Dopisi. Iz mariborske okolice, 15. dec. (Seidlnova skrb za blagor ljudstva.) Vpričo več gospodov in kmetov se je pri ,,Stadt Wien" 24. sept. t. 1. gosp. Seidl babal, da je nezgruntano vnet za blagor ljudstva, k čemur so pričujoči liberalci z rokami ploskali in z nogami tobotali, kar je pisatelj sain videl in slišal. Alj komaj je ,,kamški strah" po prizadevanju liberalnih nemskutarjev in po glasovanju kratkovidnib volilnib mož 20. okt. v državni zbor na Dunaj splezal, je brž tamkaj dvakrat zaporedoma za to glasoval, da se naj na stroške kmetov in vseb tistib, ki štibro plačujejo, z 80 miljoni posojila tudi onim pomaga, ki so pred kratkim na tavžente ljudem kožo izslekli in jib nesrečne napravili. Kdor še zdaj ne sprevidi in ne spozna, da Seidl po deset goldinarjev na dan, kteri pridejo iz žepa revnega kineta, zato v državni zbor na Dunaj hodi, da tamkaj za judovski in borzijancev blagor in žep glasuje in ne za kmečki, tisti mora pahnjen biti. Iz Ptuja 16. decemb. Kuga se je prikazala 5. t. m. na bregu (am Rann), najpred na tistem ozkem delu sveta, ki je med Dravo in pohorsko vodo; se le potem se je razširila na desno pobrežje pohorske vode. Do pretečene sobote je bilo pocepane alj zavoljo bolezni pobite goveje živine 33 glav samo na bregu. Morivka rogovili tudi v Okiču, kdersejebaje zasejala po mesarju B., ki je okuženo živino na Hrvaškem kupil in njo v Okiču pri nekem kmetu v hlev postavil in nekaj te živine tudi mesarju S. na bregu dal. Govoiica gre, da jevLeskovcih žid zatrosil kugo, ker je okuženo meso po 18 kr. fnnt prodaval, ljudje so vodo, v kteri se je meso pralo, živini dali piti in si tako nesvečo k hiši privabili. — Govori se, da tudi v Pobrežju (v Vidovski fari) kuga razsaja. — Na bregu je bajč mesar drobovino kažne živine vrgel v studenčno alj pohorsko vodo; gotovo  je, da je živina, ki je ravno tamkaj pri mostu  alj nekoliko nižej pila, bila okužena, ona pa ne, ki se napaja više od mosta. — Nesreča je tem veča, ker reveži, kterim je ena žival zbolela, niso le te zgubili, temuč vso govejo živino, ker se ostala živina bitro okuži alj pa se pobije, da bi se kuga ložej ustavila. Svetovatije gospodarjem, da hitro, ko prva goved zboli, to gosposki naznanijo, ktera ostalo živino ceni in pobiti da, gospodarju pa za pobito živino nekaj od škodnine plača. C. k. okrajno glavarstvo je vse storilo, da bi se nesrečni turk zopet pregnal. Že 7. t. m. je razposlala okrožnice na farne in srenjske predstojništva s prošnjo, da bi podučile ljudstvo o kužni bolezni, ki utegne v kratkem veliko ljudi na beraško palico spraviti. Izreka tudi uradno, daje celi ptujski okraj okužen, in da živinski sejmi v celem okraju biti ne smejo. Vsi psi, mačke in kureta, ki niso zaprta, se postreljajo. — Iz Ljutomera. (Volitve v občinski zastop) so se pri nas vršile 13. t. m. Malo časa pred volitvijo sklenejo tudi Slovenci, da se bodo vdeleževali. Do zdaj so namreč le nemškutarji v trgu gospodarili, obilni slovenski kmetje v Ljutomeru in v bližnji okolici pa so želeli, da bi se zmernejšim možem zastopništvo v trgu izročilo. Zavoljo tega se je prav zadostno število vrlib naših slovenskih mož volitve v 3. razredu vdeležilo. Slovenski kandidatje so imeli 35 glasov, nemakutarski le za 9 več. Ako bi nemškutarjem c. kr. uradniki in obilo brezznačajnib rokodelcev pomagalo ne bilo, ali pa, ako bi Slovenci p r e d v olitvijolenekoliko bolj delavni bili, zmaga bi bila na slovenski strani. A to nima nič. N a s i slovenski tržani in kmetje iz okolice stali so vendar trdno kakor skala na naši strani. Hvala jim ! Da so nemškutarji zmagali, treba jim je bilo nepostavno pot hoditi. Nekterih rokodelcev, ki bi bili s Slovenci volili, še v zapisniku ni bilo, da si že eno leto davek plačujejo, n. pr. klobučar g. Torizar. Trgovec Ivan Stajer, Feuerwerhauptmann, plačuje štibro samo en inesec, bil je volilec in tudi sarn izvoljen. Pa vsaj je o n brat bivšega župana in strašen nemškutar. Vedno vpije: ,,Ljutomerčani so inteligentni Nemci, oni nočejo biti Verženci zabiti." Ko je pa ta gospod svojo štacuno odprl, priporocal se je samo s s 1 ovenskimi plakati. Zakaj ni takrat zapisal: Jaz sem Nemec, pri meni se nemški govori in misli. Še nekaj: V našem novem zastopu sede skoraj sarni sorodni si nemškutarji. Pri volitvi je namreč brat volil brata, očeta in sjaka (Stajer, Božič) ter nasprotno. Najmlajai Štajer je kar lovil rokodelce, da so prišli volit mu očeta, brata, svaka in samega sebe. To je nemška vzajemnost. *) *) Da bi poslednji dopis iz Ljutomera .nemškutarje hvalil", kakor pravite v pristavku tukaj izpuščenem, Iz Slatine. Huda nam preti. Komaj je utihnila pri nas ena nesreča, namreč koze, ki so tukaj nad 3 mesece zlo strahovale ljiidstvo, nam žuga že druga še veča uesreča. V ptujskem okraju razsaja živinska kuga. Začetek je imela v ptujskem predmestju ,,na bregu" in segla je že do Žetalj, ter vničila ondi v nedeljo 14. t. m. 16 goved naenkrat, za vseni pa že čiez 50. Vojaki obstajajo nesrečne mesta ter ne pustč ljudem domaČem vun in drugim ne noter. — Ptujsko glavarstvo je celerau okraju ostro prepovedalo živino spušcati iz bleva, je pripregati in napajati zunaj štale. Upamo, da bode ljudstvo pokorno in vaje prenašalo manjše sitnobe, di se večje nesreče ovarje, in močno je želeti, da dobičkarija in lakomnost ne boste nasprotovale naredbam gosposke. Nesieča bi tu tem bolj prizadevala, ker je naše ljudstvo bolj ubožno, ter se živi na malib zemljiščib mnogobrojno in večidel vse blagostanje v goveji živini ima. Bog nas varuj! Izpod Pohorja. (Družba sv. Mohorja) nas je zopet silno razveselila s svojimi knjigami. Vsak, kdor jih je s farofa nesel, že gredoč radovedno gleda, kake da so. Posebno ,,življenjeSvetnikov" in ,,Kristusovo življeaje ia smrt" sejeljudem silno prikupilo, da so obilno družbi pristopili. Mladina pak ima do živalskib bukvic silno veselje, pa s>o tudi zares koristue za ujo, kakor za vsacega človeka, ker so mikavno pisane. Ker je tudi veliko ženstva v ti hvalevredni družbi, bi tudi piav koristno bilo, in tudi želje imajo, da bi družba obširne k u h a r s k e bukve izdala. In tudi obširen vrtnar s podob a m i bi ljudstvu silno ustrezal. Za gospodarje je družba že veliko skrbela in poduka izdala, naj še tudi za gospodinje kaj več oskrbi! 17. vinot. slišal seui v Celju v samostanski cerkvi oo. kapucinov, kako. so č. g. predigar to družbo in branje njeuih bukev ljudem prav ginljivo priporočali. Zatorej, častiti duhovniki, ne odjenjajte to družbo ražšiijati, da bo kmalu vsaka biša društvene bukve imela, ter se vsako leto pomnožilo število udov. Božja pomoč v to! Rodoljub. ni res, ampak le hvali, kar so gasilci pri požaru dobrega storili, in ker je g. župati branil pri večerji Slovencu pravico, slovenski govoriti. Narodni nasprotniki se še najložje pridobe po priljudnosti in — pravičnosti od našn strani. To in pa, ker se nihčer drug potrudil ni, o oni zadevi nara poročati, je uzrok, da je bil dopis sprejet in to tem rajši, ker ga je pisal spoštovan mož. Vredn.