Tjaša Ribizel
Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo
KLAVIRSKA DELA MARIJANA LIPOVŠKA
Izvleèek: Prispevek obravnava klavirska dela Marijana Lipovška, ki so ohranjena v
Glasbeni zbirki NUK ter v tisku Društva slovenskih skladateljev. Glede na èas nastanka in
obdelavo glasbenega materiala lahko skladateljeve klavirske skladbe razdelimo v dve
skupini, in sicer (1) preproste klavirske skladbice, nastale do leta 1925, ter (2) skladbi, ki
jih stilsko uvršèamo med neoklasicistiène stvaritve (1944–1978).
Kljuène besede: Marijan Lipovšek, klavirske skladbe, neoklasicizem
Abstract: The article deals with Marijan Lipovšek’s piano compositions that are
preserved in the Music Collection of NUK, some of them also in printed form (Society of
Slovene Composers). Taking into account when they were written and how their
compositional material was treated, Lipovšek’s piano compositions can be divided into
two groups. The first group comprises simple piano pieces from his childhood up to 1925,
while the second group includes compositions written in neoclassical style (between 1944
and 1978).
Keywords: Marijan Lipovšek, piano compositions, neoclassicism
Prispevek obravnava klavirska dela Marijana Lipovška, ki so dosegljiva v
Glasbeni zbirki NUK. Njegov klavirski opus obsega 14 klavirskih del. Veèina
skladb je ohranjenih v rokopisu, pet jih je izšlo tudi v tiskani obliki. Z izjemo
leksikografskih objav ali posameznih raziskav je posnetkov ali prispevkov o
njegovem klavirskem ustvarjanju zelo malo. Glede na èasovni nastanek lahko
Lipovškove klavirske skladbe razdelimo v dve skupini. V prvo spadajo skladbe,
ki so domnevno nastale do leta 1925, v drugo pa dela, nastala od leta 1942 do
1970.
V prvo skupino so uvršèene sledeèe skladbe: Ko psi zalajajo1 (1920, skladbica iz
otroških let), Angleški valèek za klavir2 (1925), Tempo di tango in Brzopolka3
(1925) ter Tempo di Marcia4 (1925, za popravke, ki so v rokopisu, je navedeno, da
jih je verjetno zapisal Josip Pavèiè).
Skladbe iz prve skupine so preproste skladbice, ki so zgrajene veèinoma v
pesemski obliki. Prva skladba je enodelna pesemska oblika, brez modulacij.
Valèek je sestavljen kot pesem z refrenom in ima zgradbo: abbaa’ (na dominanti)
a+zakljuèek (v obliki velikega stavka), osnovna tonaliteta je D-dur. Tempo di
Tango je sestavljena tridelna pesemska oblika (4 male periode+coda). V tej
89
Tjaša Ribizel, KLAVIRSKA DELA MARIJANA LIPOVŠKA
1 Marijan, Lipovšek. Ko psi zalajajo. Rkp. NUK, Glasbena zbirka.
2 Marijan, Lipovšek. Angleški valèek za klavir. Rkp. NUK, Glasbena zbirka.
3 Marijan, Lipovšek. Tempo di Tango, Brzopolka. Rkp. NUK, Glasbena zbirka.
4 Marijan, Lipovšek. Tempo di Marcia. Rkp. NUK, Glasbena zbirka.
skladbi je veè modulacij, in sicer iz D-dura v H-dur, h-mol, A-dur, E-dur, nato se
vrne v D-dur.
Primer 1: Prva mala perioda skladbe Tempo di tango (takt 1–9).
Brzopolka je sestavljena iz treh delov. Na zaèetku je uvod, ki mu sledi del a,
sestavljen iz male periode in malega stavka; b del je sestavljen iz male periode, c
del iz niza ponovljenih stavkov, zadnji del trio pa je iz malih stavkov. Tonalni plan
odsekov je naslednji: dela a in b sta v F-duru, del c v C-duru in zadnji del,
imenovan trio, v B-duru (2 stavka na toniki, dva na dominanti in dva na II.), temu
sledi še mala perioda. Tempo di marcia je sestavljena dvodelna pesemska oblika.
Na zaèetku je uvod, ki nas pripelje v del A; ta je sestavljen iz dela a (velika
perioda) in b (mala perioda) ter poteka v D-duru. Temu sledi del B, ki ga je
skladatelj poimenoval trio in je v G-duru. Sestavljen je iz dela c (mala perioda) in
d (dve veliki periodi).
V drugi skupini je 20 mladinskih pesmi za klavir5 (1944, izšle pri Glasbeni
matici), Dve miniaturi za klavir6 (1949, prva je v tisku izšla leta 1977 v zbirki
Jugoslawisches Jugendalbum für klavier 1), Trije Impromptuji za klavir7, katerih
skice so iz leta 1942, v tisku pa je skladba izšla 11 let kasneje (1953 pri DZS),
Sonata za klavir8 (1955, izšla pri DSS, v Lipovškovem seznamu je navedeno, da
je nastala 1953), Voznica9 – variacije na ljudsko temo (1954 je bila prijavljena na
ZAMP10, izšla 1957 pri DSS) ter nedokonèana skladba uta vuga11 – variacije na
ljudsko pesem (1956), Miniatura12 (1960) in Pet ljudskih pesmi v klavirski pevski
90
MARIJAN LIPOVŠEK (1910–1995)
5 Marijan, Lipovšek. Dvajset mladinskih pesmi za klavir. Ljubljana: Edicije Društva slovenskih
skladateljev, 1977.
6 Marijan, Lipovšek. Dve miniaturi za klavir. Rkp. NUK, Glasbena zbirka.
7 Marijan, Lipovšek. Trije Impromptuji za klavir. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije, 1953.
8 Marijan, Lipovšek. Sonata za klavir. Ljubljana: Savez kompozitora Jugoslavije, Društvo slovenskih
skladateljev, 1955.
9 Marijan, Lipovšek. Voznica. Ljubljana: Edicije društva slovenskih skladateljev, 1957.
10 ZAMP: Zaštita autorskih muzièkih prava.
11 Marijan, Lipovšek. uta vuga – variacije na ljudsko temo. Rkp. NUK, Glasbena zbirka.
12 Marijan, Lipovšek. Miniatura. Rkp. NUK, Glasbena zbirka.
priredbi13 (1970) ter ista skladba, le pod drugim naslovom, Pet fragmentov na
ljudske motive14 (1978). Razlika med prvo in drugo je le v tem, da je drugi ciklus
pesmi razširjen in, kakor je mogoèe razbrati iz rokopisa, dokonèan.
Dvajset mladinskih pesmi za klavir je ciklus kratkih miniaturnih skladb, ki so
zgrajene kot pesemske oblike; ta je najveèkrat tridelna (npr. Pesem pomladne
travice) ali dvodelna pesemska oblika (npr. Poljska). Ciklus obsega naslednje
skladbe: Poljska, Pastirska, Beraèeva, Kmetova, Pesem sapice, Pesem
siromakov, Pesem stare matere, Pesem o detetu, Pesem temnih oblakov, Pesem
delavca, Pesem otroškega reja, Pesem deevnih kapljic, Prazniška, Pesem male
matere, Pesem belih oblakov, Pesem pomladne travice, Pesem mladih vojakov,
Pesem grobov, Gozdna in Pesem gorske zvonènice.
Prva miniatura za klavir je tridelna pesemska oblika; dela a in b ter repriza so
sestavljeni iz treh velikih period. Del a je napisan v G-duru, v 5/8 metrumu. V delu
b skladba modulira, in sicer iz G-dura v A-dur in nato v As-dur. Z nizom dvotaktij,
ki pripeljejo nazaj v osnovno tonaliteto, se skladba vrne v reprizo dela a. Druga
miniatura je oblikovno sestavljena tridelna pesemska oblika. A-del skladbe se
priène v C-duru, ki modulira v G-dur, D-dur in se nato vrne v C-dur. B-del je daljši
od A-ja; priène se v As-duru, modulira v H-dur, ponovitev A-dela pa se priène v
a-molu, ki šele na koncu skladbe prek H-dura in Des-dura modulira nazaj v C-dur.
Ti dve miniaturi sta po obliki povezani s skladbami iz prve skupine. Skladatelj
glede na material, ki ga uporablja, ohranja povezavo med posameznimi deli
skladb. Po drugi strani glede na tonalni plan, ki je zaradi veèjega števila modulacij
znotraj stavkov kompleksnejši in zaradi ritmiène razgibanosti skladb, se ti dve
miniaturi oddaljujeta od prve skupine skladb in nakazujeta prehod v drugo
skupino.
Trije Impromptuji za klavir so glede na zgradbo stavkov tristavèni sonatni ciklus.
Prvi Impromptu je napisan v sonatni obliki. Ekspozicija je sestavljena iz dveh tem
in mostu; sledi dolga izpeljava, ki obdeluje material obeh tem in k temu dodaja
tudi novega v razliènih tonalitetah. Temu sledi popolna repriza s codo. Prva tema
se priène v h-molu, druga pa poteka v C-duru. Skladba se konèa v H-duru. Drugi
Impromptu ima 3-delno strukturo. Prvi A-del je sestavljen iz motiva, ki nastopa v
zgornjem glasu, in šestnajstinskih motivov, ki nastopajo kot dialog med levo in
desno roko. Sledi medigra, sestavljena iz c-, f-, es-, f-, as-mol akordov v desni roki
in iz podvojenih oktav v levi roki. B-del je sestavljen iz akordov v desni roki, pri
èemer leva roka v staccatu podvaja kvinto akorda; temu sledi ponovitev prvega
motiva iz zgornjega glasu v delu A; ta motiv je oblikovan kot inverzija prvega.
Drugi motiv na koncu nastopa kot unisono med desno in levo roko.
91
Tjaša Ribizel, KLAVIRSKA DELA MARIJANA LIPOVŠKA
13 Marijan, Lipovšek. Pet ljudskih pesmi v klavirski pevski priredbi. Rkp. NUK, Glasbena zbirka.
14 Marijan, Lipovšek. Pet fragmentov na ljudske motive. Rkp. NUK, Glasbena zbirka.
Tretji Impromptu je po zgradbi sonatni rondo, torej ABACABA + coda. Za ta
rondo je znaèilno, da je tretja tema tista, ki je ponavadi bolj obdelana. Osnovna
tema, tj. tema A, je v c-molu, ta v delu B preide v h-mol in Es-dur. C-del se giba v
tonalitetah d-, g-, c-mola in se preko g-mola vrne v tonaliteto c-mola, ki oznaèuje
temo A. Vsi trije Impromptuji odstopajo od tonalnega stavka; ta odstop je še
posebej viden v drugem Impromptuju. Primeri tega so: kvartni akordi, nepravilno
razvezane disonance (kot v spodnjem notnem primeru) in mesta, kjer se pojavlja
vsaj v eni roki obris tonalnega stavka, v drugi pa le-ta od tega odstopa. Tudi v
prvem in tretjem sreèamo podobne primere, vendar ti niso tako zgošèeni kot v
drugem.
Primer 2: Odsek Drugega Impromptuja (takt 10–12).
Sonata za klavir je tristavèna in oblikovno predstavlja tipièen tristavèni
klasicistièni ciklus. Prvi stavek je sonatni stavek. Pred prvo temo je uvod,
sestavljen iz ponovitev sekvenènih figuracij razloenih akordov Es-dura z
zadrkom fes v es, sledijo septakordi in nato prva tema. Ta je napisana v a-molu;
zanjo je znaèilen punktiran ritem. Sledi most, ki tok pripelje do svetle druge teme,
zapisane v As-duru. Zakljuèni del je krajši in se konèa s ponovitvijo uvoda in prve
teme v c-molu. Drugi stavek je tema z varijacijami. Tema je predstavljena v
zgornjem sopranskem glasu, in sicer v A-duru ob spremljavi ostinata na c v levi
roki. Gre za primer proste variacije, saj se v skladbi spreminjajo melodija
variacije, ritem in harmonija na takšen naèin, da se spremeni tudi oblika variacije.
Osnovna tema je torej v A-duru, ko se pojavi drugiè, je v tonaliteti D-dura, nato
E-dura in ob zadnjih dveh ponovitvah zopet v A-dur tonaliteti. Razmerja med
trajanji se skozi variiranje ne ohranijo, tema se ritmièno skrajša. V osnovni
ritmièni obliki sta poleg prvega tudi tretji in zadnji nastop. Melodièno se variacija
spremeni, ko nastopi drugiè, in sicer se pojavi v tretjem glasu za veliko sekundo
višje od osnovne. Tako kot prvi je tudi zadnji stavek sonatni. Pred nastopom prve
teme je uvod z znaèilno repeticijo enega tona, sledi prva tema v C-duru, most, ki
nas pripelje v tonaliteto druge teme, in sicer v b-mol. Sledi izpeljava, ki nas
pripelje do popolne reprize s codo v C-duru. Ciklus ne odstopa od tonalnega
stavka, razen v primeru kvartnega akorda, podvojenih oktavnih in sekundnih
postopov, ki pa ne nastopijo pogosto.
Skladba Voznica predstavlja 30 variacij na ljudski motiv. Ta je na zaèetku
predstavljen v osnovni obliki, in sicer v cis-molu v zgornjem – sopranskem glasu.
92
MARIJAN LIPOVŠEK (1910–1995)
Primer 3: Osnovna tema skladbe Voznica (takt 2–12).
V sledeèih variacijah nastopi motiv v vseh štirih glasovih, tudi izmenjajoèe. Tema
je obravnavana svobodno, spreminja se tonaliteta. Osnovna tema je, kot e
reèeno, v cis-molu, ta v variacijah veèkrat modulira; sledijo si cis-mol, Cis-dur
(10), b-mol (12), fis-mol (16), d-mol (17), cis-mol (18), gis-mol (19), c-mol (21),
Es-dur (22), cis-mol (23), f-mol (24), cis-mol (26), es-mol (27), c-mol (28), v
sredini 30. variacije modulira v cis-mol. Ritmiène spremembe so relativne, ker se
razmerje med trajanji ne ohranja; spremeni se e v tretji variaciji, kjer tema
nastopi v šestnajstinkah, torej v krajših ritmiènih vrednostih. V osnovni obliki se
pojavi v peti variaciji, nato v deseti do dvanajste variacije in od 28. do zadnje
variacije. Vmes nastopi tema v krajših ali pa daljših ritmiènih vrednostih in s tem
ritmièno odstopa od osnovne teme. Poleg ritmiènih so pomembne tudi melodiène
spremembe, ki so relativne. Tu nastopajo sekvence. Osnovna tema je na primer e
v drugi variaciji transponirana za terco nije, v zadnji variaciji pa za dve oktavi.
Primer 4: Tretja variacija skladbe Voznica: primer ritmiène in melodiène spremembe.
Spreminja se tempo posameznih variacij. Osnovna tema je v 3/4 metrumu, ta pa se
skozi celotno skladbo veèkrat spremeni. Prehaja iz 3/4 v
4/4 in obratno. Variacije se
zakljuèujejo v Lentu s popolno reprizo teme v cis-molu, v zgornjem glasu.
uta vuga je nedokonèana skladba. Iz dostopnega rokopisa je mogoèe razbrati, da
osnovna tema nastopi v zgornjem sopranskem glasu v G-duru, nato pa se priène
prosto variiranje; tema ostaja v zgornjem glasu in je ritmièno spremenjena, prav
tako harmonsko, ker modulira prek E-dura v A-dur.
93
Tjaša Ribizel, KLAVIRSKA DELA MARIJANA LIPOVŠKA
Miniaturaje oblikovno tridelna pesemska oblika. Del a je sestavljen iz treh malih
period, enako tudi b-del, repriza a-dela pa ima poleg treh malih period še codo.
Mali a je napisan v c-molu, b poteka v F-duru s prestopi v molovsko
subdominanto, torej v b-mol, in repriza ter coda v c-molu. Poleg tega se v skladbi
pojavljajo odstopanja od tonalnega glasbenega stavka, saj se pojavljajo
nerazvezani sekundni akordi, zadrki in septime.
Primer 5: Odsek Miniature (takt 26–27).
Pet ljudskih pesmi oziroma Pet fragmentov na ljudske motive je ciklus petih
variacij na pet razliènih tem. Vse variacije so oblikovno direktne, ker se spremeni
melodija, ritem in/ali harmonija variacij. Prva skladba je variacija na temo pesmi
Sem misli snoè na vas iti in ima naslednjo zgradbo: osnovna tema, ki ji sledi
prehod (dolg takt ali dva), prva variacija, ki je spremenjena ritmièno; te
spremembe so relativne, ker se razmerja med trajanji ne ohranijo; melodija ostaja
nespremenjena. Sledi prehod in tretja variacija, ki pa je tako ritmièno kot tudi
melodièno spremenjena; ta sprememba je v intervalih, ki se glede na osnovno
obliko poveèajo. Osnovna tema je v As-duru. Druga pesem je Dolenjski furmani.
Na zaèetku ima uvod, tema se pojavi v spodnjem glasu, in sicer v D-duru. Temu
sledi druga ponovitev teme, ki je spremenjena melodièno, nato se sekvenèno
ponovi, in sicer za kvinto višje, temu sledi pojav teme v osnovni obliki. Nato se
nastopi teme premaknejo v zgornji glas. Tema je glede na lego sekvenèno
ponovljena, za interval oktave. Potem se prestavi v spodnji glas z oktavno
podvojitvijo in zadnjiè nastopi tik pred koncem, èemur sledi ponovitev uvoda.
Tretja variacija ima e na zaèetku predstavljeno temo pesmi Zakaj se ti deèva ne
vdaš v zgornjem glasu, ki je ob naslednjih ponovitvah ritmièno spremenjena, te
spremembe so relativne; spremenjena je tudi melodièno, ker se pojavi terco nije
od osnovne teme oziroma ne izhaja iz istega tona. Prav tako se ta tema pojavi v
zgornjem in spodnjem glasu. Poteka v Es-duru. Èetrta variacija je pesem Nocoj
pa, oh nocoj, ki se zaène z uvodom, èemur sledi tema v zgornjem glasu, v Es-duru.
Ritmiène spremembe se kaejo v krajših ritmiènih vrednostih teme, melodiène pa
v kvintnih ali oktavnih prestavitvah teme v variacijah. Peta variacija Èin, èin, èin
drenica ima na zaèetku uvod, ki mu sledi tema v zgornjem glasu, v G-duru.
Ritmièno se tema spremeni tako, da se v drugi variaciji vrednosti podaljšajo za
celo dobo, v tretji se e vrne v osnovno ritmièno zgradbo. Melodiène spremembe
nastopijo, ko se tema v variacijah pojavi oktavo ali terco nije od osnovne. Poleg
variirane obdelave materiala tem ljudskih pesmi je za ta ciklus znaèilna tudi
uporaba disonanènega materiala, in sicer se glasovi, ki nastopajo soèasno s temo,
94
MARIJAN LIPOVŠEK (1910–1995)
gibajo v sekundnih postopih ali paralelnih podvojenih oktavah, toni, ki tvorijo
akord, imajo dodane sekunde, ki se ne razveejo, ali pa so grajeni kvartno idr.
Primer 6: Tema Drugega fragmenta (takt 8–13).
Med zapušèino je tudi Glasba za plesni nastop, za katero je navedeno, da je
najverjetneje nastala za lastno rabo; letnica nastanka ni znana. Glede na oblikovne
lastnosti skladbe jo lahko uvrstimo v prvo skupino skladb. K temu pripomore tudi
dejstvo, da je bil Lipovšek èlan ljubljanskega sokolskega društva, pri katerem je
na plesnih veèerih v letih 1925–27 igral klavir. Skladba je zgrajena periodièno,
gre za niz kontrastnih stavkov. Priène v d-molu in preide v H-dur; glede na odsek
se spremeni tudi tempo. Material ostaja enak.
Klavirske skladbe so krajše zaokroene celote, ki jih lahko glede na znaèilnosti
skladb iz prve skupine stilsko uvrstimo med neoklasicistièna dela. Glasbeni
stavek je tonalen, oblike skladb so jasno doloèene in ne odstopajo od formalnih
pravil gradnje stavkov, to so periode, mali in veliki stavki, ki se potem zdruujejo
v pesemske oblike. Prehod iz prve skupine skladb v drugo je glede na obliko in
zgradbo prikazan prek uporabe kompleksnejšega tonalnega plana in intenzivnejše
ritmiène razgibanosti. Lipovškova stilska pot se po mnenju Andreja Rijavca kae
v neoklasicizmu in folklorizmu.15 Neoklasicizem se kae v uporabi tonalnega
glasbenega stavka, v katerem se pojavljajo tudi disonanèni toni, ki so bili posebej
izpostavljeni pri sami analizi skladb ali ciklusov. Med njimi so najpogostejši
kvartni akordi, nepravilno razvezani sekundni akordi, zadrki, podvojeni oktavni
in sekundni postopi. Naslednja znaèilnost so oblike, ki jih uporablja Lipovšek.
Posega po sonatni formi, rondoju, pesemski obliki, variacijah. Te so jasne in
oblikovno sklenjene; tonalni plan stavkov se dri pravil, kot so na primer v
sonatni obliki prva tema na toniki in druga na dominanti. Poleg neoklasicizma se v
skladbah pribliuje tudi folklorizmu, saj uporablja material slovenskih ljudskih
pesmi, ki ga jemlje kot izhodišèe za novo kompozicijo (na primer Pet fragmentov
na ljudske motive) in ga v njej variacijsko obdeluje. Variacije so oblikovno
najpogosteje direktne ali proste in glede na to se skozi posamezne skladbe
95
Tjaša Ribizel, KLAVIRSKA DELA MARIJANA LIPOVŠKA
15 Andrej, Rijavec. Slovenska glasbena dela. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije, 1979, str. 156.
spreminja oziroma obdeluje tudi tema, ta je najpogosteje svobodno obravnavana.
V klavirskih delih Lipovšek torej sledi tradicionalnim glasbenim oblikam,
glasbenemu stavku, v katerem se kae neoklasicizem. V tem je Lipovšek našel
svojstveno stilsko pot, ki jo je skozi vse klavirske skladbe tako oblikovno kot tudi
harmonsko nadgrajeval.
96
MARIJAN LIPOVŠEK (1910–1995)
PIANO COMPOSITIONS BY MARIJAN LIPOVŠEK
Summary
Marijan Lipovšek’s piano output consists of 14 compositions that can be divided
into two groups, according to the time of their creation and form used. The first
group includes piano compositions in simple ternary form, written during his
childhood (up to 1925) and the second, neoclassical compositions with folk
elements, he wrote between 1941 and 1970. Neoclassical elements used in
Lipovšek’s piano compositions are tonal in their structure, in forms such as
sonata, rondo, variations, the latter composed as rounded-off units. Besides tonal
procedures, Lipovšek’s piano compositions contain atonal elements as well. In
most cases they appear in the form of chords of the fourth and in discords resolved
in untraditional ways suspensions, progressions in seconds and octaves, etc…) In
Lipovšek’s piano compositions such elements appear mainly in a figurative role.
Besides neoclassical style, the use of Slovenian folk material is important as well.
Folklorism is evident in motifs originating from Slovenian traditional folk songs,
which predominantly play the role of basic structural elements. The motifs appear
in a varied form, references are for the most part direct or free. Although Lipovšek
wrote a limited number of piano compositions, they reveal the author’s
development both in form and harmonics, their elements marking Lipovšek’s
creative endeavours.
97
Tjaša Ribizel, KLAVIRSKA DELA MARIJANA LIPOVŠKA