Poitnina pis.da.xia v j^otoviuL 13. V Ljubljani, dne 11. februarja, 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. pokrajinske uprave za Sloveniji. Y*«biaar Zakon o ustanovitvi in ureditvi državne rai.rfdue loterije za podpiranje nnrodneiia gospodarstva. — Uredio osrednje vlade: Prav.Lik sa kmetijsko statistiko. Navodila ,a zbiranje podatkov kmetijske statistike. Izprrmembe in dopolnitve v pravilniku za iavrkttanje doiooil o taksal iz začasnega zakona o trošarini, taksab in pristojbinah. — "azglasi osrednje vlade: Kasglas o izvozn cigaretnega papirja. Bazglas glede ofertulne lieiiarije z,, veltprodajo tobaka v Sloveniji. — Razglasi pokrajinske uprave ztt Slovenijo: OkroJnira vsem oddelkom pokrajinske uprave in vstm okrajnim političnim in polirijtkim obiastvotn o p< trebi pravnega utemeljevanja oblasivenib odlokov. Ravglas o izpremetnbak v ljutomerskem in radgonskem, odnosno mariborskem političnem okra u. — ba. glasi deiegai ije ministtstva financ v l.jubljani : Razglas o pobiranju takse na vstopnice. Razglas o taksi na vozila. Razglas, da je rok ra vložitev napovedi o dohodnini in rcnluini za leto ]9?2. p« dsljtan do kt^nea mcseea februarja 1922. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo: Razpis slut.be okrožnega zdravnika za zdiavstveno okrožje Loko pri Zioanem nosni. — Razglas gradbene direkcije za Slovenijo o poredni obravnavi za dobavo mejnikov za novo državno mejo mod kialjevino btbov, Hivatov in Slovencev in republiko Avstrijo. — Razglasi raznih urugih uradov in oblastev. — Razne objave. Zakoni in kraljevsko ureie. 26. Mi .Us 1 selcass.:te.«1 esit* po Miilosti božji in narodai volji kralj Srbov, Hrvatov šk SSovancev, k^Jglašamo in objavljamo vsem in vsa.komur, da jo 'zakonodajni odbor narodne skupščine Itraljcvine ^fbov, Hrvatoiv in Slovencev na frodstavi člena 130. nabave sklenil v XIX. redni seji, ki jo je imel dno 30. novembra 1921. v Beogradu, in da smo Sli pobrali in potrjujemo, da je uredbo o ustanovitvi iu '»reditvi državno razredu© loterije za podpiranje na-rodiiega gospodarstva z dne 8. julija 1919. — »Služenu Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.-ft. 70/19 — seznam ka uredb ministrstva za kmetijstvo in vode žt. 18 — »Službene Novine kraljevin« Srba. Hrvata i Slovenaca* št. 195/21.— i/.pre-meniti iu da se glasi: Zakon 0 ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narod- saega gospodarstva.** člen 1. ^ kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se ^tanuvlja državna razredna loterija s sedežem v Pogradu. Člen ?. Državna razredna loterija je avtonomna uapra-v*- ki je podrejena ministrstvu za kmetijstvo. člen 3. Državna razredna loterija ima svoj upravni odbor v Pogradu iz najmanj 15 članov, izmed katerih jih m<>ra vsaj 8 (osem) stalno živeti v Beogradu. Člane upravnega odbora postavlja, jim določa "‘‘Vniee in (antiemo minister za kmetijstvo. Narodni poslanci no smejo biti člani upravnega ' "^'a državne razredno loterijo. lo&io državne razredne loterije upravlja upravni lot" na^z'Ta vse delovanje državne razredne 1 fr‘.iie v ta namen pregleduje redno vsak mosec riil Utle 'U "i'1' v knjigah po svojih dveh čla- _ ’.koncem vsakega polulelja pa pregleduje tudi lučno račune enega žrebanja srečk po svojih 0 s n .. odbora, ki potrjujejo pravilnost teh računov i>r^l>'fi' na mesečnih bilancah, odnosno na n Jalnih računih državno razredne loterije dotič-'p Polulotja alj žrebanja srečk. l,r r(,raSunako račune državne razredne loterije pa „ """i® tudi glavna kontrola po svojem krajov- (lH 'ra čun () vodstvu, čigar pristojnost in dolžnost je, kontrolira vse proračunske izdatke, ali se gib- 4' prailui lfelt Pod St. 678 iz leta 1919. Krim 'az&'a^f“u v »Službenih Novinah kraljevina . ^ Hrvata i Slovenaca* št. 23, izdanih dne 2. fe-"*waru iu©o iv ! Ijejo v mejah določenih proračunskih kreditov, in j tla overja pravilnost proračunskih računov in njih »tanja s svojim podpisom ma zaključnih računih za | dotično poluletje ali žrebanje srečk. I Tako overovljeni zaključni računi državno razredne loterije se vročajo v zmislu člena 2/ tega za-! kona ministru za kmetijstvo in vode kot pristojnemu ! nadzornemu oblastvu v vpogled in odobritev. | Ti računi se smatrajo, ko jih minister za kmetijstvo in vode odobri, za razrešene. Člen 4. Za izvrševanje poslov ima državna razredna loterija to-lo osebje: direktorja, šefo oddelkov in potrebno število uradnikov. Postavlja jih minister za kmetijstvo na predlog upravnega odbora državne razredne loterije. Povsem so enaki ukaznim državnim uradnikom, izvzeti pa so v tem, da določa njih zvanja, plače, tantiemo-nagrade, dnevnico in doklado minister za kmetijstvo na predlog upravnega odbora državno razredne loterije in da ne prispevajo za pokojnino svojih vdov in otrok v vdovski fond državnih uradnikov, nego prispevajo tako za svoje pokojnine ka-' kor tudi za pokojnino svojih vdov in otrok v pokoj-I ninski fond uradnikov državne razredne loterijo po predpisih uvedbe o tem fondu, ki jo predpiše minister za kmetijstvo na predlog upravnega odbora državne razredne loterije. Tantiema upravnega odbora ne sme biti večja nego 2 %, tantiema uradnikov pa no sme biti večja nego 3 % čistega dohodka državne razredne loterije. Zvauičnike, diurnisto in slugo postavlja ter jim določa plače direktor razredne loterije; njih dnevnico in doklade ali nagrade pa določa upravni odbor državne razredne loterije. Člen 5. | Natančnejša pravila o ureditvi državne razredne j loterije, o sestavi, pristojnosti in poslovanju upravnega odbora, direktorjev, šefov oddelkov in ostalega osebja, o njih dolžnostih in pravicah, nadalje o vsem, česar je treba za izvrševanje tega zakona, predpiše minister za kmetijstvo na predlog upravnega odbora državne razredne loterije. Člen 6. Po odobritvi ministra za kmetijstvo bo državna razredna loterija izdajala za eno žrebanje največ do 150.000 (stoinpetđoset tisoč) celih srečk. Člen 7. Minister za kmetijstvo določa na predlog upravnega odbora državno razredne loterijo in v zvezi s členom 6. tega zakona potrebno število srečk onega žrebanja, predpisuje njih ceno, izžrebni načrt, splošna pravila o prodaji srečk in izplačilu dobitkov kakor tudi pravila za pooblaščene prodajalce srečk. člen 8. Od vplačila vsake cele srečke in vsakega razreda se pridržuje na račun države 20 % (dvajset odstotkov) in največ do 3 (treh) dinarjev kot pisariua. Člen 9. Iz kosmatega dohodka, ki se dobiva po prejšnjem členu 8. tega zakona in od vseh drugih dohod- V f \ kov državno razredne loterijo in jjo odbitku nagrade pooblaščenim prodajalcem srečk, se pokrivajo vsi stroški državne razredne loterije. Člen 10. Od čistega dohodka vsakega žrebanja srečk, ki -se dobi po členu 9. toga zakona, se odkažo 10 % (deset odstotkov) rezervnemu fondu državne razredne loterije, ki služi za kritje njenih eventualnih iz-i gub. Iz tega fonda se sme vzeti potrebna vsota za zgradbo novega poslopja državno razredno loterije, : za dozidavo njenega dosedanjega poslopja in za ! stanovanske zgradbe osebju ministrstva u\ lune-! tijstvo im državne razredne loterije. člen 11. ; Ostanek dohodkov državne razredno loterije se dajo na razpolago ministru za kmetijstvo. Z odobritvijo ministrskega sveta uporablja minister za kmetijstvo ta ostanek dohodkov preko vsot, dovoljenih mu s proračunom, in po odbitku dveh tretjin čistega dohodka za tri leta, potrebnega za zgradbo poslopja ministrstva za kmetijstvo, edino za podpiranje narodnega gospodarstva, in sicer: a) 40 % za pospeševanje poljedelstva, živinoreje in drugega, ka.r spada v te pridobitni stroki; b) 20 % za podporo poljedelskim zadrugam, odnosno njih zvezam, in kmetijskim združbam za intenzivnejše izvajanje njih nalog; c) 15 % za pospeševanje obrtov in 15 % za malo kmetijsko industrijo in hišno industrijo, ki ustvarjata poljedelstvu in živinoreji pogoje za boljši razvoj, bodisi s tem, da jima nudita sredstva za proizvajanje, bodi s tem, da obdelujeta njih sirovine; ^ č) 10 % za dajanje posojil, in sicer: kmetovalcem 6 %, obrtnikom in njih združbam 4 %, toda samo onim, ki obetajo po strokovni izobrazbi in solidarnosti povoljen uspeh in ki dajo zadostne garancije, da vzeto vsote ob roku tudi vrnejo. Za nobeno naštetih točk se ne sme porabiti več. nego je določeno. Člen 12. Pooblaščeni prodajalci srečk državne razredne loterijo dobivajo kot nagrado za svoj trud največ do 10 % (deset odstotkov) od vplačila vsake cele srečko in vsakega razreda po predpisih pravil za pooblaščene prodajalce srečk. Pooblaščeni prodajalci srečk državne razredne loterijo so oproščeni plačevanja poštarino za dopise, za dejiošo in vobče vseh davščin po zakonu o taksah v poslih z državno razredno loterijo kakor tudi plačevanja davkov za te posle. Člen 13. Prirejanje loterij in izdajanju srečk je izključna pravica državo. Izjemoma sme minister za kmetijstvo na pretilog upravnoga odbora državne razredne loterije odobriti prirejanje loterij in loterijskih iger (tombol i. dr.) društvom za gospodarsko in dobrodelne namene. V teh primerih sme minister za kmetijstvo srečko in pravila za žrebanje oprostiti plačila taJts. Kdor se zaloti, da brez dovolitve ministra za kmelijistvo izdaja srečke ali prireja loterijske igre, tombole i. dr., se kaznuje v denarju s 100 do 5000 (od sto do pettisoč) dinarji; v vsakem primeru sc mu odvzamejo srečko in so mu prepove vsako nadaljnje loterijsko delo. 'Člen 14. Od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, je v naži državi prepovedano prodajati in hraniti srečke in promese tujih loterij vobče. Istotako jo prepovedano v naši državi tudi priporočati, priobčevati in tiskati oglase v naših domačih listih, časnikih, knjigah o prodaji srečk in promes tujih loterij. Prodajo in hranjenje tujih srečk in promes v naši državi smo minister za kmetijstvo odobriti, ako bi bila od tega zavisna prodaja naših državnih srečk in, promes ali srečk in promes gospodarskih In dobrodelnih društev v dotičnih tujih državah. Izjemoma je dopuščeno hraniti srečke in promese tujih loterij :aradi osebne udeležbe pri žrebanju tujcem, ki potujejo skozi našo državo ali se kot potniki začasno bavijo v njej. Težiti s srečkami na odplačilo po pogodbah ali odplačilnih listinah ali ustanavljati loterijske združbe kot trgovska podjetja posameznikov je v naši državi prepovedano. Člen 15. Kdor »e zaloti, da zaradi prodaje ali zaradi osebne udeležbo pri žrebanju hrani prepovedane tuje srečko in promese ali da izvršuje loterijski posel ali obrat zoper predpise tega zakona, se kaznuje s kaznijo po členu 13. tega zakona. Ako oseba, obsojena po tem zakonu, ne more plačati denarne kazni, se ji ta kazen izpremeni v zapor, pri čemer se računi en dan zapora za vsakih 50 (petdeset) dinarjev denarne kazni. Člen 16. Ovaditelju in zalotitolju onega, ki zaradi prodaje ali zaradi osebne udeležbe pri žrebanju hrani prepovedano srečko ali promese tujih loterij, gre kot nagrada četrtina denarne kazni, ki se po tem zakonu pobere od krivca-tihotapca. Ako jo ovaditelj in zalotitelj ena in ista oseba, mu gre polovica izterjane kazni. Člen 17. Dejanja, kazniva po tem zakonu, preiskujejo in sodijo finančna oblastva ali po svoji iniciativi ali pa na prijavo drugega državnega oblastva. Zoper te odločbo s kaznimi se smo vložiti pritožba v 30 dneh pri upravnem sodišču. Prehodna določila. Člen 18. Dokler so ne organizirajo upravna sodišča, se pošiljajo pritožbe po členu 17. tega zakona ministru ca finance. Člen 19. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpise, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*. Ta zakon nadomešča uredbo o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva z dne 8. julija 1919. — »Službene Kovine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* 6t. 70/19. — seznamka uredb ministrstva za kmetijstvo in vode št. 18 — »Službene Kovine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 195/21. Našemu ministru za kmetijstvo in vode naročamo, naj razglasi ta zakon ter skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom pa zapovedujemo, naj postopajo po njem, in vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 31. decembra 1921. Aleksander s. r. Minister za kmetijstvo in vode: Ivan Pucelj s. r. (Podpisi vseh ostalih ministrov.) —........ -»«--------- Uredbe osrednje vlade. 27. Pravilnik za kmetijsko statistiko.* Na podstavi člena 9., točke b), uredbe o ustroju ministrstva za kmetijstvo in vodo predpisujem o * Razglašen v »Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 284, izdanih dne 20ega deceml-fl-a 1921. (Prilog XH.—1921.) zbiranju in urejanju podatkov za kmetajsbo statistiko ta-le pravilnik: I. Način, kako se urejajo podatki. Člen 1. Podatki za kmetijsko statistiko so zbirajo v vsem letu in urejajo posebe za vsako leto. Po popolnosti morajo UkStrezati potrebam moderne statistike. Podatke zbirajo: pokrajinske uprave in kmetijski inspektorati vsak za svojo oblast. Podatke urejajo: odsek za kmetijsko statistiko pri ministrstvu za kmetijstvo in vodo za vso državo in pokrajinske uprave vsaka za svojo oblast. 1. Odsek za kmetijsko statistiko. člen 3. Odsek zbira in obdeluje statistične podatke o vseh strokah kmetijstva; obvešča javnost in interesente o stanju kmetijstva in kmetijskega proizvajanja; o gibanju cen za kmetijsko pridelke na domačih tržiščih ter daje vsa druga strokovna pojasnila te vrste. V zvezi je z mednarodnim kmetijskim institutom v Rimu. Člen 4. Dolžnosti odseka so: Odsek 1. ) izdeluje navodila, formularje in obrazce za zbiranje podatkov iz kmetijske statistiko ter skrbi za jrraviino uporabljanje tega pravilnika pri vseli pristojnih oblastvih v državi; 2. ) ureja statistične podatke o vseh strokah kmetijstva ter jih pripravlja za objavljanje; podatke razglaša ter jih daje bodisi privatnim osebam, bodisi korporacijam in napravam, vobče vedno in samo s specialno odobritvijo ministra za kmetijstvo in vode; 3. ) stalno kontrolira celokupno delo glede kmetijske statistike v vsej državi ter izdaja vsa potrebna navodila za zbiranje in urejanje podatkov; 4. ) skrbi, da se vsi podatki, popolni za vso državo, pravočasno zbero in urede; 5. ) podaja ministru za kmetijstvo in vode predloge za kaznovanje vseh odgovornih oseb, ki glede zbiranja in urejanja podatkov no izpolnjujejo vestno svoje dolžnosti ali so v kakršnemkoli oziru ne držo določil tega pravilnika (člen 6., točka 5., in člen 17.); 6. ) preizkuša način, kako so zbirajo in urejajo statistični podatki, s tem, da pošilja posebne odposlance v posamezne oblasti na teren, kolikor in kadar se pokaže dejanska potreba za to; 7. ) določa in postavlja v letni proračun potrebno vsote kreditov za natisk formularjev in obrazcev, predpisanih s tem. pravilnikom, istotako občasnih statističnih publikacij. 2. Pokrajinsko upravo in kmetijski inspektorati, Člen 5. Pokrajinske uprave zbirajo in urejajo statistične podatke za svoje oblasti po določilih toga pravilnika. Kmetijski inspektorati zbirajo podatke po navodilih ministrstva in po določilih tega pravilnika ter jih vročajo ministrstvu. Člen 6. Kmetijski inspektorati imajo te-le dolžnosti: 1. ) vse leto kontrolirajo poslovanje podrejenih oblastev glede zbiranja statističnih podatkov; 2. ) skrbe, da se zbero popolni podatki točno in pravočasno; 3. ) tudi na terenu preizkušajo in preiskujejo stvarnost zbranih podatkov za kmetijsko statistiko; 4. ) popravljajo odžene nepravilnosti ter vplivajo s svojimi navodili in nasveti na pravilno uporabljanje in izvrševanje vseh določil tega pravilnika; 5. ) ugotavljajo nevestnost, netočnost in malomarnost organov ob zbiranju statističnih, podatkov ter predlagajo ministru za kmetijstvo in vode odgovorne osebe v kaznovanje (člen 4., točka 5.); 6. ) vedno imajo zadostno število obrazcev in formularjev ter vedno pravočasno razpošiljajo vse potrebne obrazce vsem pristojnim oblastvom v oblasti. II. Način, kako se zbirajo podatki. Člen 7. Podatke za kmetijsko statistiko morajo zbirati vsa državna in samoupravna oblastva r državi uradoma. Županstva, občinska (krajevna) prodstojinštva, mostne upravo in mesta morajo določiti za zbiranj* teh podatkov posebne uradne osebe in skrbeti, da s* zbirajo podatki povsem po določilih tega pravilnika. Člen 8. Županstva mestnih in selskih občin, občinska (krajevna) predstojništva morajo svojemu pristojnemu oblastvu, t. j. oblastvu sreza, kotara, okraja, prijavljati do dne 15. januarja vsakega leta imen* onih uradnih oseb (člen 7.), ki so določene za zbiranje in urejanje statističnih podatkov. Seznamek teh oseb vročajo srezi, kotari, okraji pristojni pokrajinski upravi, odnosno kmetijskemo inšpektoratu, najkesneje do konca meseca januarja vsakega lota Mestne uprave in mesta, ki ne spadajo pod administrativno pristojnost srezov, kotarov, okrajev, občujejo neposredno s pristojno pokrajinsko upravo, odnosno s kmetijskim inspektoratom, ter jima predlagajo seznamek teh oseb najkesneje do konca meseca januarja vsakega leta. V Hrvatski in Slavoniji z Med jim urjeni in Krkom vročajo kotari in mesta seznamek teh oseb neposredno deželnemu statističnemu uradu v Zagrebu najkesneje do konca meseca januarja vsakega leta. Člen 9. Kjer je mogoče, zbirajo podatke oblastva, omenjena v členu 7., drugem odstavku, s pomočjo ču# večjega števila izkušenih kmetovalcev in drugib strokovnjakov, ki dobro poznajo kmetijske razmer* v tej krajini. Oblastva izbirajo te osebe sama, bodisi med svojimi uslužbenci, odborniki in kmetovi, bodisi mod drugimi veljaki, ki so voljni sodelovati piri teb poslih. Ti strokovnjaki pomagajo uradnim organom (člen 7.) zbirati podatke. Ako je več pri m ornih oseb, ki so voljne brezplačno sodelovati pri zbiranju podatkov, porazdel* oblastva delo med posameznike. Člen 10. Oblastva v členu 7., drugem odstavku, moraj* zbirati in pošiljati pristojnim oblastvom podatke p* nastopnih obrazcih: Obrazec št. 1. Porazdelitev zemlje in zimski fi*r' deži (kulturo). Obrazec št. 2. Površina olidelane zemlje. Obrazec št. 3. Pridelek zgodnjih sadežev. Obrazec št. 4. Pridelek poznih sadežev. Obrazec št. 5. Vinogradi in sadovnjaki. Obrazec št. 6. Maslinovci (oljični nasadi). Obrazec št. 7. Domače živali. Obrazec št. 8. Cene kmetijskih pridelkov. Člen 11. Oblastva v členu 7., drugem odstavku, moraj* vsako leto zbrati, urediti in vročiti pristojnemu oblastvu podatke po obrazcu: št. 1 najkesneje do dne 15. januarja, št. 2 najkesneje do dno 15. junija, , . , j št. 3 najkesneje do dne 15. avgusta, !: • j št. 4 najkesneje do dno 15. novembra, št. 5 najkesneje do dne 15. novembra, št. 6 najkesneje do dne 31. decembra, št. 7 najkesneje do dne 15. maja, št. 8 najkesneje do 5. dne vsakega meseca za nuli mesec. Ta oblastva morajo prepis vsakega poslanog* obrazca olidržati za svoj arhiv. člen 12. Podatke po obrazcih št. 1 do 7 marajo srezi, kotari, okraji (člen 15.) sestaviti pregledno (sumarno) za ves srez (kotar, okraj) v dveh izvodih. En izvod s prejetimi obrazci podrejenih oblastev (člen T” drugi odstavek) morajo s svojim poročilom vred * 15 dneh po datumih, označenih v členu 11., posla0 po pošti za odpremo k pristojnemu nadrejenemu ob; lastvu (člen 18.), drugi izvod pa obdržati za svoj arhiv. Člen 13. ! i i * » Sroski (okrajni) ekonomi kot organi ministrstv* za kmetijstvo in vode, a kjer takih ni, starejši0? (predstojniki) srezu., kotara, okraja imajo te-le dol** nosti: 1. ) nadzirajo zbiranje vseh vrst podatkov kmetijsko statistiko; . . 2. ) preizkušajo in s svojimi podpisi potrjuj«! točnost, odnosno stvarnost zbranih podatkov; ^ 3. ) selske in mestne občine vedno podpirajo navodili, potrebnimi za zbiranje podatkov, kadar k in aJso jih zahtevajo; 4. ) skrbo, da predlagajo občine vso vrsto podatkov po obrazcih in določilih tega pravilnika, ter zlasti pazijo na označene roke za predlaganje posameznih obrazcev; 5. ) pravočasno poročajo pokrajinski upravi, odnosno kmetijskemu inspektoratu, o vseh nepravilnostih kakor tudi o vsakem opaženem malomarnem in nevestnem zbiranju podatkov po podrejenih ob-lastvih; 6. ) skrbe, da imajo vsa oblastva v srezu, kotaru, okraju vedno in pravočasno zadosti obrazcev, ki jih morajo pravočasno zahtevati v zadostnem številu od pokrajinske ujjrave, odnosno od pristojnega kmetij-skega inspektorata. Člen 14. V srezih, kotarih, okrajih, v katerih opravljajo njih starejšine dolžnosti sreskega (okrajnega) ckono-ma> naštete v členu 13. tega pravilnika, se obračajo, ako, kadar in kolikor je treba strokovnih kmetijskih Poročil za izvrševanje dolžnosti, na pokrajinsko upravo ali pristojni kmetijski inspektorat. Člen 15. Zbrano podatke za kmetijsko statistiko morajo 6roski (okrajni) ekonomi in, kjer teh ni, starejšine Sl'eza, kotara, okraja v določenem roku vročiti pokrajinski upravi, odnosno pristojnemu kmetijskemu inšpektoratu. Podatke najprej pazljivo pregledajo ter jih šele Pragledane, ko potrdijo njih resničnost s svojim podpisom, vročajo v nadaljnje poslovanje pokrajinski ^Pravi, odnosno kmetijskemu inšpektoratu (člen 12.;. V Hrvatski in Slavoniji z Medjimurjem in Krkom vročajo podatki neposredno deželnemu sta- iktičnomu uradu v Zagrebu. Člen 16. Ge podrejena oblastva sreza, kotara, okraja do določenega roka ne zbero podatkov za kmetijsko ^'utistiko, mora sreski (okrajni) ekonom, kjer pa takega ni, starejšina sreza, kotara, okraja pospešiti t*6*0 podrejenih oblastev, da kar najhitreje zbero te Podatke. Ako podrejena oblastva tega ne store do roka, 1 močenega sroskemu, kotarskomu, okrajnemu obla-,vu za predložitev obrazcev, zbere sreski (okrajni) tonom potrebne podatke ali osebno ali pa s posre-' ovarijem, svojega pomočnika ali posebnega ifitvo dl vode, kateri podatki VlJ0> kdaj, kako in v kakšni obliki. L Žita (cerealije): 1.) ozimno pšenico, 2.) jarol pšenico, 3.) ozimni ječmen, 4.) jari ječmen, 5.) ozimno rž, 6.) jaro rž, 7.) s o r ž i c o, t. j. mešanice žita, 8.) oves, 9.) koruzo, 10.) piro, 11.) riž, 12/) proso, 13.) ajdo, 14.) ostale vre te cerealij. II. Stročnate rastline (leguminozo): 1.) fižol, 2.) grah, 3.) lečo, 4.) bob, 5.) grašico za seme in 6.) ostale vrste stročnatih rastlin. III. Korenske in gomoljaste rastline: 1. ) zgodnji krompir, 2.) pozni krompir, 3.) korenje (mrkvo), 4.) repo, 5.) peso in 6.) ostale vrste korenskih in gomoljastih rastlin. IV. Krmske rastline: 1.) navadno deteljo, 2. ) deteljo za seme, 3.) lucerno (nemško deteljo), 4.) lucerno za seme, 5.) esparzeto (turško deteljo), 6.) esparzeto za seme, 7.) mešanice krmskih rastlin, kakor ječmena, rži, ovsa, koruze, grašice, prosa, ajde, gorčice, graba itd., posejane po žetvi zgodnjih sadežev izključno za zeleno krmo. V. Industrijske rastline: 1.) sladkorno peso, 2.) sladkorno peso za seme, 3.) bombaž, 4.) lan za predivo, 5.) lan za seme, 6.) konopljo za predivo, 7.) konopljo za seme, 8.) oljno repico, 9.) mak za seme, 10.) mak za olje (afion), 11.) tobak, 12.) hmelj, 13.) cikorijo in 14.) druge industrijske rastline. 2. Nerodovitno površine. Nerodovitne površine so: stepe, kamenolomi, pe-ščenine, rudišča, reke, potoki, jezera, neizsušna barja in trstišča, kanali in nasipi za namakanje in osuševanje, tereni pod stavbami, dvorišča, ceste (državne, okrajne, okružne, sreske), pota, železniške proge, pokopališča, javni trgi, vojaška in druga vež-bališča itd. Nerodovitnih zemljišč ni treba naštevati posebe; zadosti je skupna površina. * * * Mere za površino. Za vsako kulturo je označiti površine samo v hektarih, odnosno arih kot delili hektara, ki je pri kmetijski statistiki osnovna merska enota za izražanje površin. V krajinah, kjer rabi prebivalstvo še stare ali druge mere, je treba te mere vedno pretvarjati na hektare, odnosno are. Ob izračunavanju površine preko 50 m2 se jemlje površina za en ar; manj nego 50 m2 pa ob sumiranju vso občine ni treba vpoštevati. B. Letina. Obdelane površine se dele glede na Čas obdelovanja: a) na i>ovršine za ozimino in b) na površine za pomladne kulture (jare). Za vsako posamezno kulturo se morajo pribaviti točni podatki o letini, ko plod dozori in so žetev, odnosno trgatev, opravi v večjem delu teh krajev. Letino je računiti samo za dejansko požeto ali obrane površine, t. j. po odbitku uničene (poškodovane) površine. Pridelek sadežev in plodov kakor tudi pridelek vinogradov in sadja se ne zahteva od posameznikov, t. j. tako, da bi se državljani pozivali, naj izjavijo posamezno, koliko so pridelali tega ali onega, ampak izračunava se za vso občino skupaj. Pripominja se, da se samo zaradi izračunavanja prizove iz raznih krajev občino manjše število kmetovalcev, ki so trezni, zanesljivi in dobro poznajo lokalne razmere svojega kraja, da se po njih izpovedbah čim zanesljiveje preračuni pridelek posameznih kultur. Letina se mora določati tako-le: 1. ) Najprej je treba ugotoviti povprečni pridelek vsake kulture z enega hektara v metrskih stotih (100 kg). Povprečni pridelek za vso občino (mesto) ugotovi uradna oseba, ki ji je v občini poverjen ta posel, z osebnim poizvedovanjem pri zanesljivih kmetovalcih iz raznih krajev občine, pa tudi z lastnim opažanjem, eventualnim tehtanjem pri posameznikih in na vsak drugačni primerni način. 2. ) Skupni pridelek vse občine (mesta) in vsake posamezne kulture se mora izračunati: a) Glavne kulture. Skupni pridelek v vsej občini vsake kulture se izračuni v metrskih stotih tako, da se požeta površina pomnoži z ugotovljenim povprečnim pridelkom. b) Postranske kulture. Skupni pridelek v metrskih stotih za vso občino in za vsako posamezno vrsto kulture se ugotavlja z osebnim poizvedovanjem, opažanjem in osebno cenitvijo. c) Vinogradi, m a s 1 i n j a k i in sadovnja-k i. Pridelek v vinogradih se mora označiti samo v hektolitrih orideUnega vina; pridelek v ma-slinjakih v hektolitrih pridelanega olja, pridelek sadja pa v metrskih stotih, glede na letino v raznih krajih občine. č) Pridelek sena z naravnih travnikov, pušč, poljskih in gozdnih senožeti se mora beležiti v pridelek naravnih travnikov ločeno od umetnih travnikov, t. j. pooranih in s travnim semenom posejanih. Tako podatki o površinah kakor tudi podatki o pridelku se morajo vedno kontrolirati. Kontrolo jo treba izvrševati dejansko samo na ter e n u, razen tega pa s primerjanjem in s podatki iz prejšnjih let. Č. Številčno stanje živine. Dasi se občasno podrobno popisujejo domače živali, so vendarle za namene kmetijske statistiko potrebni vsako leto podatki o številčnem stanju važnejših živalskih vrst. Podatki o številčnem stanju živali se morajo zbirati posebe za kategorije živali, in sicer: a) konji: 1. ) žrebeta obojega spola pod 3 leti; 2. ) kobile 3 in preko 3 let; S.) žrebci 3 in preko 3 let; 4.) konji 3 in preko 3 let. b) Osli. c) Mezgi in mule. č) Goveda: 1. ) teleta obojega spola pod 1 letom; 2. ) junci in telice od 1 do 2 let; 3. ) krave in telice preko 2 let; 4. ) biki preko 2 let; 5. ) voli preko 2 lot. d) Bivoli obojega spola. e) Prašiči: 1. ) prašički pod 1 letom; 2. ) merjasci za pleme, stari 1 leto in preko 1 leta; 3. ) svinje za pleme, stare 1 leto in preko 1 lota; 4. ) ostali prašiči preko 1 leta. f) Ovce: 1. ) jagnjeta obojega spola do 1 leta; 2. ) ovni za pleme stari 1 leto in preko 1 leta; 3. ) ovco za pleme preko 1 leta; 4. ) koštruni in jalove ovce. g) Koze: L) kozliči obojega spola pod 1 letom; 2.) koze in kozli preko 1 leta. Istočasno se morajo zbirati tudi podatki o perutnini posebe: a) za kokoši, b) za race, c) za gosi in č) za purane; o številu čebelnih panjev, pri čemer jo gledati na to, ali so panji: a) s premičnim satjem; b) z nepremičnim satjem . ..L-'Sz.-ffirV--£ 1 D. Cene kmetijskih pridelkov. Tekom vsega leta in za vsak mesec posebe se mora označevati najvišja, najnižja in običajna cena za vsako posamezno vrsto važnejših kmetijskih pridelkov. Za določanje cen kmetijskim pridelkom se uva-žujejo samo izrečno določeni kraji, pri čemer je vpo-števati tudi bližnja glavna tržišča s kmetijskimi pridelki, nadalje trgovske običaje in elemente, ki vobče vplivajo na cene. Dobro se jo tudi obračati na privatne trgovske naprave, istotako pa na posameznike specialiste, ki utegnejo dajati te podatke. Cene se morajo zbirati za nastopne kmetijske pridelke: a) cene za 100 kg: 1.) pšenice, 2.) ječmena, 3.) rži, 4.) ovsa, 5.) koruze, 6.) fižola, 7.) krompirja, 8.) pšenične moke, 9. ) koruzne moke, 10.) sladkorno pose, 11.) oljne repice, 12.) lucerne, 13.) grašice, 14.) sena, 15.) slame, 16.) svežih češpelj (sliv), 17.) suhih češpelj (sliv), 18.) čežane (pekmeza) iz češpelj (sliv), 19.) jabolk, 20.) hrušk, 21.) orehov; b) cena za 1 kg: 1.) masti, 2.) slanine, 3.) belega sira, 4.) sirovega voska, 5.) čistega medu, 6.) netopljenega loja, 7.) topljenega loja, 8.) neoprane volno, 9.) oprane volne, 10. ) lanu v proveslih, 11.) polikanega prediva (ko-delj), 12.) svežega govejega mesa, 13.) svežega svinjskega mesa, 14.) svežega ovčjega masa, 15.) osoljenega mesa, 16.) suhih govejih kož, 17.) sirovih govejih kož, 18.) suhih telečjih kož, 19.) sirovih telečjih kož, 20.) suhih svinjskih kož, 21.) sirovih svinjskih kož, 22.) suhih ovčjih kož, 23.) sirovih ovčjih kož, 24.) suhih kozjih kož, 25.) sirovih kozjih kož, 26.) suhih jagnječjih kož, 27.) sirovih jagnječjih kož. 28.) suhih kozlovskih kož, 29.) sirovih kozlovskih kož; c) cena za 1 liter: 1.) mleka, 2.) navadnega belega vina, 3.) navadnega črnoga vina, 4.) slivovke, 5.) tropinovca, 6.) oljičnega olja. * * * Vsem pristojnim oblastvom v državi se naroča, naj so ravnajo po teh navodilih in naj obračajo na zbiranje podatkov posebno pozornost. V Beogradu, dne 28. novembra 1921.; št. 29.163/VI. Minister za kmetijstvo in vode: Ivan Pucelj s. r. 29. Z ozirom na izpremembe, ki jih je zakonodajni odbor narodne skupščine ukrenil v zakonu o dižavni trošarini, talesah in pristojbinah, predpisujem na podstavi člena 26. istega zakona te-le Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje določil o taksah iz začasnega zakona o trošarini, taksah in pristojbinah.* L V točki 9. člena 1. je dodati na koncu: *V primerih iz točk 7., 8. in 9. brzojavni uradnik ni odgovoren za manj položeno takso*. Kot novo točko 13. je dodati v istem členu: «13.) Dopisi posameznih oseb ali firm v inozemstvu, ki jih pošiljajo v trgovskih zadevah posameznim državnim ali samoupravnim oblastvom, se ne devljejo v arhiv, ako so zavezani taksi, nego dotične osebe ali firme se morajo obvestiti, bodisi neposredno, bodisi po zastopniku, koliko takso morajo položiti, da se o tem njih dopisu ukrene nadalje, česar je treba; dotlej pa ni o tem dopisu ukreniti ničesar.* n. V členu 6. je dodati nove točke, ki se glase: *21.) Po točki 3. tar. post. 8. taksne tarife so pobira izza dne 1. januarja 1922. taksa na vse oglase v časnikih, periodičnih časopisih, koledarjih (bodisi stenskih, bodisi v blokih ali v knjigi), bazarjih, katalogih, knjigah in temu podobnem po velikosti površine vsakega oglasa, in sicer v znesku, označenem v točkah a), b), c) in č) točke 3. te tarifne postavke. * Razglašene v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 23, izdanih dne 2. februarja 1922. (Prilog IV. — 1922.) 22. ) Širina in dolžina oglasa se jemlje: a) V časnikih, ako je obrobljen: od robu ene zunanje strani obrobka do druge; ako je brez obrobka, toda se dotika drugega obrobljenega oglasa, se vzame za rob zunanji rob sosednjega oglasa, na neobrobljeni strani pa najvišji konec besedila na nasprotni strani; ako je brez obrobka, toda se dotika neobrobljenoga oglasa, se vzame sredina praznega prostora med enim in drugim oglasom; ako je na vsej strani neobrobljen ali obrobljen, se vzameta širina in dolžina po največjem besedilu na eni izmed prejšnjih strani, ki ga pokriva, ne glede na to, ali pokriva vso površino ali ne. Če jo oglas brez obrobka ali če je obrobek sam nepravilen lik (trikotnik, trapez itd.) ali krog ali s slikami, se vzame širina, odnosno dolžina (po kvadratu ali pravokotniku) po najdaljših straneh, ki jih jemlje ta oglas, analogno drugim oglasom, ki imajo pravilno površino. To velja, kolikor so da uporabljati, tudi za stenske koledarje. b) V periodičnih časopisih, koledarjih (v knjigi ali bloku), bazarjih, katalogih in vseh drugih knjigah, ako jo več oglasov na oni strani, bodisi obrobljenih, bodisi neobrobljenih, so izračunava površina kakor pri časnikih in ako je samo on oglas na eni strani, se vzameta širina in dolžina po največjern besedilu ene strani dotične knjige, no glede na obrobek. Ko se meri dolžina, odnosno širina, se presežki do pol centimetra no računijo, presežki preko pol centimetra pa so računijo za cel centimeter. 23. ) Za oglase se smatrajo tudi ona naznanila v časničkih beležkah, s katerimi se objavljajo zaroke, poroke, bioskopske predstave in vse drugo, kar ima značaj oglasa ali reklame. Istotako jo smatrati za oglas v katalogih, ako se predmet ali knjiga no navaja samo z označbo cene, nego se opisuje in poudarja dobra stran dotičnoga predmeta ali dotično knjige. Oglasi, ki se izdajajo v obliki časnikov ali kot priloga časnikom ali drugim knjigum, spadajo istotako pod to takso. 24. ) Ta taksa se plačuje tudi za vse one oglase, ki se objavljajo v uradnih listih ali samoupravnih listih ali izdajah, ako nimajo uradnega značaja ali niso zavezani taksi iz tar. post, 332. 25. ) Tej oglasni taksi niso zavezani: a) repertoar državnih ali državno privilegiranih gledališč; b) obvestila o naročnini; c) kritike (recenzije), če ne stopajo iz kroga književnega poročila; č) odgovori uredništev o čisto njih poslih; in d) izjemoma oni oglasi v časniških beležkah, ki h e iz humanitarnih razlogov tiskajo brezplačno; toda o tem se občasno uverja finančno oblastvo. 26. ) Zaradi točnega izračunavanja in pobiranja takse morajo vsi lastniki ali izdajatelji časnikov ah periodičnih časopisov izročati ob prijavi brez takse (ki se mora istega dne vpisati v vložni zapisnik) finančnemu oblastvu po en izvod dnevnikov ali periodičnih časnikov ali časopisov istega dne, katerega datum norijo. V tej prijavi se mora točno označiti, koliko oglasov je in kakšne vrsto so. 27. ) Finančno oblastvo (finančna uprava " davčni urad) določi s pismeno naredbo uradnika, čigar dolžnost je, da sestavi o prejetem izvodu referat in izračun, ki ga mora prekontrolirati in podpisati tudi pristojni šef ali revizor. N. pr.: Sestavljeno dne 1. januarja 1922. Pri finančni upravi — davčnem uradu — v N. Lastnik — izdajatelj — lista (ali časopisa): »Narodni S ud* jo predložil danes okra^ okrajni finančni upravi — davčnemu uradu — v N. svoj list — časopis — z dno (datum), v katerem je: 30 oglasov do 20 cm2 površino na N. N. in N. strani, 15 oglasov preko 20 do 50 cm2 površine na N. in N. stran, 8 oglasov preko 50 do 100 cm2 površine" na strani. 3 oglasi preko 100 cm2 površine na N. strani. Torej je plačati takse: za časnik — časopis z dne 1. januarja 1922.: za 30 oglasov do 20 cm2 po . Din 0-50 Din 15—' za 15 oglasov preko 20 do 50 cm2 po.................Din 1— Din 15— za 8 oglasov preko 50 do 100 cm2 po................Din 3— Din 24— za 3 oglase preko 100 cm2 po........................ Din 5— pin 15^ skupaj . . Din 69 * besedami: devetiiišostdeset dinarjev, ki jih je treba položiti pri — finančni upravi — davčnem uradu — dne 10. januarja 1922. List so je pravočasno izročil finančni u[)ravi — davčnemu uradu — in prijava je točna. Kontrolor (ali kdor jo odrejen): Podpis. Preglodal in našel, da so se všteli vsi oglasi in da sta izmera in izračun točna. Šef — revizor. Temu referatu se priložita dotična številka lista (časopisa) in prijava lastnikova, odnosno izdajateljeva. 28. ) O izročenem listu (časopisu) izda finančno oblastvo potrdilo, v katerem se označi, kateri list, za kateri dan, katerega dne je bil izročen in katerega dne je treba položiti takso. 29. ) Dovoljeno je izročiti finančnemu oblastvu bst (časopis) tudi prej, t. j. prod datumom, ki ga “osi list. 30. ) Za vsak list (časopis) mora biti poseben za-yoj (omot), v katerega so vlagajo ti referati vsak dan za vsakih 10 dni. Na tem zavoju se rekapitulira vsota takse, ki se mora plačati za teh deset dni. 31. ) Dasi so mora ustrezni znesek takse za ogla-se polagati v gotovini vsakega desetega dne v me-socu (10., 20. in 30.), je vendarle dovoljeno za one mesece, ki imajo 31 dni, polagati takso za posled-11 jo tretjino meseca, odnosno za poslednjih 11 dni takega meseca, enajstega dne, t. j. koncem dotič-“ega meseca, in lastnik, odnosno izdajatelj, se za to ne kliče na odgovor in se ne kaznuje. Toda isto-tako mora lastnik, odnosno izdajatelj, za poslednjo tretjino meseca februarja položiti takso dno 28., odnosno 29. tega meseca; drugače se pokliče na odgovor in so kaznuje. 32. ) Za koledarje, bazarje, kataloge in vse druge knjige, ki se morajo izročati finančnemu oblastvu, preden se začno prodajati, se istotako sestavlja referat in izračunava taksa, toda takso je treba takoj položiti. Predpisi točk 20., 27., 28. in 29. tega fclena veljajo tudi za te knjige. 33. ) Tudi lastniki, odnosno izdajatelji, časnikov m časopisov smejo, ako jim je ugodneje in zaradi nj'h obračunov laže, vsak dan, odnosno s številko vred, polagati ustrezni znesek takse. 34. ) Blagajniki državnih tiskarn ali uradniki, določeni za sprejemanje privatnih oglasov, ki se tiskajo v uradnih listih ali drugih državnih ali samoupravnih listih ali izdajah, imajo iste dolžnosti ta polaganje takso pri finančnem oblastvu kakor vsaka privatna oseba. 35. ) Da je finančnim oblastvom mogoče kontrolirati, ali so jim časniki, časopisi, koledarji in vse druge knjige z oglasi prijavljeni in predloženi, morajo vsa policijska oblastva istega dne, ko prejmejo kakšno izdajo za Narodno biblioteko, to izdajo prijaviti svojemu finančnemu oblastvu. To velja samo r-a časnike, ki šele prično izhajati; ko pa že izhajajo itadalje, policijskim oblastvom ni treba, da bi prijavljala te časnike. 36. ) Lastniki ali izdajatelji kakor tudi osebo iz loČke 34. tega člena, ki ne predlagajo pravočasno časniko/ i. dr. po predpisu točk 20. in 32. tega Člena ali polagajo takso zoper točki 31. in 32. tega člena ali sploh ne polože predpisane takse, se kaz-“ujejo za vsak primer z desetkratnim zneskom ne-T'ačane takse, ki se izračunava za vse oglase iz dotično številke časnika ali časopisa in za dotični ““m, odnosno ako je koledar ali druga knjiga, po Vseh oglasih iz dotične knjige. Z desetkratnim zne-^kom se kaznuje dotična oseba tudi za vsak nepri-layljeni oglas, pa tudi za vsak oglas, ki je netočno 1'rijavljen glede velikosti. Ta kazen ne izključuje blačila, redne takse. 117.) Uradniki, ki ne izračunijo takse za oglas ali faradi tega pogrešno izračunijo tudi manjša plačila a-kse, B0 kaznujejo s petkratnim zneskom neizra-Cu,|jene ali manj izračunjene in pobrane takse, kar ,no Uključuje izterjave redne takse od dotičnoga JJftnika ali izdajatelja ali uradnika v primeru točke • tega člena. . Uli-) Z uradniki, ki malomarno izvršujejo pred- 8<> tega člena, se postopa po dotičnih predpisih.* iit ^ točki 11. člena 7. je namesto besed: «ob spo-p .Jakša tudi od te* postaviti: «ob spojitvi ali ob visbi glavnice taksa tudi od prejšnje*, dol • ^ki 15. istega člena je namesto besed: «Od 0ni]'1C inozemskih družb se polaga taksa kakor od 1 ki so izdano v državi* postaviti: «Od glavnice inozemskih delniških družb, vložene v njih podružnice v kraljevini, se polaga taksa iz tar. post. 10. v 15 dneh od dne, ko se pravila odobre, odnosno od dne, ko se protokolirajo (registrirajo).* V točki 2. člena 12. je dodati na koncu: »Predpis točke 13. člena 1. tega pravilnika velja tudi tukaj v toliko, da se uvažuje ponudba samo, ako je taksa dospela, odnosno bila položena, pred otvoritvijo ponudb.* V. V točki 9. člena 13. je namesto besed: «dne 1. novembra 1921.» postaviti besede: «dne 1. februarja 1922.» VI. V točki 6. člena 14. je za besedo: »priznanice* postaviti: »v privatnem prometu*. VIL V točki 3. člena 16. je izpustiti besedo: »uničevanju*, na koncu pa je dodati: »toda uničevanje se vrši ali s pečatom denarnega zavoda ali pa tako, da se čez kolek napiše beseda ,uničeno’ z datumom, ko so to »tori.* VIII. V točki 4. člena 34. je pred besedo: »pridobe* postaviti: »zahtevajo in*. IX. V točki 2. člena 39. jo namesto besed: »poteče eno leto od izdanega dovolila* postaviti: »poteče dotično koledarsko leto*. lenjave itd.; v tem primeru no plačujejo niti takse po točki 20. tega člena, ako ni pogojev po tej točki.* Točka 20. istega člena »e izpreminja ter se glasi: «20.) Za prijavo ostalih navadnih vozil po mestih in trgih, ki niso omenjena v tar. post. 100., ki pa se po zakonitih predpisih istotako prijavljajo in dobivajo dovolilo za delo in uporabo, so plačuje taksa 2 dinarjev po tar. post. 1., za dovolilo pa taksa po tar. post 5., ako ni v posameznih oblastih določena posebna druga večja taksa. Navadni kmo-tiški vozovi, ki služijo izključno za potrebo dotičnoga lastnika, ne plačujejo niti to takse.* Za, glasi: X. V točki 2. člena 46. je na koncu dodati nov stavek, ki se glasi: »To ne velja za orglaše in harmonikaše in tem podobne, ki ne izvršujejo posebnih prireditev, nego samo dobivajo za, določen čas ali enkrat za vselej dovolilo za svoj posel, in plačujejo zato, ako ni v eni ali drugi oblasti predpisana večja taksa, takso po tar. post. 5. taksne tarife*. V točki 1. člena 47. je namesto besed: »za gledališča* postaviti: »za državna gledališča*. V točki 45. Istega člena je za besedama: »to takse* dodati: »kakor tudi pavšalne takse, ako so jirestali pogoji, zaradi katerih so ta taksa plačuje*. V točki 64. istega člena je za besedami: »točkah 5., 6., 7. in 8. tega člena* dodati: »ali vstopnice, prijavljene in taksirane po mabjši ceni, prodaja draže, nego se glasi vstopnica, ali je prijavil prireditev, ki je zavezana manjši taksni stopnji, a vrši prireditev, ki je zavezana višji taksni stopnji*. Za besedama: »se kaznuje* pa je dodati: »poleg plačila redno takse*. V točki 65. istega člena je za besedama: »Lastniki lokalov* dodati: »ki dopuste prireditev, preden se uverijo, da je taksa po tar. post. 99. a) plačana, se kaznujejo v denarju od 200 do 500 dinarjev, a lastniki lokalov*. V točki 77. istega člena je v oklepaju izpustiti besede: »za neprodane vstopnice*. XII. Točka 1. člena 48. se izpreminja ter so glasi: «1.) Po tar. post. 99. b) se pobira taksa 20 % od vseh zneskov dobička, ki ga imajo društva od stav, katere se vrše za dirke, regato ali drugo tekme*. V točki 2. istega člena je namesto besed: »ob dirkah in tekmah* postaviti: »za dirke ali tekme*. V točki 5. istega člena je namesto besed: »na kateri* postaviti: »za katero*, za besedami: »te dirke ali tekme* pa je postaviti: »ali časa, ko se vrše stave*. XIII. Točka 1. člena 49. se izpreminja ter se glasi: «1.) Po tar. post. 100. taksne tarife se plačuje taksa za prijavo vseh vrst avtomobilov, fijakerskih voz in biciklov (bodisi motornih, bodisi navadnih), ne glede na to, ali se uporabljajo za prevažanje potnikov, prenašanje blaga, za spekulativne namene ali zgolj za osebno potrebo. Vozovi na vzmeteh plačujejo to takso samo, če se uporabljajo izključno za osebo in rodbino dotičnega lastnika (za luksus), ne pa, če jih lastnik poleg tega redoma uporablja tudi za prevažanje svojih potrebščin, kakor mleka, ze- XIV. členom 49. je dodati nov člen 49. a, ki se »Člen 49. a. 1. ) Po tar. post. 101. taksne tarife se pobira izza dne 1. januarja 1922. v notranjem prometu kot taksa: za potniške vozovnice na železnicah in rečnih ladjah (kakršnekoli vrsto) na znesek vrednosti plačane voznine 15 %; za vozovnice na tramvajih 10 %; na znesek plačane čiste voznine za potniško prtljago, pse, ekspresno in ostalo blago na železni cab, ladjah in tramvajih pa 10 %. 2. ) Za naročbene (abonirane) potniške vozovnice se plačuje dvakratna taksa iz točk a) iin b) Lir. post. 101. po vsoti naročnine. 3. ) Mesečne potniške vozovnice: dijaške in državnih uslužbencev, sploh za kratke razdalje kakor tudi vozovnice za odhod in povratek (tour-retour) se ne smatrajo za naročbene vozovnice. 4. ) Tej taksi ni zavezan znesek vrednosti onih listin, s katerimi se ne pridobiva pravica do potovanja, kakor: vrednost poronskega listka, listka za pridobitev določenega sedeža v vlaku, vrednost izrečenih kazni, vrednost zapadlih kavcij itd. in brezplačno vozovnice. 5. ) Železniške in ladijsko uprave, odnosno direkcije, morajo zaradi pobiranja te takse njen znesek vračunavati v vrednost vozovnice. Znesek te takse z voznino vred mora biti označen na vozovnici. Zaokrožanjo se vrši na skupni znesek voznin© in takse. 6. ) Za vrednost voznine za prtljago, pse in ekspresno blago se smatra ona vsota, ki se plačuje za prevoz teh predmetov. 7. ) V voznino ne spadajo ostale vsote, ki se plačujejo pri prevozu teh predmetov, kakor: nošovina, manipulacijska davščina, davščina za zavarovanje uradne dostavitve itd. 8. ) Ta taksa mora biti vračunjena v vozninskem stavku, pri plačilu voznino pa se pobira z voznine vred. 9. ) Za vrednost čiste voznine za blago se smatra ona vsota, ki je vračunjena z manipulacijsko davščino vred in ki jo je treba plačati, da se pridobi na železnicah, ladjah in eventualno tramvajih pravica do prevoza vseh predmetov, izročenih v odpremo, in sicer ]k> predpisih njenih tarif. 10. ) V to čisto voznino ne spadajo postranske davščine, kakor: ležnina, oborina, tehtarina, čaka-rina, povzetje itd. 11. ) Takse po točki c) tar, post. 101. ne plačujejo: a) država za vse svoje pošiljke; b) samoupravna telesa, privatne osebe in družbe samo za svoje pošiljke, ki jih za potrebo svoje eksploatacije odpravljajo na svojih železnicah, tramvajih ali plovnih objektih (režijske pošiljke), in c) brezplačno nakaznice. 12. ) Glede na predpise v točkah 5., 8. in 9., da mora biti taksa vračunjena v vrednost voznine, izročajo direkcije, odnosno uprave, dotičnih podjetij pristojnemu finančnemu oblastvu v gotovini takso, in sicer: a) (si celokupne vsote, dobljene iz prodajo potniških vozovnic, 3/aa (tri triindvajsetine); b) od celokupne vsote, dobljene iz plačila čiste voznine za prtljago, pse, ekspresno in drugo blago, 1/u (eno enajstino). 13. ) Uprave tramvajskih podjetij morajo polagati v gotovini pri pristojnem finančnem oblastvu kot takso na tramvajske vozovnice 10 % celokupne vsote, prejete v minulem mesecu za prodajo tramvajskih vozovnic. Tramvajska podjetja kontrolira finančno oblastvo. 14. ) Kako je kontrolirati, obračunavati in Pola' gati dohodke, pobrajie od taks pri železnicah m plovnih objektih, to predpiše minister za promo sporazumno z ministrom za finance. 15. ) Pri vozninah, pri katerih ima delež voe podjetij, plačuje vsako podjetje po svojem deležu takso, ustrezno njegovemu deležu. 16. ) Vsoto voznin, pobrane v tuji valuti, se obračunavajo po onem kurzu, po katerem so se ob-računilo in plačale na inozemskih železnicah. 17. ) Ce se voznina povrne, ker se je pogrešno ‘ uporabila tarifa ali se je pogrešno sestavil obračun, ali če se povrne voznina, ker se je blago izgubilo ali ker ga je manj, se povrne vsa preveč pobrana voznina s takso vred, toda znesek takse, ki ustreza povrnjeni voznini, mora vselej trpeti pristojno ob-1 as tv o. En izvod take odločbe se vroči generalni direkciji posrodnjih davkov, ta pa ga pošlje pristojnemu finančnemu oblastvu. 18. ) O predmetih, zaradi katerih so vlagajo pritožbe zbog pogrešno pobrane takso za voznine, razpravlja generalna direkcija posrodnjih davkov po predhodnem sporazumu z upravo dotičnega podjetja. 19. ) Vsaka uprava podjetja predloži po preteku vsakega meseca poročilo o pobranih taksah, in sicer posebo za navadne potniške vozovnice, za naroč-bono vozovnice, prtljago, pse, ekspresno in ostalo blago, neposredno generalni direkciji posrednjih davkov. Ta poročila podpisuje poleg odgovornega sestavite!ja tudi 'direktor dotičnega podjetja. Finančna oblastva predlože poročilo, čim prejmejo vsoto dohodkov iz teh taks. 20. ) Poročila o taksah, pobranih od tramvajskih vozovnic, pošilja generalni direkciji posrednjih davkov pristojno finančno oblastvo. 21. ) Minister za finance kontrolira tudi po svojih organih, ali se pobira taksa pravilno. 22. ) Vse nepravilnosti in nerodnosti so morajo priobčevati ministru za finance. 2.3.) Če so poročila ali podatki o vsoti, dobljeni iz prodanih vozovnic, neresnični ali netočni ali če se ne položi taksa v času, kakor je to predpisano, so kaznuje odgovorni uradnik ali družba z dvakratnim zneskom nepoloženo ali netočno prijavljeno vsote. Če se pa taksa sploh ne položi in se to ugotovi naknadno, ali če se n. pr. za prtljago predlože ali dado netočna poročila ali netočni podatki, se kaznuje odgovorni uradnik, družba ali podjetnik s petkratnim zneskom nepol ožene ali manj pobrano takse. Kazen ne izključuje plačila redno takse. 24.) Ker prestanejo po pripombi 5. k tar. post. 101. veljati vse oprostitve in vsi drugi do sedaj veljavni predpisi, prestane z dnem 1. januarja 1922., ko stopi v veljavo tar. past. 101., veljati tudi oprostitev po členu 17. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.* XV. V členu 50. jo dodati dve novi točki, ki so glasita: «6.) V oblastih, kjer ni posebnih lovskih zakonov, so pobira ta taksa na listino, ki se izdaja kot dovolilo za uporabo (nošenje) lovskega orožja. 7.) Taksa po točkah b), c) in č) tar. post. 101. a) se pobira po tem, koliko ima dotična aseba svojih lastnih psov, s katerimi lovi, ne pa po eventualno najetih psih, o katerih dokaže, da niso njena I lastnina.* XVI. V točki 4. člena 51. jo namesto besed: «dne 1. novembra 1921.* postaviti: «dn)e 1. februarja 1922.» XVII. Za členom 68. naj pridejo novi členi 68. a, 68. b, 68. c, 68. č in 68. d. Ti členi se glase: «Člen 68. a. 1. ) Taksa po tar. post. 178. taksne tarife se plačuje izza dne 1. januarja 1922. tudi v pokrajinah izvini Srbije in Črne gore, če kdo zahteva, da bi se sodnik izključil. 2. ) Ta taksa se prilepi ja na prošnjo, s katero se zahteva izključitev. Člen 68. b. 1. ) Taksa po tar. post. 182. taksne tarife se plačuje izza dne 1. januarja 1922. tudi v pokrajinah iz-vun Srbije in Črne gore za prošnje, ki jih pošilja sodišču prizadeta stranka, da bi se z razglasom v uradnem listu določil zastopnik komu, čigar bivališče ni znano. 2. ) Taksa po tej tarifni postavki se priloplja na prošnjo, kateri so mora priložiti tudi taksa po tar. post. 332. taksno tarife za razglas v uradnem listu. Č-len 68. c. 1.) Taksa po točkah a), b) in c) tar. post. 187. taksne tarifo se plačuje izza dne 1. januarja 1922. v pokrajinah izvun Srbije in Črne gore za zahtevo postranske udeležbe pri pravdi, ki jo vodijo drugi, po tem, v katerem stadiju pravde dotična oseba zahteva postransko udeležbo pri pravdi. 2. ) Ta taksa se plačuje tudi, če se ena pravdna stranka pri sodišču pozivlje na izvestno osebo za nadomeščanje (intervencijo), fetotako z ozirom na stadij pravde. 3. ) Taksa se priloplja na prošnjo, s katero so zahteva postranska udeležba pri pravdi, ali pa na izjavo, s katero se zahteva nadomeščanje. Člen 68. č. 1. ) Taksa po tar. past. 188. taksne tarife se plačuje izza dne l. .januarja 1922. tudi v pokrajinah izvun Srbije in Črno gore vedno, kadar se zahteva preložitev naroka, razen v primeru iz tretjega odstavka pripombe k tej tarifni postavki. 2. ) Ta taksa se prileplja na prošnjo, s katero se zahteva preložitev. 3. ) Za brzojavno zahtevo za preložitev naroka veljajo predpisi točk 7., 8. in 9. člena 1. tega pravilnika. , Člen 68. d. 1. ) Taksa po tar. post. 192. taksne tarife so plačuje izza dne 1. januarja 1922. tudi v pokrajinah izvun Srbije in Črno gore na tožbo, s katero se zahteva razveljavitev javne prodaje (dražbe), ki jo je izvršila uradna oseba, in sicer po vsoti, za katero se je prodaja izvršila. 2. ) Ta taksa se prileplja na tožbo, s katero se zahteva razveljavitev.* XVIII. Sedanje besedilo člena 69. naj postane točka 1. istega člena; kot nove točke pa je dodati: «2.) Če uvozna spremnica nadomešča nakladui-co, se prileplja ta taksa na spremnico. 3. ) Če pa se predloži nakladnica, se plača zanjo taksa po tej tarifni postavki in pripombi k tej tarifni postavki, a za spremnico skupaj 0-10 Din, in obratno, ako je nastopil primer iz točke 2. tega člena. 4. ) Če je blago v vagonu v razsutem stanju (kamen, pesek, železo itd.), se pobira taksa po pripombi k tej tarifni postavki po 5 Din za vagon. Če pa dospe tako blago z vlačilnico ali ladjo, se pobere ta taksa istotako za vagon. 5. ) Če se za isto predmete predloži večkrat nakladnica, se pobere taksa samo enkrat, in sicer ob predložitvi prve nakladnice, na pozneje ponovno predloženi nakladnici pa je označiti, da je taksa plačana na prejšnji; označiti je treba tudi število te nakladnice.* XIX. Za glasi: členom 69. naj pride nov člen 69. a, ki se «ČIen 69. a. Taksa po tar. post. 204. taksne tarife se ne plačuje za spremnico mednarodnih paketov.* XX. XXIV. V točki 11. člena 126. je namesto besed: «ni plačana* postaviti: «ni radostno ali nikakor plačana, odnosno prisojena*, za besedama: «mauj plačane* pa je postaviti: »odnosno prisojene*. XXV. V členu 127. je dodati na koncu: »samo do dne 1. januarja 1922.; izza. tega dne se oprostitve po členu 17. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah glede na pripombo 5. k tar. post. 101. iznova ukinjajo in ta taksa se pobira tudi nadalje izza dno 1. januarja 1922. (točka 24. člena 49. a tega pravilnika).* XXVI. V točki 17. člena 131. je za besedo: »takse* postaviti: «(tako redne kakor tudi kazenske)*. XXVII. V vseh členih pravilnika je besedi: »začasni zakon* nadomestiti z besedo: »zakon*. XXVIII. Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*, obvezno moč pa dobe z dnem, ko so jo dobilo tudi zakonske izpremembe in dopolnitve. V Beogradu, dne 1. januarja 1922.; št. 371. Minister za finance: dr. K. K uma muh s. r. Razglasi osrednje vlade. Razglas o izvozu cigaretnega papirja. Uprava državnih monopolov je priobčila z dopisom št. 366 z dne 18. januarja t. L, da jo upravni odbor na podstavi člena 6. svoje uredbe v 5. soji dne 17. januarja 1922. odločil o prošnji državne zveze trgovcev tako-le: 1. ) Vsem imetnikom cigaretnega jiapirja v knjižicah in tulcih se dovoljuje izvoz v inozemstvo brez plačila zvišane monopolske takse; monopolska taksa, ki so jo plačali ob uvozu tega cigaretnega par pirja, pa se jim ne povrača. 2. ) Ob izvozu tega cigaretnega i>apirja morajo skrbeti ona carinska oblastva, pri katerih se vrši izvoz, da se količina, prijavljena za izvoz, tudi res izvozi in da se izvaža samo cigaretni papir, ne pa kaj drugega. Če se uveriio, da se res izvaža cigaretni papir, morajo z njega sneti banderole te upra-ve, ako so prilepljene na njem. Rok za izvoz tega cigaretnega papirja je določen do dne 1. marca 1922. V točki 26. člena 83. je dodati: »Isto velja za ponovno doplačilo takso in za žigosanje kvart in domin po pripombi 2. k tar. post. 236.» Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 24. januarja 1922.; C br. 3060. XXI. V členu 96. je dodati novo točko, ki ,se glasi: »4.) Prijave, ki jih vlagajo posamezniki v Sloveniji po šestem odstavku § 6. naredbe z dno 19. maja 1920. (Uradni list št. 241), istotako niso zavezane taksi po tar. post. 280., nego samo taksi 2— dinarjev po tar. past. 1. taksne tarife.* XXII. V členu 97. je dodati novo točko 97., ki se glasi: «97.) Takso po oddelku VI. tar. post. 303. pobirajo izjemoma hidrotehnični oddelki generalne direkcije voda ter postopajo anplogno točki 87. tega člena, ker jo to istotako dohodek po zakonu o taksah, ki se ne sme uporabljati za druge namene, nego se mora v celoti izročati pristojni najbližji državni blagajni.* XXIII. V prvem stavku točke 3. člena 125. je za besedama: »odstotna pristojbina* postaviti: «1 %», namesto besed: »ker »e odstotek ne povišuje* pa je postaviti: »Izza dne 1. januarja 1922. se tudi odstotna pristojbina povišuje na 3 %.» V isti točki jo v zgledu namesto: »Za 1000 K po 1 % 10'— (nepovišano)* postaviti: »Za 1000 K po 3 % 30— K (povišano izza dne 1. januarja 1922.)», namesto »Skupaj 90-— K* pa je postaviti: »Skupaj 110 K*. Razglas glede ofertalne licitacije za veleprodajo tobaka v Sloveniji. Po naredbi uprave državnih monopolov v Beogradu z dne 7. februarja 1922., Pr. br. 4711, se ni odobrila licitacija o veleprodaji tobaka v Novem mestu s podzalogami v Črnomlju, Metliki in Kostanjevici, ki je bila dne 17. minulega meseca, in sicer ne zaradi previsokih procentov, ki so jih zahtevali ponudniki. Zato se razpisuje ponovna ofertalna licitacija za zakup navedene veleprodaje za dobo od dne 1. marca 1922. do vštetega dno 31. decembra 1923., in sicer ob istih pogojih, ki so veljali za prvo licitacijo. Licitacija se mora vršiti dne 2 1. februarja 19 2 2. v uradnih prostorih tobačne tvornico v Ljubljani. Ponudbe so bodo sprejemale in javno odpirale navedenega dne ob enajstih; do tega časa so morajo tudi istotam predložiti. Za kavcijo je položiti 5 % (pet odstotkov) letne porabe, označene v pogojih, in sicer do vštetega dne 2 0. februarja t. 1. pri blagajni upravo tobačne tvornico v Ljubljani. Pogoji z golicami za ponudbe vred so dobivajo v pisarni tobačno tvornice v Ljubljani. Iz uprave državnih monopolov v Beogradu, dno 7. februarja 1922.; Pr. br. 4711. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenije. •t. 1136. Okrožnica vsem oddelkom pokrajinske uprave in vsem okrajnim političnim in policijskim oblastvom o potrebi pravnega utemeljevanja oblastvenih odlokov. Upravna oblastva v svojih oblastvenih konkret-^ odlokih no navajajo vedno zakonov in zakonskih 'tfedb, na katerih podstavi se ti odloki izdajajo. Tak način poslovanja provzroča med prebivalstvom ob-Cutek pravne negotovosti ter zmanjšuje pri uprav-nom uradništvu čut potrebe zakonitega upravnega Postopka in čut pravne odgovornosti. Vsak odlok Upravnih oblastev, ki jo oblastvenega značaja in iz-vii'a iz gospostva javne oblasti, se mora načeloma utemeljiti z razlogi. Iz razlogov bodi za stranko razvidno, na katere dejanske in pravno okolnosti se ^lok opira. Tudi je treba dodati pouk o pravnih tekih, kadar je odlok namenjen določeni osebi in utegne maštati vprašanje, ali je možno izpodbijati oblastveni odlok. Pouk o pravnih lekih naj pojas-ujuje, ali je sploh dopustna pritožba v rodnem in-stančnom teku in, če je dopustna, v katerem roku te pri katerem oblastvu se mora pritožba vložiti. To ne velja le za razsodbe, temveč tudi za konkretne oblastvene zapovedi in prepovedi in za razne konkretne konstitutivne odloke, s katerimi se dajo, izpreminjajo ali odvzemajo pravice (subjektivna pra-va) ali nalagajo, izpreminjajo ali odplavljajo dolžnosti. Le takrat, kadar so razlogi upravnega akta za •tranke povsem brezpomembni ali kadar gre za take Utvari, glede katerih postopa upravno oblastvo po-vsom po svobodni presoji in oceni in glede katerih obenem javni interes prepoveduje objavo dejanskih razlogov, ni treba navajati dejanskih razlogov. Z razsodbo se rešuje sporno vprašan jo o obstoju *U neobstoju konkretnega pravnega razmerja, odnosno vprašanjo o kršitvi subjektivnih pravic in zakonitih predpisov. Zato mora razsodba vsekakor ob-sozati poleg izreka še razloge, t. j. dejstva, ki so v konkretnem primeru pravno odločilna ali relevantna (stanje stvari, dejanski stan), in pa zakonito predpise, Poti katere jo podvajati ali subsumirati ta dejstva. Daljo obsezaj razsodba tudi pouk o pravnih lokih. Le kadar so višja instanca povsem strinja s stanjem Stvari, ki ga je ugotovila nižja instanca, kakor tudi c mnenjem nižjo instance glede uporabe zakonitih predpisov, zadošča, ako se višja instanca sklicuje na razloge nižje instance. S tem, da so upravna oblastva primorana vedno in povsod navajati tudi zakonite abstraktno predpise, Pod katere se podvajajo določena konkretna dejstva, so bo v precejšnji meri preprečilo izdajanje takih odlokov, ki nimajo nobene podstave v veljavnih zako-uitih predpisih in ki so torej neosnovani. Končno bodi še omenjeno, da mora upravno ob-teatvo, poklicano v tem ali onem primeru za izdajo uredbe v zmislu zadnjega odstavka člena 94. ustavo, y izdani uredbi vselej označiti zakon, na katerega Podstavi se uredba izdaja. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani, u dne 1. februarja 1922. Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Baltič s. r. 428$, Razglas. Gospod minister za notranje zadeve je odredil 8 odločbo z dno 24. januarja t. L, št. 14.938, da je 1 voljavnostjo izza dno 1. februarja 1922. krajevno ?teStee Grabe, Vratjo vas in Vratji vrh stalno pri-ueliti okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru, dočim ^tene krajevna občina. Lokavci stalno prideljena ^krajnemu glavarstvu v Mariboru. ^ Ljubljani, dne 1. februarja 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za. notranje zadeve. Zastopnik pokrajinskega namestnika: 1 dr. Baltič s. r. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Št. B n 7 ex 1922. Razglas o pobiranju takse na vstopnice. Ministrstvo za finance, generalna direkcija po-srednjih davkov v Beogradu, je priobčilo nastopni razpis z dne 3. januar ja 1922., št. 234: Po točki 1. tar. post. 99. a) taksne tarife se plačuje na vstopnice za državna gledališča, državno privilegirana gledališča, umetniško-diletantska gledališča kakor tudi za umetniške koncerte znižana taksa po 10 % od vrednosti vstopnic. Po drugem odstavku pripombe 4. k tar. post. 99. a) taksne tarife se ta taksa ne plačuje za poučna predavanja, poučne in gospodarske razstave ali večere in vaje sokolskih (orlovskih) in gimna-stično-sportnih društev, če se z njimi vred ne prirejajo plesne veselice. Iz tega je razvidno, da so razen vstopnic za omenjena gledališča samo vstopnice za umetniške koncerte obremenjene s takso 10 % od vrednosti in da so te takse oproščeni razen poučnih predavanj, poučnih in gospodarskih razstav le še večeri in vaje sokolskih (orlovskih) in gimnastično-sport-nih društev, toda samo, če se ne prirejajo z njimi vred tudi plesno veselice. Posamezne ustanovo pa spajajo s svojimi prireditvami, za katere bi marale plačevati znižano takso (umetniški koncerti) ali katere so takso oproščene (večeri in vajo sokolskih [orlovskih] in gimna-stičnosportnih društev) tudi plesno veselice ter uporabljajo razne načine, ''samo da se izognejo zakonitim določilom in da se odtegnejo plačilu celotne takse. Tako izdajajo posamezne ustanove za take svoje prireditve posebne vstopnice za zabavo — plesno veselico — in posebno vstopnice za umetniški koncert, odnosno za telovadbo, tor urejajo cene vstopnicam tako, da je cena vstopnic za veselico mini-malna, cena vstopnic za koncert ali telovadbo pa nadnormalna. Na ta način hočejo doseči, da se glavni del dohodka oprosti takse ali da plačajo znižano takso, ali pa zakonito takso samo od neznatnega dela dohodkov. Ker je plesne veselice smatrati za sestaven del, odnosno za. nadaljevanje koncertnih prireditev, večerov in vaj sokolskih (orlovskih) in gimnastično-sportnih društev, in so zbog tega take prireditve obremenjene s takso 20 % od vrednosti vstopnic, objavlja generalna direkcija piosrednjih davkov v varstvo državnih interesov to-le: Vse ustanove, ki so za svoje prireditve oproščene plačevanja takse ali ki plačujejo znižano takso, morajo plačevati popolno 20%no takso od vrednosti vstopnic ali prostovoljnih prispevkov, če spajajo j s svojimi prireditvami plesne veselice in če se te plesne veselice in prireditve vrše v isti polovici dneva in v isti zgradbi, no glede na to, ali izdajajo ]"osebne vstopnice ali posebna vabila za prireditve in posebne za plesno veselico. Prav tako se mora, ako je razen določene vstopnine ali prostovoljnega prispevka obvezno tudi plačevati določene ali prostovoljne prispevke za garderobo, postrežbo, program, plesni red, razne znake, cvetje, vžigalice, cigarete in temu podobno, tudi od te nabrane vsote plačati 20 % kot takso. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 1. februarja 1922. Delegat: dr. Savnik s. r. Št. B 11 5/20 ex 1922. Razglas o taksi na vozila. V zmislu določil člena 49. taksnega in pristoj-binskega pravilnika (Ur. 1. št. 268/1921.), ki »o bila j po sklepu zakonodajnega odbora narodne skupščine deloma izpremenjena, odnosno dopolnjena, in na podstavi pojasnil, prejetih od generalne direkcijo po-srednjih davkov' v razpisih z dne 24. januarja 1922., št, 1236, in z dne 29. januar,ja 1922., št, 1942., se objavlja: Po tarifni postavki 100. začamega zakona o taksah in pristojbinah (Ur. 1. št. 259/1921.) sta določeni dve vrsti taks, in sicer: 1. ) taksa za prijavo, da ima kdo avtomobile, fija-kerske vozove, vozove na vzmeteh in bicikle; 2. ) letna taksa za uporabljanje avtomobilov in fijakerskih voz za osebno potrebo. Po točki 1.) člena 49. taksnega in pristojbinskega pravilnika in po njegovih izpremenjenih in dopolnjenih določilih se plačuje taksa za prijavo, da ima kdo avtomobile, fijakerske vozove in bicikle (bodisi motorno, bodisi navadne) vseh teh vrst, n* glode na to, ali se uporabljajo za prevažanje potnikov, prenašanje blaga, za spekulativne namene ali zgolj za osebno potrebo. Vozovi na vzmeteh, to so vozovi na vzmeteh, kJ niso fijakerski vozovi (kočije, landauerji, breki), nogo druge vrste, n. pr. tako zvani navadni «ko-leslji» in »zapravljivčki* brez strehe i. sl., plačujejo to takso samo, čo se uporabljajo izključno za osebo in rodbino dotičnega lastnika (za luksus). Ce jih pa lastnik poleg tega redoma uporablja tudi za prevažanje svojih potrebščin, pridelkov ali blaga, n. pr. mleka, zelenjave, mesa, manufakturnoga blaga itd., no plačujejo nobene takse, niti one po točki 20. navedenega člena 49. (2 Din in 5 Din), ako ni pogojev za plačevanje te takse. Po točki 20. člena 49. navedenega pravilnika se plačuje za prijavo onih navadnih vozil po mestih i* trgih, ki niso omenjena v tar. post. 100., ki pa v* morajo po veljavnih policijskih predpisih prijaviti ter je treba za njih uporabo dobiti dovolilo, taksa po tar. post. 1. po 2 Din, za dovolilo pa taksa p* tar. post. 5 po 5 Din, ako ni v področju posameznih oblasti določena posebna druga večja taksa. Navadni kmetijski vozovi, ki služijo izključno za potrebo dotičnega lastnika, ne plačujejo niti te takse (iz točke 20. člena 49. pravilnika). Iz toga izhaja, da se za navadna kmetiška vozila kakor tudi za kmetiške vozove na vzmeteh, ki se poleg uporabljanja za osebo in rodbino lastnikovo rodno uporabljajo tudi za prevažanje njegovih potrebščin in pridelkov, ktikoe mleka, zelenjave itd., ne plačuje nobena taksa z* prijavo, da jih kdo ima. Ob omenjenih pogojih torej niso zavezani taksi tako zvani »koleslji* (Steiervvagerl) »zapravljivčki* (vozovi na vzmeteh z lestvami in spredaj s sedežem) in slična vozila. Takih vozil sploh ni treba prijavljati, če so dani omenjeni pogoji za taksno prostost- Letna taksa so plačuje samo za uporabljanje avtomobilov in fijakerskih voz (kočij, lan-dauerjev, brekov i. sl.) za osebno potrebo. Od plačevanja te letne takse so izvzeti: | a) potniški avtomobili in fijakerski vozovi pri podjetjih, ki uporabljajo ta vozila izključno za prevažanje potnikov ter od tega obrta plačujejo davek; b) zgolj tovorni avtomobili pri podjetjih, kakršna so: spediterska, transportna in druga; c) avtomobili in fijakerski vozovi pri podjetjih, ki s« bavijo s prodajo (trgovino) teh vozil, ako jih no uporabljajo za osebno potrebo; in č) navadni dvokolesni vozovi. Vsi avtomobili, vozovi in bicikli, ki služijo izključno za prevažanje materiala, oseb in orodja za gašenje požara, niso zavezani taksi po tar. post. 100., niti za prijavo niti letni taksi. Ako služijo taka vozila za privatno osebno potrebo, so zavezana tej taksi. Navodila v tuuradnem razglasu št. B II 50/125 z dne 22. decembra 1921. (Ur. 1. 3 iz leta 1922.) se razveljavljajo, kolikor nasprotujejo zgornjim novim predpisom in navodilom. Zato tudi ni zahtevati takse po 5 Din za izkaznico o vozilu. Stranke, ki so že položilo takso, katere pa po teh novih predpisih in navodilih niso bile zavezane plačati, lahko prosijo za povračilo v 90 dneh po položitvi takse pri onem oblastvu. kjer so takso položile. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dno 7. februarja 1922. Za delegata: Bonač s. r. Št. A I 76/3 ex 1922. Razglas. Gospod finančni minister jo z razpisom z dne 2. februarja t. L, št. 3160, rok za vložitev napovedi o dohodnini in rentnini za leto 1922. podaljšal do konca meseca februarja t. 1. O tem se dodatno k tukajšnjemu razglasu z dne 15. decembra 1921., št. A I 3453 ex 1921., obveščajo davčni zavezanci s pristavkom, da so onim, ki tudi v podaljšanem roku ne vlože napovedi, dohodnina in rentnina odmeri brez nadaljnjega poziva na podstavi uradnih pripomočkov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 7. februarja 1922. i Razolasi zdravstvenega odseka za Slovenilo. iti. 1321/22. Razglas. Zdravstveni odaok za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Loko pr\ Zidanom mostu. S to službo je spojena plača letnih 1200 K in (Mavica do šest petletnic po 100 K. Ti prejemki so po naredbi celokupne deželne vlado za Slovenijo z ine 29. aprila 1919., št. 467 Ur. L do preklica kot draginj.ska doklada povišani za 100 %. Po odloku delegacijo ministrstva financ z dno 24. januarja 1920., št. 96/V, pa do preklica, odnosno do ureditve rednih službenih prejemkov, gre okrožnemu zdravniku še izredna draginjska doklada celokupnih prejemkov, ki znaša v pričujočem primeru 120 %. Oženjeni okrožni zdravniki dobivajo za ženo in za vsakega nepreskrbljenega otroka po 90 K na mosec. Prošnje, opremljene s potrebnimi svod očkami, naj so vlože do dne 2 5. februarja 1922. zdravstvenem odseku za Slovenijo Zdravstveni odsek za Slovenijo v dne 4. februarja 1922. Sanitetni šef: dr. Krajec s. r. v Ljubljani. Ljubljani, Razglasi graiitiena direkcije za Sioveniio. 3—2 6«. 735. 148 Razglas. Dne 2 4. februarja 1922. ob enajstih bo pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, IT. nadstropje, pouudna obravnava za (lokavo mejnikov za novo državno mejo med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrijo. Natančnejši podatki so na razpolago pri gradbeni direkciji mod uradnimi urami. Zapečatenim ponudbam, kolkovanim s kolkom za 20 Din, jexpriložiti potrdilo finančne deželne blagajne v Ljubljani o plačani kavciji v znesku 5 % ponujene vsote z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme dobavne pogoje, dovolilo ministra za gradbe, da se sine ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojnega davčnega oblastva, da so vsi davki plačani. Vse priloge morajo biti pravilno kol-kovano. _ Namesto dovolila za udeleževanje pri javnih licitacijah zadošča za sedaj ponudbi priložena prošnja na ministrstvo za gradbe, kolkovana in opremljena 17. oktobra 1921., Ur. 1.129 z dne 26. oktobra 1921. in pravilno frankirana kuverta, naslovljena na ministrstvo za gradbe. Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico, lia odda dobavo brez ozira na ponujeno vsoto. Nepravilno kolkovane ali nedostatno opremljene ponudbo se ne bolo vpoštevale. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dna 4. februarja 1922. Gradbeni direktor: inž. Klinar s. r, Razglasi drugih uradov in oblastev. Hi. 2685/1921. z ekon. n« Razglas o nabavi obleke in obutve za finančno kontrolo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za nabavo obleke in obutve finančni kontroli kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev «e bo vršila po naredbi ministrstva za finance (generalna direkcija posrodnjih davkov) št. 21.128 z dno 21. decembra 1921. komisijska ofertalna licitacija pri pokrajinskem e komo matu v Sarajevu dne 2 8. februarja 1 9 2 2. ob deveti h. Ta ofertalna licitacija obseza z ozirom na to, da bi utegnila biti nabava obleke dvovrstna: A. 3800 izgotovljenih garnitur obleke iz ovčje volno, izdelanih po predpisani meri. Garniture sestoje: a) iz šapke, b) iz plašča, c) iz bluz), č) iz hlač dokolenk, odnosno hlač dopetač (pantalonov) in d) iz dokolenic; B. ali za 3800 garnitur volnenega sukna, navedenih pod A., razne podloge za šapke, plašče, bluze in hlače, gumbov in sukanca kakor tudi zelenega sukna in kokarde za šapke; C. krojenje in šivanje 3800 garnitur, navedenih pod točko A, iz sukna, razpisanega pod točko B, po predpisani meri. ki jo naznani pokrajinski eko-nomat; Č. 3800 parov usnjenih čevljev za vezanje (za-drgovanje) po predpisanih številkah. Za gorenjo dobavo je vložiti pri pokrajinskem ekonomatu v Sarajevu pismeno ponudbo n a j k e s -noje dodno 2 7. februarja 192 2. ob dvanajstih. Ustne in brzojavno ponudbe se ne bodo vpoštevale. Nabava se mora izvršiti franko in loko pokrajinski ekonomat v Sarajevu. Ponudbe se smejo glasiti ali na vso gorenjo dobavo ali tako, da je cena označena za vsak predmet ali pa na posamezne vrste označenih predmetov. Ponudbe se bodo sprejemale in vpoštevale oh nastopnih pogojih: 1. ) Ponudbe se bodo sprejemale do že označenega dne in ure, t. j. do dne 27. februarja 1922. ob dvanajstih. 2. ) Naknadni popravki v že oddanih ofertih se ne morejo odobriti in se tudi popravljeni oferti ne bodo vpoštevali. 3. ) V ponudbah morajo biti ceno označene s številkami in z besedami v dinarski vrednosti. 4. ) Ponudniki morajo ponudbo svojeročno podpisati. 5. ) Ponudbe se morajo oddati v zapečatenem ovitku, a na omotu mora biti napisano: »Ponudbe za nabavo obleko in obutve finančni kontroli ponudnika N. N.» 6. ) Kot kavcijo za gorenji ofert morajo položiti domači državljani pri pokrajinskem ekonomatu v Sarajevu proti potrdilu 10 %, inozemski državljani pa 20 % ponujeno cene v gotovini ali v veljavnih državnih papirjih, odnosno morajo za začasno kavcijo predložiti garantna pisma tuzemskih denarnih zavodov, katerih osnovna polnoplačana glavnica '.naša najmanj en milijon dinarjev, najkesnoje do d - ■ 2 7. februar j a 1 92 2. ob dvanajstih. 7. ) Vsak ponudnik mora s ponudbo vred predložiti pokrajinskemu ekonomatu za vzorec po en izdelan kos, odnosno po en pas 10 cm vee širine sukna, podloge in dragih predmetov. 8. ) Ponudniki morajo poslati, odnosno izročiti, pokrajinskemu ekonomatu v Sarajevu pismeno izpričevalo o svojih nabavljalnih sposobnostih, domači državljani pa tudi potrdilo o tem, da so svoj obrt prijavili davčnim oblastvom in da so plačali davek za tekoče trimesečje. 9. ) Vsaka ponudba mora biti kolkovana s kolkom za 20 dinarjev. Vloženo ponudbe, ki ustrezajo gorenjim pogojem, ostanejo v veljavi, dokler ministrstvo za finance ne odloči o rezultatu ofertalne licitacije; isto tako se po tem roku vrnejo kavcije in vzorci po nudnikom, katerih ponudbe ne bi mogle biti sprejete, ob njih stroških. Ministrstvo za finance sme poveriti nabavo razpisanih predmetov ali enemu ponudniku ali pa oddati nabavo posameznih predmetov raznim oferen-tom. Pogojeni predmeti se morajo oddati najkesnoje v treh mesecih od dno obvestitve, da je pogodba odobrena. Za vsak celi ali začeti teden se odtegne 2 % pogojene cene. Pokrajinski ekonomat ima pravico, zmanjšati gorenjo količino obleke, odnosno sukna in čevljev. Natančnejša navodila dajo pokrajinski okono-inat med uradnimi urami vsak dan -polniti mesto podkovskega mojstra. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne 18. februarja 192 2. pri poveljništvu žreb-čarne. S tem mestom so združeni prejemki državnik (KKlnradnikov s pripadajočimi draginjskimi dokladami. Po enoletnem zadovoljivem službovanj« se imenuje podkovski mojster za definitivnega. Poveljništvo državne irebčarne na Selu pri Ljubljani dne 8. februarja 1922. - • i-n-K*—*., - Razne objave. 161 Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stanje dne 22. januarja 1922. Aktiva: Dinarjev Metalna podloga . . . 41'1,192.872 bk Posojila......................... 543,282.160 4B Dolg države.................. 4.418,406.796'1« Vrednost državnih domen, založenih za izdajapje novčanu: . . 2.138,377.163 • - Saldo raznih računov......... — Pasiva: 7 501'258"1 6~a Glavnica..................... 13,084.000—- Rezervni fond..................... l,837.-279 Ti Novčanice v tečaju .............4.503,827.180 — Razne obveznosti............. 753 928 087'07 Terjatve države za založene domene 2.186,377.163* — Saldo raznih računov . ... 205.281.75 __________ '7.501.258.991 ’ 58 171 Splošna prometna banka, podružnica v Ljubljani, prej J. C. Mayer. Vloge na hranilne knjižice. Stanje dna 1. januarja 1922. . . K j. 10.131.710-08 Tekom meseca januarja jo vložilo 69 strank . . K j. 2^90.657-03 Tokom meseca januarja je dvignilo 89 strank . Kj. 3,519.236-06 Kj. 628.579-Og Stanje dne 31. januarja 1922. . . Kj. 9,503.131-66 V Ljubljani, dno 7. februarja 1922. 8t. 1865. 172 Dražba ribje lovi. V petek dne 2 4. februarja 1 922. ob desetih se bo pri podpisanem okrajnem glavarstvu na javni dražbi oddajal v zakup ribarski zakupni okraj 160 St. 629—III. Razglas. Ceškoslovaško-jadransld tovorni promet. Z n i ž b a za železo od postaj: B o h u m i n st&tni n A d r a ž i in Dubi u Klad n a. Z veljavnostjo izza dno 25. januarja 1922. do preklica, odnosno do proizvedbe v tarifi, najdalje j>a do konca meseca januarja 1923., se znižujejo za železo izjemne tarife 47 B, ki je namenjeno izvozu preko morja, v »Provizorni železniški tovorni tarifi* z dne 1. marca 1921. vsakokrat veljavni voznin,ski stavki razpredela te izjemno tarife, zazna-monovanega z *, vpošlevaje določila in pogoje t* tarife za 20 % (dvajset, odstotkov) v prometu od postaj: Bohumin stdtni nAdraži in Dubi u Kladna. Pošiljke, ki se odpravljajo na podstavi znižanega vozninskega stavka za postajo Dubi u Kladna, se vodijo preko postaj: Innichov statni nadraži-Horni Dvorište - Cosky Heršlak — preko avstrijskih zveznih železnic in Trbiža. V Ljubljani, dne 1. februarja 1922. Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.