je bilo tudi precej kmetov, ki se poleg kmetovanja ukvarja še s kmečkim turizmom, saj je a ekspedicija prav temu namenu namenjena: na Reki v delovnih organizacijah zainteresirati njiho- !delavce, da bi letni dopust preživeli v čudovitih krajih Zgornje Savinjske doline. Marsikdo se bo vprašal, za- i je toliko ljudi iz mozir- občine potovalo za dva dni Reko in v reško primor- ' Najprej moramo poveda- da sodelovanje med Mo- jem in Reko traja že vr- » let in da ga še razvijajo pc^labljajo in da Rečani o radi zahajajo na letni pust v kraje Zgornje Sa- njske doline. V mesecih, ko «la v njihovi Reki pravi pe- J in ko se skozi mesto va- ■> nepretrgane kolone avto- ^ in ostalih prevoznih ^*^stev, se radi imiaknejo v predvsem mirnejše in ^jše okolje, kjer se lahko '*"hajo svežega zraka. Prav jim lahko nudi v naj- yi meri turizem v mozir- ^ občini. V prejšnjih letih ' poskušali že tudi z eno dvodnevnimi izleti in to ^vsem v času »berbe ja- p^. da so si lahko jabol- P tudi nakupili za ozimni- do Reke je minila brez J* tresljajev, razen če ne ^imo, da nismo imeli naj- J srečne roke z avtobu- ^- Tudi v Reki je še vse kot je bilo: velik pro- • ki se Se vedno odvija ' hiestno jedro, prav ta- i^f- je tudi prostor v pri- dobesedno zatrpan z (jj^bili. Sicer so en krak ^ že zgradili kot obvoz- i^ilj' vendar je to ob vse J '^raščajočem prometu ^ kaplja v morje. Rečani pravijo, da bo boljše takrat, ko bodo razvozljali prometni vozel v centru Reke, ki pov- zroča največ težav, zato pri tem najbolj hitijo z deli. Žal za zdaj še samo za mizami, kjer pripravljajo načrte. Pogovor s predstavniki de- lovnih organizacij je minil na veliko presenečenje ob popol- nem uspehu turistične ekspe- dicije. V dvorani občinskega' sindikalnega sveta se je zbra- lo več kot petdeset ljudi, ki skrbijo v delovnih organiza- cijah za rekreacijo in oddih. Pozorno so poslušali pred- stavnike turizana iz Mozirja in Celja, ki so jim razlagali pod kakšnimi pogoji lahko letujejo v 2Jgomji Savinjski dolini tn kaj jim lahko nudi- jo. Res je, da je izbor ponu- jenega za razvajenega turista majhen, vendar je takšen, ki privlači delovnega človeka, ki išče v letu dni vsaj nekaj dni miru in svežine v lepih pre- delih, kjer je proč od avto- mobilskega in tovarniškega trušča ter smrdljivega zraka. Dovolj je možnosti za pri- jetne enodnevne izlete v hri- be, možno je kopanje, ribo- lov in lov, da o domači hra- ni sploh ne govorimo. Ome- niti moramo tudi turistične in kulturne zanimivosti, ki jih v Zgornji Savinjski doli- ni ne manjka. Kar pa je naj- važnejše: vse to je izredno poceni in si lahko takšen de- setdnevna dopust lahko pri- , vošči prav vsak! In kaj je zanimalo Rečane? Predvsem smo bili presene- čeni, da so izredno dobro poznali posamezne kraje v mozirski občini, kar priča, da so tam že večkrat bili. Zanimalo jih je, če je že as- faltirana cesta do Logarske doline, kako je z možnost- jo organiziranja enodnevnih izletov med dopustom in če lahko, če greš na enodnevni izlet iz svojega »bivališča«, I>otem za isti denar ješ v dru- gi turistični postojanki. Zav- zeli so se tudi za obnovitev jesenskih karavan ob »berbi jabolk,« ki pa jih je treba dobro organizirati. Veliko vprašanj je bilo namenjenih tudi kmečkemu turizmu in kaj le-ta nudi. če govorim po prvih vtisih njihovega navdušenja, potem bo letos v Ljubnem, Gornjem Gradu, Solčavi, Lučah, Logarski do- lini, Mozirju, na Golteh in drugod več Rečanov, kot jih je bilo lani, ko so samo v Gornjem gradu zabeležili oko- li 4000 nočitev. Posebno pri- pravljenost, da bi čimveč ljudi iz Reke preživelo do- pust v miru in na svežem zraku v Zgornji Savinjski do- lini sta pokazala Mladen Ro- žič, eden prvih aktivistov za »poseto Rečanov« v mozir- ski občini in tajnik Občin- skega sindikalnega sveta Mi- lorad Marčevid. Popoldne je bil sprejem pri predsedniku Občinske skupščine Niku Pavletiobratene z občinami 'iz celjskega ob- močja in občin, ki sode- lujejo v okviru iger brat- stva in enotnosti. To in ono o akciji smo povprašali komandanta celjske brigade Milana Koštrica in komandanta delovne akcije Zlatka Vo- griča. .Milan Koštric: »Na de- lovišču ni bilo problemov. Pri skupnem delu Sloven- cev in naših prijateljev IZ pobratenih občin se resnično krepi bratstvo in enotnost. Srečen sem, da sem komandant taki bri- gadi. Delo napreduje ta- ko, kot smo planirali. Popravljamo lansko tra- so, le vreme nam naga- ja. Kadar ne delamo, ima- mo vseeno zelo pisano življenje. Razvito je kul- turno in športno življe- nje, veliko je izletov, skratka, dolgčas nam ni. Kozjanci so nas lepo spre- jeh in z veseljem jim F>omagamo. Mislim, da so podobne akcije velika pri- dobitev za mlade in celo družbo.« Zlatko Vogrič: »Ne da se z besedami opisati, kaj smo doživljali ob nepri- čakovanem Titovem obi- sku. Bili smo več kot srečni. Titov obisk je za vse brigadirje, ki so tre- nutno na akciji in tiste, ki bodo še prišli, c^rom- na moralna obveznost. Brigadirji, ki so na akciji, so večinoma prvič na tak- šni akciji, zato je bilo sprva nekaj težav, da smo se privadili skupin- skemu delu. Drugače po- sebnih težav ni. Brigadir- ji so dovolj zreU, zaveda- jo se svojih dolžnosti. Vse morebitne težave re- šujemo demokratično na bngadnih konferencah. Vsakdo ima možnost raz- vijati svojo ustvarjal- nost. Tudi žuljev ni pre- več, saj so brigadirji v glavnem iz delavskih vrst in navajeni dela. Le zara- di slabega vremena je bilo nekaj prehladov, saj so brigadirji v preveliki vnemi delali kljub moč- nemu dežju. To pa po- novno dokazuje visoko za- vest naše mladine.« Branko Stamejčič MLADI IZ PREBOLDA DOBILI PROSTOR Na pobudo Adija Vidnia- jerja so v Preboldu pred do- brim letom ustanovili mladin- ski aktiv. Mladi Preboldčanl so krepke zagrabili za delo, zavedajoč se, da je treba naj- prej rešiti finančne težave. .M[ladi so organizirali vrsto prireditev z znanimi jugoslo- vanskimi pevci zabavne glasbe in zaslužili dovolj denarja, da danes ne vedo, kaj so finanč- ne težave. In ko so že imeli denar, so lahko organizirali več prireditev, ki ne prina- šajo dobička. Tako lahko re- čemo, da je v Preboldu prav po zaslugi mladih ponovno \'zcvetelo kulturno življenje, ki je bilo pred časom ome- jeno le še na aktivnost pev- cev in godbe na pihala pre- loldske »Svobode«. Mladi Preboldčanl pa niso bili zadovoljni le z delova- njem na kulturnem področju. Prijeli so za orodje in sode- lovali pri številnih delovnih akcijah na območju svoje krajevne skupnosti. Lani so na primer opravili preko 400(1 prostovoljnih delovnih ur pri urejanju planinskega doma pod Reško planino. Kljub prizadevnosti, ki ^so jo pokazali, pa mladi Pre- boldčanl le niso mogli raz- viti svoje dejavnosti v taki meri, kot so želeli. Vzrok je bil v tem, da niso imeli svo- jih prostorov. Dolgo ča.sa je trajalo, da so odgovorni lju- dje v Preboldu spoznali, ka- ko nujno potrebuje mladina svoje prostore. No, končno so jih dobili. Pre.selili so se v dosedanjo »pevsko« sobo, pevci pa so se preselili v bivši Dom ljudske tehnike, ki se je razformirala. Mladi Preboldčanl bodo lahko sedaj še bolj poprijel! za delo. No- ve prostore morajo najprej ustrezno opremiti. V svoj »dom« bodo prinesli šahovske mize, televizor, gramofon, or- ganizirali pa bodo tudi majh- no knjižnico. Tudi za šport bo poskrbljeno, saj je v isti stavbi telovadnica, ki bo ob sobotah lahko postala tudi prijetno plesišče. Osnovni pogoji za razvejano klubsko dejavnost so torej tu. Ob podpori ostalih Pre- boldčanov, ki končno razu- mejo želje mladih, bo mla- dina v Preboldu lahko delo- vala še bolje. J.A.NEZ VEDENIK MOZAIK ML.ADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA LAŠKO pri- reja v nedeljo že tretje orientacijsko tekmovanje za »Pokal Smohorja«. Tekmovanje bo tokrat potekalo v 3. kategorijah — do 14., do 18. in od 18. leta naprej. Ekipe bodo morale poleg znanja v orientaciji pokazati tudi spretnost v nudenju prve pomoči. Istega dne bo na Smohorju že tradicionalno srečanje laške in žalske mladine. X.XX XXX XXX OSREDNJA PROSLAVA DNEVA MLADOSTI v žalski občini bo 2i. maja, ko bodo na svečani akademiji med drugim spre- jeli v vrste ZK okoli 20 mladih. Podelili bodo tudi več pri- znanj zaslužnim družbenopolitičnim delavcem in mladincem. Naslednjega dne bo v starem partizanskem kraju Mariji Reki velik miting. Pravijo, da se ga bo udeležilo vse kar leze in gre. XXX XXX XXX NA ŠENTVIDU PRI PLANINI, kjer imajo svoj center bri- gadirji iz delovne akcije Kozjansko 74, je izredno živahno. Prispeli so že brigadirji druge izmene iz Kranja in Novega mesta. Zamenjali so brigadirje iz Celja in Maribora. Tudi v drugi izmeni je veliko brigadirjev iz pobratenih mest Ču- prije, Trstenika, Doboja in drugih. XXX XXX XXX VČERAJ SO V 2.\LCU ODPRLI izredno zanimivo likovno razstavo del učencev osnovnih šol. Učenci razstavljajo manjše plastike in risbe. Razstava preseneča s svojo svežino in zani- mivimi likovnimi pristopi. XXX XXX XXX V ŽALCU PRIREJAJO v počastitev Dneva mladosti kviz na temo »Delavsko gibanje v Sloveniji od 1918 do 1941. Zaenkrat .je prijavljenih že 8 mladinskih ekip. Datum pričetka kviza še ni znan. TMC PRIPOHOČS Tudi ta teden smo na naredili v Tehnomercator jevih trgovinah majhno »inventuro« in izbrali ne- kaj plošč, ki vam jih da- nes predstavljamo v be- sedi in sliki. PAUL SIMON: There goes rhyming Simon Gre za drugo samostoj- no veliko ploščo Paula Si- mona, ki se ga vsi še naj- bolje spomnimo iz nedo- segljivega dua Simon & Garfunkel. Kaj lahko po- vemo o plošči. Glasba je značilna za Simona, stil je ameriški folk. Glasba je preprosta, a v svoji preprostosti izredno zani- miva, v glavnem so na njej nežne in romantične balade. Poudarek je na preprosti glasbeni sprem- ljavi in zanimivem Polo- vem vokalu. Odlična plo- šča. DEEP PURPLE: Mighf just take your life: Deep Purple so eden naj- slavnejših angleških ročk ansamblov. Zaradi težav in menjav v ansamblu o njih dolgo nismo nič sli- šali. No, sedaj že spet vneto delajo in posneli so nov LP, s katerega je vzeta tudi tale mala plo- šča. Deep Purple so kljub spremembah (2 nova čla- na) obdržali svoj stari stil hard ročka. Skladba Might just take your life je dobra, do izraza pride tako instrumentalizacija kot dober, izredno visok pevčev glas. DR. JOHN: Right plače, wrong time: To veliko ploščo še naj- bolj odliku.je hripav in »zategel« gias pevca, (ilas- ba je povprečen ročk. ki -se po ničemer posebej ne razlikuje od j)esmi osta- lih tovrstnih glasbenih iz- vajalcev. Kljub temu je .ifkaj dobrih pesmi, med katerimi moramo posebej omeniti naslovno. Plošča bo všeč ljubiteljem pro- stega ročka Toliko iz Tehnomerca- orjovih trgovin s plošča- mi. Če vam naš izbor po )kusu ne odgovarja, pa /.avijte v trgovine Tehno- mercatorja tudi sami. Po- brskajte med ploščami in brez dvoma boste našli kaj primernega vašemu okusu. LESTVICA Spet ste pridno pisali in lestvice sploh ni bilo težko izbrati. Poglejmo, kakšno boste lahko po- slu.šali prihodnji teden v •nladinski oddaji radia Celje. 1. Mouth & MacNeal: I sec a star Abba: Waterloo Korni grupa: Moja ge- neracija 1. .\rsen Dedič: Moja ma- la iz Ljubljane 5. Grupa 777: Hej curo mala Seveda smo tudi tokrat med dopisnicami, s kate- rimi ste glasovali za pe- sem, ki vam je trenutno najbolj všeč, eno izžreba- li. Ema Ferjanič iz Ra- tanske vasi 68, Rogaška Slatina, bo po pošti do- bila ploščo I see a star, za katero je glasovala. Tudi prihodnjič na.ša nagrada ne bo izostala. Zato pisala v roke in pi- šite nam. katera pesem vam je najbolj všeč. Mor- da b"«fe izžrebani prav vi. In če vam je katera od plošč 7. lestvice T tako všeč, da nočete čakati na muhasti žreb, zavijte v najbližjo Tehnomercatorje- vo trgovino s ploščami in si jo kupite. CIGANKA povest iz domačih iiribov 3 I »Kdo?« »Vraga, kdo. Ali si zabit! Kdo pa drugi kakor Mirko " Vanda! Zmenjena sta in imenitno igrata svojo kome- dijo.« »Kaj, ali ve črnuhlja za vso reč?« »Nak. ne verjamem: nekaj pa ji je Mirko, falot, ze ^^ezel; tudi ona preži na moj denar, prav kakor on.« »Kaj pa Ravnjak? Ali kaj vejo ali sumijo?« »Prav nič. Vražje dekle ti zna! Dala se je na videz vse cerkve prelazi, se vlači po '-colenih in oblizuje podobe; tako ti vleče vse na nos. Skrivaj pa se ^io. z Mirkom. Prejšnji teden je bil tudi tu.« ^^sjak je kar z glavo vrtet čez nekaj časa je dejal: »Meni še zmerom ni jasno, kaj pravzaprav hočeta.« ^^^ni še tudi m. Ko mačka z mišjo se mislita z igrati in me zastrašiti. če se ne bom dal, me bo Sež črnit.« »Prekleta reč bi to bila! Kaj bi človek napravil?« ^ ^^rnuhlia mora z Raven, prei nimam miru. . . Lenč- ' ^oja fiiai že kcmaj čaka, da jo spravi odtod.« »Tvoja hči? Menda n vendar visi kaj povedal?« »ATe, Toda Lenčka bi naj Ravnjakii vzela, že vse leto ' Za njo: za ženitev pa nima korajže. dokler še stara ^^^a miglje. Lenčka pa pravi, da s ciganico noče ži- Pod eno streho « ^'^o-J se je Lisjak na glas zasmejal: »Hahaha.« lj^*^a; Se pa tako neumno smejiš?« je zabrundal Osoj- »Afič, nič, nic. Smejati se moram, ko se babe hio mač- '*Pe;o za dede.« »Kaj? Pa menda ne misliš, da .. .« »Ničesar ne mislim, dejal bi le, če si že takorekoč Ravnjakov tast, dopovej mu, da mora ciganka od hiše!« »To si bom premislil. Ravnjak je samosvoj kakor star vol in ne zaupa nikomur, če vidi, da sem črnuhlji nas- proten, SI bo to in ono mislil in je zanalašč ne bo na- gnal. Ne, tako ji ne bomo kos. Za hrbtom morava čez njo, veš, Silvester; tu sem se tebe spomnil. Jasne glave si in zadnji dve leti si se gotovo še kaj naučil.« »O, da, marsičesa!« se je ponašal Lisjak, »toda ta me pozna in bo previdna« »Odkod te pozna?« »Pred devetimi leti si me poslal k ciganom v tabor; tedaj me je zbadala s svojimi črnimi očmi ko živ vrag.« »Devet let je dolgo. V teh letih si se ti spremenil, ona pa tudi. Ti nje ne boš spoznal, ona pa tebe ne.« »Pojdi, pojdi!« »Nič več ne najdeš na nji ciganskega, kakor da je zagorela in da ima črne lase in vražje oči.« »Med tisoči bi spoznal njen obraz... Zdaj pa povej, kaj hočeš da ti napravim na Ravnah!« »To moraš sam izi^ohati, kaj bi se dalo najjraviti. Mor- da spleteš kaj malega ljubezni z njo in ko ti nasede, se zgubiš in jo pustiš na cedilu « »To mi je preveč nevarno. Smolil bi se, smolil, smo- lil in sam sebe osmolil.« »Saj je več potov Prai^i Lisjak najde na Ravnah zme- rom kako reč, ki je kaj vredna, na primer kako uro ali kak lep prstan ali denar Bistre oči imaš in tenke prste. Z lahkoto boš hai takega zmaknil in skril črnuhlji v njeno skrinjo med njene reči« '>Kaj potem?« je vprašat, Lisjak in oči so mu vzplam- tele. »Potem? Neumno vprašuješ. Začeto se Oo isKanje, osu- mili bodo ciganke — da jo bodo, zato je treba skrbeti —, šli bodo v njeno skrinjo brskat in tu bodo vse lepo zavito našli. Jo se bo po vsej Bistrici razglgsilo, in če tatinska sraka ne bo izginila ko kafra, bodo prišli orožniki in jo gnali. Tako se je odkrizava in nilooli več si ne bo upala v naš kraj in nevarnost je minila.« »Ne verjamem. Saj je še Mirko. Ta se bo maščeval in te ne bo spustil iz klešč.« »Ko bi mogei, da. Toda brez črnuhlje ne more nič. Danes ti še marsičesa ne razumeš, jaz ti pa tudi ne mo- rem vsega na dolgo in široko razlagati. Ko boš malo delj časa tu in se boš nekoliko razgledal, boš vse razumel. Treba je le eno. črnuhljo proč!« Lisjak je malo pomislil, potem pa vprašal: »Kaj mi boš dal ce se posreči?« »Dobu boš. da bos zadovoljen.« »Hočem pa danes vedeti koliko bo.« »Hm, hm — dvesto dinarjev — je že lep denar.« »Da, lep že. amp i.k malo ga je. če ne ponudiš več, ne bo nič.« »Torej dvesto in petaesei.« »Se tudi ne bc rac. Za slabo plačilo slabo opravilo.« »Vrag. kolike pa zahtevaš?« »Najmanj petsto dinarjev in da mi daš danes sto di- narjev na račun .-. »Naprej ne dam nič.« »Potem tudi jaz ne obljubim nič. Ne pare nimam in človek hrez denarja nima korajže kakor bi moral« »Saj še ne vem če te Ravnjak vzame.« »Ce me ne ti p^-ivesem teh sto dinarjev nazaj; potem se bova dalje menila.a 18. stran — NOVI TEDNIK St. 20 — 23. mal 1 horoskop oven Vaše zamisli so dobre, težko pa jih boste uresničiii Obeta se vam nekaj denarja. V službi boste imeli težave. bik Nekomu se boste zamerili, a ne delajte si skrbi. Morali bi bolj zaupati izkušnjam sta- rejšega prijatelja. Vesela novica. dvojčka Nepričakovan dogodek vas bo zelo osrečil, neki osebi pa ne bo po volji. Ob koncu tedna vas bo bolela glava. rak Pretirana trma vas ne bo pripeljala daleč — tega se premalo zavedate. V soboto bodite kar se da previdni. lev V službi vam bodo naložili toliko dela, da ga ne boste zmogli Doma se bodo stvari zapletle. Poslušajte dober nasvet. devica Zapletli se boste v neko neprijetno zade- vo, kar vas bo veljalo precej živcev. Obisk starega znanca bo prijeten. tehtnica Stvar ki se je lotevate, se vam ne bo splačala. Spoznali boste, da lahko z manj truda dosežete dosti več. škorpijon Nekomu nekaj dolgujete, pa na obveznost preveč pozabljate. V prihodnjih dneh vam bo šlo marsikaj pošteno narobe. strelec Doživeli boste skromno spremembo, ki vam bo veliko pomenila. Ne pretiravajte v svojih čustvih in bodite zmerni. kozorog Pred vami je nekaj razburljivih dni, ki bodo imeJi odločilne posledice. Bodite trdni v svojih dejanjih. vodnar V prijetni družbi se boste lepo zabavali. Zaradi nečesa vas bo pekla vest, ampak si tega ne boste gnali k srcu. ribi Storili boste nepremišljen korak, a k sreči brez posledic. V družinskem krogu bo nekaj nestrpnosti, ki jih zgladite. zaupno MLADOSTNE TEŽAVE Sem dijakinja srednje šole, zelo dobra učenka m vsem sošolkam za vzor. Muči pa me to, da imajo one že vse fante in hodijo z njimi na iz- lete, jaz pa sem doma, ker ga nimam. Čeprav me vabijo s seooj, jaz dobro vem, da bi bila tam odveč, zato osta- nem doma. Sicer pa bi me tudi starši ne pustili, ker so mi povedali že ob začetku šolanja, da dokler hodim v šolo, ne smem imeti fanta, ker bi me ljubezen motila pri ačenju Jaz pa do- bro vem, da bi se lahko prav tako uči- la, čeprav bi imela fanta. Kmalu bom polnoletna, pa še nisem imela fanta. Svoje starše zelo ljubim m spo- štujem in ne bi proti njihovi volji nič naredila. Tako sem raje pustila fanta, fci sem ga imela rada in bi bil lahko moj prvi fant. Ker mu nisem upala priznati, da se staršev bojim, sem se mu zlagala, zakaj nočem postati nje- govo dekle. Ko p& ga zdaj vidim z drugo, mi poka srce. Draga Nataša, če ti po pravici po- vem, me je strah, da se ne bom mo- gla p>oročiti. Jaz se še ne bi rada po- ročila, vendar mislim, da bi lahko imela fanta že prej. Mislim s študi- jem nadaljevati, istočasno pa me skr- bi, ali bom našla pravega fanta. AGATA DRAGA AGATA Mislim, da s strahom okoli po- manjkanja partnerja, ki ti naj bi bil le prijatelj, pretiravaš. V šoli si še in tam se veliko več pove, kot se zgodi v resnici. Pretiravajo tudi tvoje sošolke ker pa tebe mučijo mladost- ni problemi, si zaradi njih toliko bolj občutljiva. Tvoj strah, da se ne bi mogla po- ročiti, je v celoti neupravičen Pravza- prav niti ne veš dobro, kaj hočeš. Ra- da bi študirala, rada bi hnela fanta, rada bi ustregla staršem. f:e si dovolj močna in pripravljena tudi na odpo- ved, lahko ustrežeš vsem ivo,}im am bicijam. NATAŠA MLADOSTNO IN PRIKUPNO Konec šolskega leta bo prav kmalu tu, potem pa valeta, ples in slovo. Ta- krat pa, saj to vemo, bi želele biti kar se da lepe in prikupne. Z vašo mla- dostjo in svežino to ne bo težko dose- či. Seveda, če je ne boste skušale pri- kriti pod strogim krojem in težkimi barvami, ka vašim letom gotovo ne pristajajo. Sicer pa bo za to še vedno dovolj časa pozneje. Raje izberite ve- sele, mladostne linije, pestre, živahne barve in drobne cvetlične vzorčke. Ze- lo prikupne boste v ljubkih in lahkih oblekah, ki jih ima moda letos tako rada. Obleka naj bo nekoliko daljša, v krilu plisirana, zvončasta ali nabra- na. Život naj bo ozek, izrezi in ovrat- niki pa so lahko zelo raznovrstni. Pri vaših rosnih letih lahko pustite doma tudi vsak nakit, malce-up pa naj bo kar se da neopazen. In ne po- zabite: čimbolj mladostno in prepro- sto. STASA GORENŠEK NAPAČNA TELEFONSKA ZVEZA Filipa je prebudilo zvonjenje telefona. Počasi je vstal in kar bos stopil do aparata, ki je kar naprej neusmiljeno zvonil. Dvignil je slušalko. Neznan glas je nekaj vprašal. Na to vprašarije je Filip odgovoril le s tem, da je bila »napačna zveza«. »Da, napačna zveza«, ga je prešinilo. »Prazna soba, vonj po opranem perilu in povsod razmetana moja obleka. Napačna zveza. Ali je bilo to z Natašo napačna zve- za? Zakaj je odšla?« Spet je začel razmišljati. Kot že toliko- krat, je razmišljal o njej, o sebi, o njiju. Znova JO je pogrešal. Sele zdaj je vedel, kako zelo jo je imel rad. Znova je legel. A spati ni mogel več. Zaprl je oči in njen lik je bil pred njim. Nataša, svetlolasa, kot nebo modrih oči, nasmejana. Prekrižanih nog je sedela na postelji, se smejala in govorila: »Zakaj bi se poročila? Zato, ker se vsi poročajo, ker je takšna navada, ali zato, ker midva to hočeva? Zdi se mi, da bi rada skupaj živela, mar ne, mili? Saj vendar lahko narediva to drugače, tako samo za naju!« »Kako to misliš?« je vprašal on. »čisto preprosto. Poveva si, kaj bi drug od drugega želela in si obljubiva, da se bova tega držala. Dava si besedo. Tako kot pred matičarjem. Samo, da bi bilo to za naju dva, zaradi naju. Razumeš? To se dru- gih ne tiče. Brez blišča slavja in sorodni- kov. Ali ne bi bilo lepše, čudovito?!« Objela ga je in mu nežno razmršila lase, tako kot je znala samo ona. To je imel rad. Odprl je oči. Tema mu je dobro dela. Bolje je bilo, kot čez dan. Takrat je bilo teže. še nikoli ni bil tako sam. To samoto je čutil še celo na koži. Spet je zaprl oči. Bila je tu, kot takrat. »Ljubim te. Živela bom svoje življenje ob tvojem. Obljubljam, da bom razumna in predvsem tvoja!« Potem se je spomnil svojih besed. »Tudi jaz!« Samo to je lahko rekel. A čutil je mnogo več, mnogo več. Naenkrat ni bilo besed, pravih besed, takšnih, ki bi povedale vse tisto, kar je čutil. Potem sta delala tn živela skupaj. Na nikogar se nista ozirala Bila sta zadovoljna sama s sabo. Lepo je bilo. A naenkrat je prišlo tisto. Nataša je morala v drug kraj. Tega se ni želel spominjati. A same misli, ki so bile spreminjajoče kot glasba, so ga privedle do tod. »Filip, težko se poslavljam. Pa saj bo samo kratek čas, za časek, mar ne? Vrnila se bom. Same tvoja sem — dajem besedo — vrnila se bom!« »čakal te bom, tudi jaz dajem besedo!« je izdavil Filip. Spet je odprl oči. V temi je iskal uro. Kmalu bo treba na delo. še to mu je po- stajalo zoprno. »Malo, malo še lahko zaprem oči!« si je rekel. Zdaj ni bilo več njenega lika. Bile so samo misli, ki so vrtale, odkar je odšla in se ni oglasila niti z enim samim pismom. Zakaj je storila to? Kako, da ni mogla po- vedati naravnost, da ga ne ljubi več. In obljubila je, da se bo vrnila, dala je bese- do, kako je to mogla? Ona. Vedno je trdi- la, da se beseda ne daje kar tako. Saj je ni mogla dati kar tako, ne da bi kaj čuti- la. Morda pa je le to, da danes tega ne čuti več in je beseda — beseda nepomemb- na. Toda kaj je potem pomembno? Odprl je oči. Prižgal je luč in počasi vstal. Medtem ko se je oblačil, je prižgal magnetojon. Glasba je napolnila prostor. Chopinov koncert za klavir v A-molu. Rad je imel to glasbo. Potem, ko se je uredil, je počasi odšel v službo. Po ulici je hodil, oziraje se na vse strani, kot da bo zdaj zdaj pritekla nasmejana k njemu. Naenkrat se je svojega obnašanja zavedel. Povesil je po- gled in rekel predse: »Napačna zveza!« A bilo je jutro in za jutrom je vedno nov dan. Morda pa bo ta dan prinesel njo, morda pa le ne čaka zaman. Filipov korak je bil takoj prožnejši in hitrejši. Še vedno je upal, da to le ni bila »napačna zveza«. DORA ROVERE SPREHOD PO TRŽNICI Na celjski tržnici tokrat nič no- vega. Cene se v zadnjih nekaj dneh niso spremenile. Pocenila se je samo solata, domača m srbska, ki je po 8 do 10 dm. Naj omenimo še nekaj ostalih cen. špinača je po 15 dm, ze- ljne glave po 5, star krompir 2,50 do 3 din, novi krompir pa po 10 din. Tudi novi grah dobite po 10 do 12 dan in mlado čebulo v šopKih po 1,50 din. za kg pa boste plačali 8 din. Staro čebuk dobite po 6 din, fižol po 12, jabolka po 4 do 5 in iajčka po dinar. Dovolj je tudi rdeče r3dkvic9 po 1,50 din. Češenj ta teden na tržnioi nI, prav tako tudi jagod. V soboto boste spet lahko kupili piške po 19 din za kg in enodnevne piščance po 4,50 din za posameznega. Ne pozabite na ribarnico, ki vam nudi vedno dovolj sverah rib. priporočamo Na športnem oddelku veleblagovnice imajo te dni veliko izbiro različnih stol za kampiranje, ki je v poletnem času ta priljubljeno. Cena tega na sliki je 59 din Za mlade navdušene bralce knjig p poročamo novejšo zbirko Jamesa Coopes Zbirka je sestavljena iz petih knjig, katt naslovi povedo, da bo branje zanimivo\ prijetno, izdali pa so jo pri Mladinski ki. gi. Cena je 240 din. Če želite kupiti primeren frotir za n letna oblačila, potem se oglasite v vdj blagovnici T, kjer lahko izberete frotir! čistega bombaža ali iz mešanice bomlj ža in sintetike. Na voljo je tudi pesti izbira barv. Cene od 26,96 do 32,63 din, CADBURV čokoladni napitek je okus« priprava pa je preprosta in hitra: san* pomešamo ga z mlekom V samopostre? trgovini Center ga prodajajo v 230-grani!' pločevinki. Cena je 12,85 din. TUS je sredstvo za uničevanje '"''p^pi ki ga proizvaia Labud Zagreb, prodajajo ga v veleblagovnici T. Cena je 15,36 t" 23. maj 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 0BDEUO iSlNAKOLO U ZDRAVO TELO! irarsikdo bo v nedeljo z ^manje'" pogledal po sku- llinl' H SP bodo s ko- 4 peliale okoM Celja. Ja. ? gte prebrali — okoli ite na Pro^ri. k? bo dolsa Tmanj "'^ več kot 28 fometrov. Sicer se pa te (pvilke splob ne smete iistra- ,ti ampak pogumno in ht- Jo" očistite kolo ter hajd na (Ot. Komisija za rekreacijo pri finskem sindikalnem svetu , se je odločila za to jjniembno akcijo preilvsem jto, ker smo v dobi tehnike ige prehitro pozabili na osno- no prevozno sredstvo kolo, Bnpak se raje prevažamo z ivtomobili, potem posedimo lekje v kakšni gostilni in se ^emo domov. To pa nI re- ^jeacija, niti ni zdravo za jelo. ki tako počasi krni. Zdaj pa lahko preiskiisite, kakšna |e vaša kondicija in ali ste pnožni prepeljati pravzaprav ne predolgo progo. Start bo v .nedeljo med osmo in deseto uro dopold- ne, progo pa morate prevo- liti v štirih urah. To ne bo tekmovanje na čas, ampak sa- mo" za preiskus lastne kondi- clie. Štartate lahko tam, kjer vam Je najbližje, dobite kon- trolni karton, s katerim se pofmi odpeljete po vsej tra- , gf nazaj do mesta, kjer ste račeli. Pro.^ra bn narisana na kartonu, tako da ne boste mo?lf zgrešiti. P(.*rdilo, da .ste progo resnično prevozili, pa bodo žigi kontrolnih po- staj na kartonu. Startna mesta so: na Otoku pri mostu v Lisce, na Ostrož- žnem pri gostišču Ljubica, v Šmartnem v Rožni dolini pri trgovini, v Arclinu pri Vojni- ku pri odcepu za I.iubečnio, na Ljubečni pri zadružnem domu, v Teharjih pri osnovni šoli in na Skalni kleti pri nogometnem igrišču. Vsak knrpnjak, ki bo prevozil pro- fo, bo dobil medaljo, prevo- žena proga pa velja tudi 15 ^<^k za TRIM športni znak. Dnižine in druge skupine bo- do dobile še diplome ter vsi »"
  • lotna akci.ia ,je brezplač- na, v Šmartnem in v Tehar- J'" se boste lahko okrepčali J'"^! s ča.fem. Na razpolago »osta tudi dva servisna avto- "lonila za popravilo koles in P'"^" pomoč. Voziti morate po cpstno prometnih predpisih, "zmerjali pa vas bodo tudi P'on>r,)i miličniki. Oblecite se primerno, priporočamo ve- J^vko in pokrivalo. Pri.javi- "= se direktno n. startu, za ^ ostale informacije pa se na telefon: hA ali akcije n"' ^'^ »beležil j'" '''PO (in" organizator- vorili: pametno!) odgo- Po^rXvl,'''''"' ne boš di ,ia,^^ ^ kolesom se tu- i »>«Je pa še vse ce- \ J« kot avto. To ko?o» ^"'^'"1« pripravite avto v \L ^.^''^''Jo pa pustite ^lesnela kon'T*"'^J^ clvo- **«Uite 1!. ''.•^"Pcka in se od- I PO lepi okolici Celja. T. VRABL ROKOMET NOVE POŠKODBE Celjski rokometaši imajo letos smolo. Ponovno beleži- mo pri igralcih nove poškod- be. V pokalnem srečanju pro- ti Sevnici (21:20) si- je poš- kodoval levo roko Miha Bo- jovič in dva dni pozneje ga vidimo igrati z največjo mu- ko in to v glavnem samo z eno samo roko! če k temu dodamo, da je Vlado Bojo- vič »izven stroja« in ima de- sno roko v povojih, je celj- ska ekipa z zmago nad Sev- nico v prvenstvenem srečanju 26:2& (13:6) dosegla lep us- peh. Celjani so zmagali. Zmagali brez večjih težav. Srečanje samo je pokazalo, da je Žar- ko Presinger še vedno odli- čen vratar in je tokrat bil v prvem polčasu največja ovi- ra gostom. Mimo tega pa .le Tone Goršič v drugem polča- su dal priložnost še mlaišim igralcem. Sedovnik, Guček in Vojkovič so opravičili zaupa- nje. Posebno Guček je igral izredno dobro in pokazal, da je odličen material. Sedovnik je prodorni igralec in le iz- kušnje ločijo ta dva igralca od ostalih. Toda, ker se igra v četr- tek finalna pokalna tekma v Tržiču, bodo morali mladi po- kazati vse, da osA'-ojijo četr- tič zapored pokal mladosti. Do sedaj so od sedmih tek- movanj Celjani igrali, vključ- no s srečanjem danes, še- stič. Proti Sevnici v prvenstve- nem srečanju so zadetke do- segu Levstik in Pucko 7, Mrovlje 2, čevnik 2, Guček 2, Koren 2, M. Bojovič 1 in Sedovnik 1. V soboto igrajo celjski ro- kometaši proti Šoštanju v go- steh. J. KUZMA NOGOMET , IZ ENAJSTME- TROVKE z največjo težavo so igralci Kladlvarja opravili v SNL z Ljubljano. Šele v 86. minuti je Dobrajc dosegel zmagoviti zadetek iz najstrožje kazni — 11- metrovke! Kladivar je ves I. polčas igral le na p>o- lovici Igrišča gostov, za- detka pa ni bilo. V II. polčasu 30 gostje bili ena- kovredni Celjanom. Siv- ka je iz 40 metrov zadel vratndco, pa tudi gostje so po strelu Bunca en- krat zadeli vratn:co Kla- divarja. Tekma ni navdu- šila 400 gledalcev, saj je prikazan nogomet bil na povprečni ravni. Gostje so si zaradi nešportnega vedenja prislužili kar 4 rumene kartone. Igralci šmartnega ob Paki so nesrečno izgubili obe točki v Mariboru proti Kovinarju, ko so vodil: že z 2:0 in kasne- je v 16 minutah prejeli 3 gole in s tem doživeli poraz 2:3. Olimp je do- ma podlegel Rudarju z 1:0! K. Jug POKAL STEKLARJU Med tednom so se v fi- nalu podz\'eznega tekmo- vanja za pokal pomerili nogometaši Kladivarja 'n Steklarja, čeravno so bili na papirju veliki favoriti celjski nogometaši, so igralci Steklar i a z borbe- no igro popolnoma zaslu- ženo zmagali 2:1. S tem so osvojili naslov pokal- nega prvaka v celjski no- gometni regiji, čestitamo! TENIS USPEH Začelo se je tekmovanje v vseh republiških teniških li- gah. Celjani so se udeležili tega množičnega tekmovanja v polnem številu. O mladin- cih smo že poročali. Sedaj moramo k temu dodati še uspeh članov, ki so prema- gali Vič 4:1 ter članic, ki so odpravile prav tako Vič 3:0. Pri članih so za Celje os- vojili točke (jodnik, Simon- čič, Pipan in dvojica, God- nik — Simončič, pri dekletih pa Godnikova in Sekimiko- va ter isti tekmovalki v dvo- jicah. člani tekmujejo v I. re- publiški B. Ugi, članice pa v prvi A. Ugi. Tekmovanje se nadaljuje. Letos pa tekmu- jejo v C. ligi tudi tekmovalci Žalca, ki so premagali Novo mesto 4:1. Točke so pribori- li Kučer, Lakner in Cerovšek ter dvojica Petelin — Kučer. AVTOMOBILIZEM ODLIČNO NA MADŽARSKEM' člani AMD »Slavko Šlan- dtr« so ponovno gostovali na mednarodnem ralliju na Madžarskem v mestu Ker- mencu. Med petdesetimi po- sadkami (Celjani so jih imeli osem) so osvojili prvo me- sto in prehodni pokal. Vrst- ni red v posameznih katego- rijah: do 1000 ccm — 1. Mi- ro Grajžl, do 1150 ccm — 1 VLADO PLANINŠEK, 3. EDO FIŠTER, nad 1200 ccm — 1 SIMO ŠIROVNIK in nad 1500 ccm — 7. Avgust MA- TAUŠ, vsi iz Celja. ŠPORT IZ SAVINJSKE DOLINE Igralke badmintona iz Braslovč so v polfinal- nem srečanju za pokal Slovenije premagale Olim- pijo II s 4:3. V finalu se bodo pomerile z Olimpijo I., ki je do sedaj zmagala v vseh finalih. V nadaljevanju tekmova- nja v II. republiški od- bojkarski ligi so igralci l^raslovč doma izgubili s Tehnostrojem iz Ljutome- ra z 2:3. Na lestvici so z 14 točkami na 4. mestu. Na strelišču v Braslov- čah so se za pripravo na nočno streljanje, ki bo v Ljubljani, pomerili strel- ci iz Šempetra, Vranske- ga, Polzele, Liboj in Pre- bolda z vojaško puško. Vrstni red: 1. Šempeter 109, 2. Polzela 103, 3. Pre- bold 90 krogov itd. MNOŽIČNOST IN KVALITETA v okviru šSn je v mesecu maju ra/.gibana tekmovalna aktiv- nost, športna tekmovan.ja in prvenstva se vrstijo kot na tekočem traku. Na tisoče je nastopajočih. Ob tolikšni množičnosti ,je čutiti spontanost mladih do športa. Na občinskih in področnih prvenstvih pa .je zaznamovati tudi viden napredek v laaliteti. Pojavljajo se novi talenti, nova imena, ki bodo ob večji skrbi specializiranih športnih organizacij do šolskih tekmovanj osvežili naše društvene organizacije v tekmovalnem športu. Zal .je čutiti, da se športna društva vse premalo zanimajo za množično športno mlaflinsko In pionirsko gibanje. Takšno zapiran.Je vase pač ne bo moglo prispe- vati k napredku športa v širši celjski regiji. Treba bo spremeniti te odnose in vnpšati v klubske in društvene tokove več po.sluba za rast in razvoj pionirskega in niladinskfga športa. Tako je npr. v rokometu na zadnjih občinskih in področnih pr\enstvih nastopilo blizu 2.000 mladih tekmovalcev. Pri pionirjih se je v s.am vrh prebila ekina II. osnovne šole iz Celja, pri pio- nirkah pa osn S. Gustav šilih iz Velenja, ki bosta zastopali celj- sko regijo na republiškem prvenstvu. V nogometu je nastopilo nad 60 š.ŠD s preko 700 mladimi nogometaši. Za naslov prvaka se bosta borila Hudinja in Trbovlje. V atletiki so v teh dneh v teku občinska prvenstva, na katerih bo nastopilo nad 2..500 mla- dih atletov in atletinj. Omenimo le nekatere občinske prvake v celjski regiji. V Celju je pri pionirjih zmagala Hudinja, nri pio- nirkah pa II. osnovna šola, na prvenstvu šentjurske občine, ki je bilo na celjskem tartanu, so bili najboljši šentjurčani pri učen- cih in učenkah, v šmarski občini pri obeh zastopniki iz Šmarja pri .lelšah, v žalski občini je pripadla dvojna zmaga Žalčanom, v velenjski osti. š. Gustava šiliha in osn. š. Antona .Aškerca, dru- gje pa bodo tekmovanja organizirana še te dni. Izreden podvig so napravili mladi košarkarji(ice) na polfinal- nih turnirjih v okviru pionirskega košarkarskega festivala Slove- nije. Med šest najboljših ekip v naši republiki so .se z zmago na PF uvrstili pionirji I. celjske čete, pionirke osn. š. Biba Ročk iz Šoštanja in pionirke iz II. osn. š. Slovenske Konjice. Takšnega zastopstva na zaključenem republiškem prvenstvu v košarki .še nI bilo vsa povojna leta. Izbrane ekipe bodo 24. in 25. ma.ja nastopile na republi.škem šolskem prvenstvu v Ljubljani. Upajmo, da tudi tam ne bodo naši zastopniki ostali praznita rok. K. JUG IZ DELA ŠŠD Ob otvoritvi novih asfaltnih športnih igrišč v Lesičnem so nastopili mladi športniki in športnice ŠŠD in TVD Partizan iz Kozjanskega. Bili smo priča lepim i.gram, ki dokazujejo napredek mladih tudi v tem predelu na.še republike v košarki in rokometu. Srečanja so bila tovariška, prijateljska in so služila nadaljnjemu zbližanju mladih na Kozjanskem. Tehnični rezultati: ROKOMET — pionirji: Podčetrtek : Kozje 14:12, Lesično : Bistrica ob Sotli 7:9, Lesično : Kozje 4:5 in Podčetrtek : Bifitrica 12:10 (šele v podal.)šku). Vrstni red: 1. Podčetrtek, •J. Bistrica ob Sotli, 3. Kozje, 1. Lesično. Pionirke — Kozje : Podčetrtek 6:2, Lesično : Bistrica 4:3, Podčetrtek : Bistrica 4:0 in Kozje : Lesično 3:2. Vrstni red: 1. Kozje. 2. Lesično, 3. Podčetrtek in 4. Bistrica ob Sotli. KOŠARKA — mladinci TVD Partizan: Podčetrtek : Lesično 84:28, Planina : Lesično 37:34 in Podčetrtek : Planina 57:34. Vrstni red: 1. Podčetrtek, 2. Planina nad Sevnico in 3. Lesično. Kozjani so v prijateljski tekmi premagali Planino s 44:36. Vsi udeleženci turnirja so prejeli spominska darila, najbol.i.še ekip« pa še diplome. K. JUG NOVI OBČINSKI PRVAKI IN PRVAKINJE V mnoštvu tekmovanj v mesecu mladosti vsekakor stopajo v ospred,je množična športna občinska prvenstva. V Velenju smo prisostovali odlični organizaciji občinskega atletskega pr- venstva, kjer so s proglasitvijo zmagovalcev (kot na olimpij- skih igrah!) pre.jemali najboljši kolajne, šentjurska občina (tek- movanje Je bilo na celjskem tartanu) Je podeljevala najbolj- šim ekipam in posameznikom lične diplome, na nadvse mno- žičnem občinskem prvenstvu Celja s kopico kvalitetnih rezul- tatov pa so na.jboljši zvedeli za svoje rezultate le preko zvoč- nika! Biti prvak občine Je vsekakor v individualnih športih izjemna storitev, zlasti za mladi rod. Takšne storitve je treba svečano razglasiti, najboljšim pa podeliti v skladu z amater- skim pojmovanjem športa vsaj diplome in kolajne. To so vsekakor majhne pozornosti, imajo pa v srcih mladih veliko težo! In navsezadnje gre tu le za majhne izdatke, ki jih zmorejo v.se TTKS v regiji. Verjetno je iskati vzroke za raz- lična pojmovanja o vrednosti občinskih prvenstev in ceremo- nialov le v organizacijskih slabostih. Ali je prav, da Je med njimi tudi celjska občina .s tolikšnim potencialom športnih delavcev in pedagogov za telesno kulturo? K. JUG NA OŠ »BIBA R0(^« RAZGIBANO ŠŠD Biba Ročk v Šoštanju ima 10 delovnih sekcij, v kate- rih Je aktivnih nad 500 pionirjev in pionirk, prav vsi na tej šoli. V zadnjem šolskem letu je bilo v okviru ŠŠD opravljenih kar 629 vadbenih ur. Najbolj so razgibani v košarki, saj je na šoli kar 100 aktivnih igralcev. Pionirke sodijo med naj- boljše v republiki, saj se bodo na dan mladosti spoprijele v košarkarskem festivalu Slovenije v finalu s šestimi najbolj- šimi za naslov republiških prvakinj. Tu so še vneti rokome- taši, nadvse razgibani so taborniki, šabisti, smučarji, atleti in telovadci. ŠŠD je organiziralo tudi lastno telovadno-športno akademijo. S pohodi in izleti obujajo pri mladih tradicije NOB, sodelujejo na vseh tekmovanjih, skrbijo za estetski iz- gled športnih objektov^ vzgojo organi7.acijskega in strokovnega kadra, opravljajo pa še vrsto drugih nalog, ki spadajo v delo- krog organiziranega društvenega dela. Lepo število mladih je med aktivnimi funkcionarji, kjer z največjo mero posluha in ljubeznijo opravljajo uspešno različne naloge. Po vsem sodeč lahko pričakujemo, da se bo ŠŠD na tej šoli lepo uvrstilo v tekmovanju ŠŠD v naši republiki. K. JUG ŠŠD RŠC VELENJE — PODROČNI PRVAK Naslov področnega nogometnega prvaka so osvojili mladinci RŠC Velenje. V Velenju so premagali prvaka Celje ŠŠD TEH- NIK 8 4:2, nato pa sredi Trbovelj prvaka Zasavja ŠŠD iz va- jenske šole ST z 1:0. Tako bo ekipa RŠC iz Velenja nastopila na republiškem srednješolskem prvenstvu v LJubljani. Pionirji šŠD- Hudinja pa so se uvrstili v področni finale, ko so premagali občinske prvake iz laške občine Radeče, nato prvaka šmarske občine Rogaško Slatino, izločili pa so tudi pionirje Šmartnega ob Paki. Za naslov prvaka se bodo spo- prijeli s prvakom Zasavja — s trboveljskimi pionirji. K. JUG CELJSKA NOdOMETNA PODZVEZA v nadaljevanju tekmovan.ja v I. skupini CNP so bili do- seženi na.sledn,ii rezultati: Straža — Vojnik 3:0 b. b., Kovinar — Ponikva 4:1, Opekar — Celulozar 3:0, Papirničar — Osanka- rica 3:5, Ljubno — Boč 3:0 in Senovo — Šoštanj 1:1. LESTVICA T. Tavčar: KEGLANJE: ZMAGA CEUSKIH INVAUDOV Dva dni je bilo 4-.stezno keg- ljišče Ingi-iida prizorišče 24. re- publiškega kegljaškega prvenstva invalidov. Častni gost, 76-letni 100 % invalid Martin Kostanje- vec iz Ptu.ja, .je otvoril tekmova- nje z uvodnimi lučaji. Predsednik društva invalidov Celje tov. Pre- .^Plj Je še vselej čvrstemu Kosta- njevcu. ki Je še danes aktiven športnik in je sodeloval na vseh povojnih invalidskih kegl.jaSkih prvenstvih, izročil šopek nageljev. Celjani so tudi na tem tekmova- nju dokazali svojo kvalitetno ra- ven, saj so osvojili ekipno zma- go. Celjani so podrli 1.814 keg- ljev (Srdič 465. Gobec 489. Ku- kič 464 in Jurše 3.96). Med po- samezniki je v kategoriji .A zma- gal Bavdaš (N. G.), Celjan Per- novšek pa Je bil tretji. V kate- goriji B jc zmagal FlaJmiS (SI. G.), v C Vidmar (LJ), Celjan Srdič pa je bil drugi, v D pa je bil prvak Llpovšek iz Trbovelj, Kunst iz Žalca tretji in Gobec iz Celja četrti. Na tekmovanju jc nastopilo nad 70 šprotnikov invalidov iz 28 klu- bov .Slovenije, med njimi tudi delovni in vojni invalidi z naj- višjo stopnjo invalidnosti. Tolik- šne borbenosti in požrtvovanja kot smo jo videli v teh dveh dneh na stezah Ingradovcga ke- gljišča Je redko opaziti med športniki. Najboljši so bili na- grajeni s kolajnami, plaketami in diplomami. / uspehi predstav- nikov iz Olja smo lahko več kot zadovoljni, saj so si priborili na- slov ekipnega prvaka Slovenije in prehodno umetniško plaketo, ki jim jo ,je izročil Stane Lavrič, predsednik republiške zveze za šport in rekreacijo invalidov. Or- ganizacija tekniovan,ja v rokah ŠD INVALID iz Celja in v teh- nični izvedbi Kegljaške podzvezc Celje je bila odlična. Prisrčni in tovariški stiki med športniki invalidi so prišli tudi na tem tekmovanju do P»I"^f* izraza. ^ JU« POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG ^ ORGANIZATOR: ZVEZA ZA ŠPORT IN REKREACIJO CELJE — VOZITI MORATE PO CESTNO PROMETNIH PREDPISIH KOLESARITE ZMERNO-UŽiVAJTE, TO NI DIRKA iiy 45:^ Čuden naslov za črno kroniko, ki sploli ni šport, ampak je hudo resna in huda stvar. Pri inšpektorju Francu Salobirju pri celjsld UJV smo izvedeli, da je bilo v letošnjem letu na celjskih cestah naslednje šte- vilo prometnih nesreč s smrtnim izidom: januarja 7 (lani isti mesec 10), februarja 6 (3), marca 7 (11), ap- rila 14 (10) in do Zl. maja 9 (lani ves maj 8) ali skup- no letos 43 in lani v tem obdobju 42. Kdo so bili povzročitelji letos? 14 pešcev, 12 voz- nikov osebnih avtomobilov, osem voznikov koles in koles s pomožnih mtorjem, 6 potnikov v vozilih, 2 mo- pedista in en voznik tovornega vozila. Inšpektor Franc Salobir je povedal, da želi, da bi vsi vozniki v bližnji turistični sezoni, ko bo promet močno povečan, vozili skrajno previdno, sami pa se bodo tudi potrudili in okrepili pregled nad cestami in prometom, vse v želji, da bi bila naša črna in la*vava kronika čimmanjša. T. VRABL S KOLESOM JE CENDE, TUDI BOLJ ZDRAVO Komisija za rekreacijo pri Občinskem sindikalnem sve- tu pripravlja v nedeljo, 26. maja, v počastitev Dneva mla- dosti zanimivo akcijo za re- kreacijo — kolesarjenje okoli Celja na progi dolgi 28 km. Proga je speljana po lepi okolici Celja, tako da boste nekaj ur poleg vožnje na ko- lesu uživali tudi v pokrajini in njenih zanimivostih. Torej pohitite, očistite in pripravite si kolesa in v ne- deljo pot pod noge. Tokrat naj ostane avto doma in po- vrnite se k osnovnemu pre- voznemu sredstvu, našemu kolesu. Razmigali se boste in naužili svežega zraka. Prav potiho pa vam prišepnemo, da kasneje kolesa ne vrzite proč, temveč se večkrat zape- ljite z njim. . Najvažnejše je to, da se boste bolje počutili. Tudi s kolesom se daleč pri- de, pa še ceneje je kot avto. Podrobnejše informacije o sami akciji preberite na športni strani, kjer je tudi skica proge. Geslo naj velja: VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO! T. VRABL Zrušen most na odseku ceste iz Dobrne na Parož Dobrna PRETRGANA ZVEZ Kar neprijetno je slišati — most se* je zrušil. To se je zgodilo pred mno- gimi tedni na odseku ceste, ki je zgledno vzdrževana, iz- peljana iz Dobrne proti Hu- dičevemu grabnu in še daleč naprej proti Paškemu Koz- jaku. Kljub opozorilnemu znaku o nosilnost mostu, je nekdo prezrl predpis. Most je popustil. Dotrajal je. Danes v žalosti nepremično sameva. Nihče ne vozi; ne hodi preko njega. Iznajdljivi so si izbrali za novo pot kar strugo po- toka — po vodi. Srečal sem brhko dekle Zofko Dobovičnik. Komaj je zapustila šolske klopi, že se je zaposlila v Gorenju. Z mo- pedom se iz gorskega sveta med številnimi serpentinami vozi na Dobrno. Od tu jo avtobus odpelje v Velenje. Jo- kajoče, skoraj srdito, je de- jala, da ne more prezreti raz- like med napredkom in nič- vredno zaostalostjo. Boji i če bi potok narasel. Kako; tem čez vodo? Razneslo se je šušljanje,; bo letos ta most ostal karj kot je. Prav bi bilo, če bi vomi ne iskali samo krii za to pretrgano zvezo, o več da bi rajši poskrbeJ zgraditev novega mostu, k'j spet vezal naše življenje. Ljubezen po svetu RAZVRATNISKA ZEL Birpi so pleme na vzhod- nem koncu Nove Gvineje, največjega otoka v Tihem oceanu. In ti možjje, še do nedavnega znani kot krepki, okrutni vojščaki in lovci na ljudske glave, imajo prego- vor, ki se ga tudi držijo: »Izogni se žensk, ki pride- jo z njive.« Zakaj? Dosedaj niso moža- karji vedeli, zakaj. Niso ve- deli, zakaj so ženske tako popadljive, ko se vračajo z njive, kjer obdelujejo rasth- ne za prehrano vf..sii. Vselej, kadar so ženske naletele na povratku domov na moškega, so ga popadle in ga silile, da se izkaže kot moški in ni redko, da je kateri od ne- srečnih neprevidnih žrtev ob- ležal ure in ure ves izmoz- gan in izčrpan kje v grmovj« ali visoki tra.vi. Raziskovalci, k; so v zad- njih desetletjih s plemenom Birpov v stalnem kontaktu, so postali F>oesom na čudno obnašanje žensk in deklet. Moški so se pritoževali, da dlje ko delajo na njivah, bolj so podivjane. Proučevalci so se temu dejstvu čudili, saj po vsem svetu velja, da je človek po dolgem fizičnem delu utrujen tn nič kaj raz- položen za ljubezenske igre. Končno je prišlo na dan, kaj je vzrok. Najpreu so ugoto- vili, da Birpa ženske pono- rijo le v času, ko cvete neko lila cvetoče zelišče simbak. To zelišče dolgih korenin pu- lijo in sadijo na grobove, da bi čarovniki, ki kadijo listje te zeU, našli stik z mrtvimi. V laboratorijih so odkrili, da je cvetni prah te zeli močan afrodizijak, da močno nadra- ži sluznice, vključno tiste, ki so zemlji najbližje. Birpa ženske med delom na polju. ZGODBE O ŽIVALIH ZVESTI PES BISER Bilo je v času vojne, ko so Nemci z vso silo zapi- rali in izseljevali naše lju- di. Takrat smo imeli pri hiši velikega volčjaka z imenom Biser. Prišel pa je usoden dan, ko so Nemci tudi nas odpeljali v celjski zaF>or. Biser nas je spremljal del poti. Ko je videl surovo ravnanje z nami, se je z žalostnim cviljenjem vrnil domov. Doma je ostal sam. Tuje ljudi je zasovražil. Ni se ganil od doma. Sosedje so to opazili in pes se jim je zasmilil, ker se je njegovo otožno cviljenje slišalo daleč naokrog. Po- stal pa je zelo hud, ni pustil, da bi se mu kdo približal. Sosedje so ga začeli hraniti. Po enem tednu pa so nas izpu- stili. Ko smo se vračali proti domu, nam je Biser pritekel nasproti. Vsakega posebej Je pozdravil z ve- selim cviljenjem In maha- njem z repom. Pri hiši je še dolgo ostal. Bil nam je zvest pes čuvaj. Po nekaj letih je zbolel. Zaradi neozdra- vljive bolezni smo ga da- li ustreliti. Bil je pes, kakršnih ne pomnim. Zato nam je ostal v spominu. Marjana Puncer, Dobrič Store PRIREDITE« Konec preteklega tedna je bila v Kulturnem domu v štorah prireditev, ki je pri- vabila zelo veliko obiskoval- cev. Gasilsko društvo Železar- ne Store je za krajane tn okoličane pripravilo revijo narodno zabavnih ansamblov. Sodelovali so Veseli Liboj- čani, Celjski instrumentalni kvintet z najmlajšima pevce- ma na prireditvi, šestnajstlet- no Marjetko Ramšak in nje- nim dvanajstletnim bratom Alešem, Veseh hmeljarji. Vi- ki Ašič s pevci, Zeme s svo- jimi fanti. Odmev iz Lukovi- ce s pevcem Matijo Cerar- jem. Stari znanci, Henček s svojimi fanti in godba na pi- hala Železarne štore. Za smeh in zabavo številnih po- slušalcev sta poskrbela humo- rista »Celjski Poldek« in ii tatorka Olga Markovič, ki lo uspešno imitira Nelo 1 žišnik. Nastopil je tudi n ser in igralec šentjakobsif gledališča v Ljubljani And Trup>ej-Drejček. Ves progr je povezovala napovedova RTV Ljubljana Nenči K čar. Ob zaključku res usi prireditve je poveljnik Gi skega društva Železarne [ re Štefan Krumpak po« vodjem vseh ansamblov kete — livarja Železarne ' re, napovedovalki, članu 5 jakobskega gledališča in ' tatorki pa kristalne vaae klame Rogaška Slatina. I dvoma si v Štorah takšnH podobnih prireditev še že SLABA VZGOJA Soseda se ogorčena pritožuje nad so- sedovim Jankom: »Ja, da more biti en ot- rok tako slabo vzgojen, to je pa že od sile- Kar naprej preklinja!« »Nič čudnega,« zagovarja mati otroka, »saj smo vendar sosedje davčne uprave« 20 NUVi TEDNIK - (jlasuo oDčuisdih .organizacij iociaiisticut ivezt aeiovnega ijuostve ^«ije lkiSRo Sioveiosue ti-oOl'' Šentjur Šmarje pn Jelšah w Zaiec - Uredništvo: Jeije Gregorčičeva a poštnj preaai i6l; NaroCnma in ogiast j V Kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik Jože Votlano rennični uredmk. Drage Medved - ttedaKtnja Miiao 1^ Jure Krašovec Dommika Poš Milan Semčai Damjana Stamejčič Brane Stamejčič Zdenka Stopai Milenko Sti^ Tone Vrabi — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGF »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena P* mezne številke 2 din - CeloietJia naročnina 76 dm polletna 37 dm TekočI račun 50102-601 20012 CGP »DELOo LjubiaO«^ Telet uredništvo 223-6fe m 231 (J& man oglasi in nan->čnme mm ^