Izhaja vsak dragi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja11 ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poStnino vred •no krono za celo leto. Posamea- e itevilke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravniStvo „Našega Doma11 v tiskarni sv. Cirila v Maribora. — Za oznanila se plačne od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 85 h. Slovenske ali nemške šole? Odkar ptujski nemški trgovci izdajajo svoj list „Štajerca8 v Ptnjn, začel je zopet z novo silo razsajati narodnostni boj na Štajerskem in Koroškem, Nemci se vsiljujejo slovenskemu ljudstvu kot voditelji, da tem prej dosežejo svoj cilj, ki se glasi: ponemčimo slovenske dežele! V prejšnjem času so stali kot odkriti sovražniki proti našemu ljudstvu, sedaj se mu dobrikajo in približujejo tor hočejo po tej poti uresničiti svoje nakane. Da jim je resnično za ponemčenje, to kaže njihova najnovejša agitacija za nemške šole med slovenskim narodom. Zakaj so šole? Kaj mi mislimo o nemških šolah za Slovence? Ljudska šola ima namen, dati ljudstvu ono splošno izobrazbo, ki mn je dandanes v človeški družbi za njegov obstanek potrebna. Nihče ne more tajiti, da dandanes isti boljše izhaja, ki se je več učil. Vsakemu je potrebno, da zua čitati, pisati, računiti, da zna nekoliko prirodo- slovja, domoznanstva itd. Slovenska šola podaje učencu to znanje v slovenskem jezika, nemška šola v nemškem jeziku. Vsak pameten človek bo nam priznal, da si Slovenec v slovenski šoli lažje pridobi to I Ijndskošolsko znanje, kakor pa v nemški, | in da si Nemec zopet nasprotno v nemški šoli to znanje lažje pridobi. Saj mu poučni jezik bo dela nobenih težkoč. Za to pa tudi Nemci nikjer na Štajerskem, tudi ob meji, kjer so stikajo s Slovenci, ne zahtevajo slovenskih šol za nemško otroke, ampak ; samo nemške šole! Kje se več naučim«? Sedaj pa pridejo pametni Nemci iz Ptuja k nam ter nam pridigujejo: Slovenci, usta-I navijajte si za svojo deco nemško sole, samo ; nemške šole so sedaj za vas koristne I Premislimo nekoliko ta klic! AH nemške šole res dajejo več kakor slovenske? V nemških šolah se učijo isti predmeti in v istem obsegu, kakor v slovenskih Šolah! V tem ozira 1 torej nemške šole niso bolj koristne! Na-I sprotno, v nemških šolah se slovenski otrok '* manj nauči kakor v slovenskih, kor mu ves čas dela nemški jezik velike preglavice, skraja mu je celo popolnoma nerazumljiv. In kjerkoli obstoji na Slovenskem poleg slovenske šolo tudi nemška šola, tam vidimo, da se slovenski otroci, ki pohajajo nemško šolo, zelo malo nančijo in da ostanejo zabiti tepci. Saj se učijo nemški! Toda v slovenskih šolah se ne nančijo otroci nemški, nam odgovarjajo prijatelji nemško šole. Prosimo, poslušajte nas! Na Štajerskem in Koroškem nimamo sploh nobene popolnoma slovenske šole. V vseh naših šolah se poučuje tudi nemščina, toda na podlagi materinega slovenskega jezika. In skušnja nas nči, da se otroci v teh slo-vensko nomških šolah naučijo toliko nemški, da jim nemščina v par mescih ne dela nobene težave več, ako pridejo k vojakom ali pa v nemške službe. Naše dvojezične šole, ki jih nemškutarji po krivici imenujejo slovenske šole, so torej izvrstae in tudi glede nemščine dosežejo svoj namen. Zraven pa res zbistrijo otroka razum, podajo mu splošno znanost, a slovenski otroci v nemških šolah Stekel pes. Solnce je hudo pripekalo. Tiče so utihnile, goveda so ležala po sencah, in široki potok, z vrbami obrasten, se je vidoma sušil. Konji so žeje rezgetali, voli pa mukali. Zenske so sedele na pragih šivajoče, otroci so skakali po dvorišču igraje se, v Lenkini gostilni pa sta sedela cerkovnik Gregor in žnpan Miha. Zupan je bil zgovoren mož, cerkovnik pa gostobeseden. A danes, vsak pri kozarcu vina, molčita trdovratno, kakor bi jima bila vročina vse misli pregnala. Pa res ni bilo tvarino, o kateri bi so dalo govoriti. V celi vasi že dolgo ni bilo nobenega krsta, nobenega mrliča, in tudi ženske, kakor je bilo videti, niso hotele se prepirati. Zdaj prisopiha Gibrov Jaka. Saj ste ga poznali: majhno človeče, kratkih in drobnih Beg, z mogočnim kupom na hrbtu. Če ga je vprašal odrasel šaljivo: „Jaka! Kaj pa neseš?8 jo odgovoril: „Tvojega nič!8 Ali pa: „Jakal Ali neseš v mlin?8 Odgovoril jo: „Pa ti nesi, če imaš.8 Poredni mladini, ki ga je dražila, tej je bil pa gorak. Za njim jo primaha Čeponov Tone, visok mož, z enim očesom, ki je rad molil, P* tudi rad kaj povedal o drugih, meneč, da le dobre nauke daje. Zašel je bil tako- i — „ko bi bil stekel, ko bi mrcinež še drage rekoč v gostilno, češ, saj bom sam. Malo jj ogrizel, kaj bi bilo!8 po strani je pogledal, ko je videl trojico, dva dejanska pivca, a tretjega na Čakanju. Nekaj unedobrovoljen pobeza Cibra: „No, Jaka, ti si pa danes zgodaj zadel; kam pa?8 „Tone, ti si pa danes pozno vstal; se le ena vrata si odpri; koliko bo ura?8 Dejanska pivca se namuzata. Župan prida: „Pa so res pasji dnevi, tako neumni, da se mora človek smejati sam sebi.8 Gregor noče zaostati, pa dene: „Rčs je, pasji dnevi so; vso občino bodo obletali, ti psi; saj še nismo v decembru.8 Gibrov Jaka: „Kaj pa tista županova naredba, da mora vsakdo svojega psa na motvozu voditi, ali pa torbo na gobec dati, ali pa priklenjenega imeti; vse druge pse bi dal jaz pobiti. Dobro, da se še nesreča ni dogodila. Ta hip zagleda Gregorjev sin svojo mater, idečo po moža; hitro steče k nji pa de: „Mama! Čeponov Tone je rekel, da jo tisti-le pes stekel.8 „Kaj? stekel pes!8 kriči Gregorjeva; „stekel pes!8 Kakor bi bil žvepleako vtaknil v slamnato streho, tak ogenj, takov krik je nastal po vsi vasi. Matere so vstajale, klicale otroke v hišo, zapiralo vrata, moški so se oboroževali s palicami in gorjačami, motikami, kamenji, poleni, pa nad psa, steklega; ubogi pinč pa, videč vso črno vojsko cele vasi proti sebi, je tekal in smukal iz kota v kot, in tudi mimo gostilne. Gregor vnn, župan vun, Gibrov vnn, Čeponov vun, pa kriče soglasno: „Stekel pes! vidite ga! po njem! ;■ ubijte ga! če ne, smo vsi izgubljeni!8 V tem priteče v gostilno cerkovnikov j „Kaj nisem dejal, da bo nesreča!8 sin, pa reče: „Ata! Mama so rekli, da ^ govori preroški Čepon — in toča kamenja pojdite domov, cerkev pometat/ | in lesa se vsuje na steklega psa, da živalče „Le pomislite, ljudje8, odgovarja Če- | v kratkem p gin*. To pobitje, recimo: to ponov Tone, ne zmeneč se za otroka, „ko | delo, je bilo izvršeno v par minntah. bi bil tisti-le pes8, — pokaže s prstom S Zupan pravi: „Ta pes se mi zdi, kakor vun skozi odprta vrata na tekočega pinča • bi ga poznal; če ni Vinjakove vdove Mice/ ostanejo vkljnb svoji nemščini nerazumni in zabiti. Nemci jih izrabljajo za svoje hlapce, dekle in težake, do višjega stališa v človeški drnžbi pa ne morejo dospeti t Učenci nemških šol ostanejo sužnji Nemcev in to je, zaradi česa nam Nemci tako vsiljujejo svoje šole. Je-li nemščina zveličavna? Bodimo odkritosrčni! Ali se nemškemu kmetu godi boljše kot slovenskemu? Ne! Ali se nemškemu delavcu godi boljše kakor slovenskemu? Ne! Oba sta trpina in siromaka. Kajti gospodarsko stanje ni odvisno od jezika, ampak od celo drugih razlogov. Vendar pa nočemo trditi, da bi ne bilo temn ali onemu znanje nemščine koristno. Dobro vemo, da lahko znanje jezikov vsakemu pride dobro. Zato nimamo tndi nič proti temu, da se na naših šolah uči nemščina. Toda, kakor že rečeno, naši Nemci nam ne vsiljujejo nemških sol, da bi se Slovencem boljše godilo, ampak iz samo-pašnih koristolovuih razlogov. Naši Nemci dobro vedo, da se slovenski otrok manj nauči v nemški šoli kakor v slovenski, in oni potrebujejo neumnih Ijndi, da jih lahko vladajo, da jih gospodarsko izsesavajo ter da tako spravijo slovenske dežele v svojo pest, skratka da jih ponemčijo. Pazite torej, Slovenci, alko prihajajo nemškutarski agitatorji k vam! Oni želijo, da ostanejo vaši otroci neomikani, da si gospodarski ne znajo pomagati in da tako Nemci dobijo kedaj nadvlado nad njimi! Pomnite dobro, da se v vseh ljudskih šolah na Štajerskem in Koroškem uči že itak nemščina. In če hočete tu ali tam še eno nro več nemščino, potem vam ni treba preskočiti v nemškutarski tabor, to lahko naredite tndi sami med seboj, nemškutarja in Nemca ni treba zraven. Nihče vas ne odgovarja od učenja, le to je grdo, če kdo preskoči v nemškutarski tabor in postane izdajica slovenske matere. Od nas živijo! Nemci tako radi pripovedujejo, da je Slovencem potrebno zuati nemški, če pride v mesto ali trg kupovat ali prodajat. In res Slovenci ponižno prikimavajo! Bodimo vendar nekoliko ponosni, ne bodimo šleve! Če nosimo Nemcem denar, potem pa še naj znamo tndi njihov jezik? Ali smo že tako daleč zgubili svojo narodno čast? Nemci na Spodnjem Štajerskem in Spodnjem Koroškem od nas Slovencev živijo, a vkljnb temu zahtevajo, da se mi učimo njihovega jezikal Komn bi ne vskipela kri radi take predrznosti ? Mi smo gospodarji in obnašajmo se tndi kot taki. Zakaj pa se Nemci po naših mestih in trgih ne bi učili slovenski, saj potrebnjejo naš jezik? Oni se nočejo, I nikjer ne zahtevajo slovenskega ponka v I svojih šolah, le mi bi se morali nčiti nemški, I da lažje vzdržujemo Nemce. Mnogi Slovenci mislijo, da nam je zaradi nradov treba nemščine, če ga je kje treba, tega smo mi sami krivi. Zahtevajmo slovenske uradnike, in če si hoče Nemec med nami služiti kruha, naj se uči naš jezik, saj nradnike ljudstvo plačuje. Branimo se! Še enkrat rečemo, Nemci nas hočejo narediti neomikane in si prisvojiti našo zemljo, zato nam vsiljnjejo nemške šole. Kdor se hoče nemški naučiti, pa se itak lahko na naših šolah, ki so dvojezične. Kjer pa se zdi pametnim možem potrebno, da se nči še par uric več nemščine, tam se bo tudi zgodilo, in nikomur ni treba, da bi ‘ postal poturica in nemškutar I Slovenci, * branimo svoj jezik in svojo zemljo! 1 Družba sv. Mohorja. Drnžba sv. Mohorja šteje letos 81.979 udov. t. j. 1593 manj nego prejšnje leto. Nazadovali smo torej nekoliko, a vendar se je skupno število Mohorjanov še vedno ohranilo na častni višini. Naj bi ostalo i v bodoče tako! Razmerje udov po posameznih škofijah oziroma krajih nam kaže ta-la pregled: 1. Goriška nadškofija . . . 2. Krška škofija............ S. Lavantinska škofija . . 4. Ljubljanska škofija . . . 5. Tržaško-koperska škofija . 6. Sekofska škofija .... 7. Sombotoljska in dr. ogrske šk 8. Zagrebška nadškofija . . 9. Senjska in dr. dalmatinske šk 10. Poreška škofija .... 11. Djakovska škofija.... 12. Bosniške škofije .... 13. Videmska nadškofija. . . 14. Razni kraji............. 15. Amerika................. 16. Afrika in Azija . . . ■ 9215 (— 221) 6173 (— 265) 25024 (— 658) 32640 (— 678) 4392 (+ 86) 461 (— 62) 266 (+ 21) 479 (+ U) 846 (+ 66) 107 (— 24) 78 (— 8) 218 (+ 9) 284 (+ 4) 364 (_ 48) 1771 (+ 258) 217 (— 38) Vkup 81979 (— 1693) Številka v družbenih „zlatih bukvah v katere se vpisujejo na novo vstopivši udje, je narastla od 259.984 na 267.194, torej je vpisanih 7210 novih ndov. 491.874 Mohorjevih knjig bode torej letos romalo med Slovence! Če dodamo to število onemn prejšnjih let, pridemo do števila 10,800.934 knjig, reci deset mili-jonov, osemstotisoč, devetsto ter štiriintrideset knjig, katere je dražba samo kot letna da-rila svojim udom razdelila od svojega obstanka sem. Pri tem pa niso všteta mnogo poznejša naročila, ponatisi itd. Dne 10. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali si bodemo, da častiti ndje dobijo knjige naj' prej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje j s knjigami po tej-le vrsti: Škofije: 1. Goriška, 2. Tržaška, 3. La-i vaminska, 4. Ljubljanska, 5. Krška, 6. j Amerika in Afrika, 7. Razni kraji. Cenjene gospode poverjenike, katerim j se knjige pošiljajo, nnjno prosimo, naj S takoj, ko dobijo „avizo", pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročnjejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni ndje. Ono gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v drnžbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. Cibrov: „Kaj poznal? Stekel je, bodi | čigav hoče; vsa vas je nanj navalila in ; po pravici. Ni čuda, če je stekel v toliki vročini!" „Prava sreča, da smo mu dali, kar mu je šlo. Kaj potlej, ko bi bil koga ogrizel? A?" pridevlje Čepon. „Oplazil sem ga s polenom, da je kar rep med noge stisnil," pobaha se cerkovnik. „Če ga pa nima?" pojasnjuje župan. „Tako sem kamen vanj zatočil", hvali se Cibrov Jaka, „da se je trikrat prevrnil, potem pa obležal." „Usmilil sem se ga, pa mn dal zadnji udarec, da se ne bi mučila žival", pristavlja Čeponov Tone. Še so se pogovarjali in pričkali, kdo mn je največ pripomogel v krtovo deželo, kar prilepa postarana ženica, vdova Mica, iskajoča svojega psička. Zagledavši ga, krikne: „O, nbili so ga! Ubili ste ga! Vi ste ga! Nimam prijatelja na svetu, imela sem le to živalico, pa ste mi jo umorili, vi neusmiljeneži! Še pred dobro Četrt ure mi je ležal pred pragom", in žena jame ihteti, tako bridko, kakor bi bila izgnbila edinega sina. „Veste, Mica, ne zamerite ljudem", izpregovori župan, „pea je bil stekel; hvalite, da v kazen ne pridete." „Stekel? Kaj to govorite? Krotak je bil kakor jagnje, a pameten, kakor vi. Otroci so ga dražili, pa je skočil za njimi. Plačali ga boste, tožim vas", hndnje se M.ca, ter jame jokati še hujše. Naši jnnaki se pomenljivo pogledujejo, češ, jaz ne, jaz ga nisem. „Kar se mene tiče", izpregovori Čepon, „jaz sem ga hotel le prestrašiti in od sebe odpoditi; lahko odgovarjam, storil mu nisem nič žalega." „Nič žalega? Nisi sam rekel, da si ga ti dokončal? Prav ti si ga nbil. Morda bi bil še okreval," obtožuje Toneta Cibrov Jaka. „Jaka, ti pa le tiho bodi! Kaj nisi ti vanj kamena zagnal, da je trikrat poskočil pa obležal?" ugovarja Tone. „Kdo pa to taji? Kamen je trikrat poskočil, potlej pa obležal, kamen, kamen, ne pes. Tako je bilo!" „Župan so rekli, da sem ga po repu, pa le malo oplazil; ali če repa nima, torej sledi iz tega po pameti in po pravici, d» mn niti dlake nisem zakrivil," modruje cerkovnik. „Jaz nič ne vem, kaj ste delali," odreže se žnpan. Možje gledajo vsaki prčdse, vedoč, da nekaj je vendar le storiti v tej stvari. Naposled izpregovori žnpan: „Veste kaj, možje, vrgli bomo skupaj vsak nekaj." Možje so s tem predlogom zadovoljni, ker res zmetavajo za „steklega" psa. Cibrov Jaka je bil enoglasno izbran, da poaese vdovi odškodaino. Vdova je bila ž njo zadovoljna, in možje so bili tndi zadovoljni, ko so sedeli drugo nedeljo zopet V gostilni, govoreč o pinču-Čeponov Tone pa pravi: „Človek ni niko*1 dosti previden. Zadnjič smo nbili psa, ker smo neprevidno govorili, tako isto se ubijajo ljudje. Resnica, če gre od nst do ust. prevrže se večkrat v laž." Slovenski kmet pod graščinskim jarmom. (Predaral M. K.) Vsakdo je že slišal o onih groznih časih, ko je še slovenski kmet ječal in stokal pod graščinskim jarmom. Saj so razširjene po vsej slovenski zemlji pripo-vesti, resnične ali izmišljene, o neusmiljenih nemških graščakih, ki jim je bila najslast-nejša zabava mnčiti slovenskega kmeta, oskranjevati nedolžne slovenske deklice in nadlegovati poštene slovenske žene. Bes, z bridkimi spomini napolnnje srce našemu slovenskemu kmete pogled na stare gradove, kjer je bival še pred dobrimi 50 leti nemški graščak in odondod strahoval sto in sto let slovenskega kmeta. Kedaj in kako pa je prišel slovenski kmet pod graščinski jarem ? Da si to vprašanje odgovorimo in razjasnimo, nam je treba'poseči v zgodovini malo nazaj. Nasi pradedje, stari Slovenci, so bivali nekdaj daleč tam v Aziji. Živeli so srečno, mirno, kot sami svoji gospodarji v tako-imenovanih zadrugah ali družinah, ki so bile precej podobne našim družinam, samo večjega obsega. Da si pojasnimo početek take zadruge, mislimo si takole: Mož in žena sta se naselila v kakem samotnem kraju ter ga obdelovala; ako sta imela več otrok in so se ti pomožili in poženili, niso zapustili očetove hiše, ampak so ostali s stariši pod isto streho. Enako so storili teh otrok otroci. Tako je zadruga rastla in štela včasi do sto udov; udje ene zadruge so bili vsi sorodniki, o katerih se je gotovo ] vedelo, da so iste krvi: stariši, otroci, 5 vnuki, pravnuki, tete, strici itd. Kjer je * toliko ljudij, je treba tudi nekoga, ki vse ) vodi. Tudi vsaka zadruga je imela takega, i imenoval se je starosta ali starejšina; ta * je bil sprva oče družine, pozneje pa naj- i sposobnejši med udi zadruge. Sčasoma jo : nastala zadruga tik zadruge, ki so vse skupaj tvorile celoto, takoimenovano župo, t ki jo lahko primerjamo našim občinam; : na čelu take župe je at sl župan. Več žup j je tvorilo že malo deželico, ki so jo vladah i vojvode ali knezi. — Pri starih Slovencih j so imeli vsi brez izjeme enake pravice; * starejšine, župani in vojvode so imeli le 1 več spoštovanja in oblast ukazovati; a tudi ti niso smeli ravnati zmirom po svoje: ako so hoteli storiti kaj važnega, so se morali ; posvetovati najprej s svojimi rojaki. Tak je bil družabni in državni ustroj starih Slovencev in lahko so se po pravici imenovali srečne. Pred dobrimi 1300 leti, 1. 658. po Kr. pa so zapustili naši predniki svoja bivališča v Aziji in se naselili po naših krajih. ; A tedanja slovenska zemlja ni bila tako majhna kakor dandanes, ko obsegamo le t tretjino štajerske, tretjino koroške in pri- 1 morske dežele, ampak je segala na eni sirani do pol Ogrskega, na drugi do srede ' Tirolskega, proti severu pa so stanovali Slovenci gor do Dunaja. A počasi so začeli > pritiskati na nje sosedje in slovenska zemlja se je krčila bolj in bolj. Od ogrske strani so nadlegovali in napadali Slovence divji Avari, bratje Ogrov in krvoločnih Turkov, na severu in zahodu pa so prežali na nje lakomni Nemci, ki so jim Slovenci že od nekdaj oster trn v peti; zlasti zadnji >o komaj čakali ugodne prilike, da vzamejo Slovencem krasno zemljo in postanejo njihovi gospodarji. To se jim je kmalu po- - sreČilo. Surovi Avari so vedno bolj nadlegovali Slovence, Nemci pa so postali napram Slovencem na krat prijazni; upali so uamreč, da jih pokličejo Slovenci na pomoč proti Avarom. Potem pa — tako so si mislili v svojih zvitih bučicah — vzamemo Slovencem, ki bodo navezani na nas, njihovo zemljo. Niso se zmotili. Slovenci so Nemce res prosili pomoči proti Avarom in sovražnike tudi srečno premagali, a za pomoč so morali priznati Nemce za svoje višje gospodarje; s tem so jim izročili tudi svojo zemljo. Ko so postali Nemci gospodarji Slovencem, se je domače in državno življenje starih Slovencev popolnoma izpremenilo. Srečno in mirno življenje v zadrugah so Nemci razdrli, domače vladarje odpravili in nam na njih mesto vsilili svoje. 7 ubili vse prince, ko je prišel novi sultan ■ na prestolj, ki se je na ta način osvobodil svojih tekmecev. Po smrti snltann Muha- j meda IV. so osmanlijski princi postali ' sužnji, ker so jih zapirali v primerne palače, iz katerih se niso smeli ganiti. 6e-j danji snltan Abdul Hamid ima 6 sinov in 7 hčera. Najstareji se zove Mehmed Selim. ' Na sultanove sinove strogo pazijo. Mah-med R'išad brat sultanov in Jusuf Izedin, sin pokojnega sultana Abdul Aziza, ne ( smeta ostaviti svoje palače ter sta obkro-1 žena z vohati. Sultanovi sinovi so precej ' izobraženi. Razna tega zna vsak izmed . njih kako rokodelstvo, kakor tudi njihov • oče, ki je izučen mizar. Vsi sultanovi si-‘ novi so, razun najstarejega, častniki v , vojski, toda ne vrše službe, kakor samo I povodom večib svečanosti. V štirinajstem | letn dobi vsak princ več žen, snžnjic, slu-\ žaboic in palačo. Sultanove hčere žive v f sijajnih palačah. O njih se govori v javnosti j edino, ko se omožijo. Nekdaj so snltani ! prirejali o takih prilikah sijajne svečanosti, sedaj se to vrši na bolj skromen način. Snltan Hamed III. je leta 1720, ko se mu je omožila najstareja hči, priredil nprav bajeslovne svečanosti. Ob tej priliki so zaklali 1000 volov, 7900 kokoši, 1450 puranov, 3000 piščancev, 2000 golobov in 1600 gosij in vse to je bilo razdeljeno med Ijndstvo. Tri hčere sedanjega snltana so že omožene. Abdul Hamid ljubi svoje otroke, ali vendar postopa zlasti s svojimi sinovi zelo strogo. Strah v gozdu. V temnem gozdn je stala svoj čas čedna hišica, v kateri je stanoval logar s svojo ženo. Mož je bil jnnak, ki so ni nikogar bal in so je v samotnem gozdu čisto dobro počutil. Nekega dne pa je imel opravek v tri ure oddaljenem trgu, kamor se je zjutraj že na vse zgodaj napotil. Sročno je dovršil svoje opravke in vesel, da mu je vse tako gladko šlo, si ni mogel kaj, da bi si ne privoščil pri znancu ob cestni gostilni kozarec „boljšega", ki je pa tako blagodejno uplival nanj, da je naročil še enega. Medtem se je zunaj pooblačilo, in vse je kazalo, da se skoro v4je ploha. Našemn logarja vkljub temu, da se je že delala noč, ni kazalo dragega ■ kot da malo počaka. Pozno v noč je že bilo, ko se je naveličal čakati in jo je ■ krepko gorjačo v roki mahal skozi gozd. Dež je lil in bliskalo se je, da je moral biti jako oprezen, da ni telebnil v obcestni jarek. Kar naenkrat pa se je mož spod-taknil ob nečem in padel po neki dolgi stvari. Tedaj se zabliska in logar je videl, da je zadel ob mrtvaško rakev. Nekaj Časa je dvomil, ali prav vidi ali ne, a zopet se zabliska in videl je, kako se je pričel pokrov na trugi počasi dvigati. Groza ga prešine, vendar on m bil bojazljivec, kmalu se zave, dvigne pokrov popolnoma in začne neusmiljeno pretepavati po božji stvari, ki je bila v trugi. Oni notri si pa tndi tega ni pastil dopasti, mislil je, da je prišel sam bognasvaruj in da bosta zdajle šla. In začel je bridko tarnati, slednjič je pa spoznal, da je to le logar in ga prosil: „Oh gospod logar, postite me, pustite me, prosim vas!" „Ha, jaz ti bom pokazal tukajle poštene ljudi strašiti", sikal je oni in zopet krepko pritisnil. „U, n!“ upil je Človek v rakvi in sknšal zlesti ven, „saj jaz nisem mislil strašiti, saj me poznate gospod logar, jaz sem vaški mizar. Ravno sem nesel trugo skozi gozd, ko me vjame ploha in ker nisem imel nikamor drugam iti, zlezel sem v rakev, da se ubranim mokroti.* Sedaj se je še le logar odahnil in žnjim vred tndi mizar, katerega so logarjevi udarci tako krepko obdelovali, da je slovesno obrabil, da ne pojde nikoli več prostovoljno v rakev. Ogromen hleb krnha so razstavili na ekarski razstavi v Indiani (Amerika). D varat je tolik, kakor odrasel človek. Velikanskega vela ima živinski trgovec Maks Miiller v Mauerkirchenn na Gornjem Avstrijskem. Vol tehta 33 centov, je dolg 4 metre in visok 21 m. Stane 4000 K. Vola pošljejo na razne razstave, celo v Ameriko se pojde kazat. Vkljnb visokim ponudbam ga trgovec noče prodati. Osel milijonar. Nedavno je nmrl v Spokanu pri Waschingtona neki Pečk, ki mn je njegov osel pridobil več milijonov. Resnična dogodba je bila sledeča: Dva iskalca zlata Kellogg ia Pečk sta iskala svojo srečo v gorovju Idaho, kjer so ravno takrat na več krajih zasledili bogate žile zlata. Dva tedna sta tavala okoli, ne da bi bila kaj našla, potem pa sta se ločila. Kellogg je rekel tovariša: „Daj mi svojega osla, ti prideš lahko domov tudi peš, dočim čaka mene še dolga pot*. Kot dober tovariš mn je Pečk takoj prepustil osla. Kellog je romal z oslom dalje ter po dolgem tavanja v gorovja začel kopati ravno tam, kjer je osel nenadoma obstal. Sreča mn je bila, zakaj našel ja zlato žilo, ki je bUa vredna mnogo milijonov. Pecka o svoji sreči ni ničesar povedal, temnč mn le vrnil osla. Pečk pa je za srečo vendar zvedel ter tožil nehvaležnega tovariša. In sodniki so mn priznali polovico Kelloggovih zakladov, češ da bi brez Peckovega osla nikoli ne bil prišel do tobkega bogastva. Pečkov osel je dobil več milijonov, ki sta jih uživala skupaj z gospodarjem. Seveda je na osla pri najboljši postrežbi prišel la majhen del. čebele ustavile delo v tovarni. V tovarno za sladkorčke v Markirchnu pri Strassbnrgn je nedavno priletelo par če-belnih rojev. Zasedli so vse prostore, stene, okni, vrata itd., tako da so morali delavci zbežati ter nstaviti delo. Čebele so posrkale vse tekoče slaščice. Občutki pri umiranja. Zanimivo je, kako je profesor dr. Nothnagel opisal občutke človeške, kadar amira: Ako je človek zadet od kroglje, nmira brez bolečin. — Utopljenci, katere so z umetnim dihanjem zopet vzbndili, pravili so, da so čntili med tem sekaj prijetnega. Pač pa so oni, ki so se utapljali v morju, tožili, da so čutili pri utapljanju nekak težak čut v prsih, kateri izvira od slane morske vode. — Osebe, ki so pale iz višine v propast, trdile so, da niso čntile nobene bolečine ob slučaju padca, niti kadar se bi ob čem treščile. — Najhujše muke baje provzroča smrt od trganja divje zverine. Ljudje, ki se zverem ntekli, pravijo, da niso čutili pri napadu nobenih bolesti, temveč je naskok živali napravil jim takšno omotico, da niso čutili ničesar več. Po izkrvavenju so moči pošle, kakor pravijo, brez bolečin. — Po razlaganju dr. Notbnagelna je resnično telesno umiranje plašljivo ali strašno le v malih slučajih, to pa najbolj pri požaru ali drugačnem mučenju. Ta pogled na okoli, da baje napravi aa umirajočega aajhujši utis, kateri ga zaboli najbolj r srce. — Toliko pripoveduje sloveči dr. Nothnagel, kateri se je v tej zadevi nalašč mnogo brigal in učil. Svetinja. V vzhodni Afriki napravili so misijonarji na gričku malo naselbino. Borno cerkvico obdajalo je nekaj poslopij, v katerih so stanovale zamorske družine, dragi katoličani pa so bili raztreseni daleč po vaseh; vsi so si s poljedelstvom pridobivali vsakdanji kruh. Daljni so le ob nedeljah prišli v cerkev k sv. maši, k poduka in k skupni molitvi, bližnji so se pa zbrali vsaki večer pri rožnem vencu v cerkvici. Bil je vroč popoldan, ko zapazi mladi misijonar, oče Benedikt, da od vseh stranij tekajo zamorci proti naselbini. Kaj je neki? si misli, vendar ne kaka nesreča? ,Roparji so ih, Ijndi lovč, Arabci so prišli po sužnjo! “ mn zbegani in ntrajeni pripovedujejo. Vas so napadli po noči; koliko Ijndi ao pomorili, koliko povezali, se še ne v A Malo se jih je rešile sem, morda jih je več zbežalo v gozde. Kdor je zvedel za nesrečo, bežal je k misijonski postaji, tu se bodo ložje branili, ako jih bodo napadli, ali si pa še ce!6 ne bodo npali nad misijonarje. Več zamorcev je bilo že prišlo, a vedno so še dohajali. Vse vprek se preplašeno eden dražega poprašuje: si li videl mojo mater, kje je brat, se je rešila sestra, niso li očeta pobili? Težko je bilo potolažiti jokajoče, le v cerkvi pri rožnem vencu se nekoliko pomirijo, priporoči svoje ljube božjemu varstvu. Da v naselbini to noč niso spali, si lahko mislimo. Od daleč se je žarilo nebo, roparji so žgali koče, kmalu so tudi drage vasi v ognju. Vso noč so pričakovali roparjev, a ni jih bilo. Drugi popoldan pa zagledajo dolgo vrsto vklenjenih zamorcev, katere žene tropa Arabcev. Ne daleč od misijonske postaje se ustavijo. Pod košatim drevesom počivajo v senci roparji, vlovljeni sužnji, vkovani v trdne verige ostanejo na pekočem solncu. Misli si, dragi bralec, krik in jok zamorcev v naselbini, ko ugledajo med uje- timi toliko svojih. Tu kliče mala deklica za materjo, tam objokuje mlada žena svo-* jega nklenjenega moža, sestra vidi svojega brata, sin lastnega očeta. Vsi se danes zadnjič in le od daleč vidijo. „Planimo nad nje!“ se osrčujejo možaki in proseče upirajo svoje oči na misijonarje. „Dh, ko bi imeli kaj vojakov ali vsaj več dobrih pušk, lahko bi jih premagali, a kaj hočemo brez orožja ? Greste vi na prosto, nad vas planejo in še vi boste sužnji.“ „Kaj, ko bi šel do poglavarja roparjev in ga trdo prijel, morda bi nam kake ujete le prepustil?" vpraša pater Benedikt svojega predstojnika. „Kdor ima tako krvoločno srce, da pali stanovanja, lovi ljudi kakor živino, preliva brez usmiljenja človeško kri, tega ne bo omečila še tako mila prošnja," odgovori prednik. „Pa bi vsaj nekatere odkupili! Glejte jokajoče tnkaj, in trpeče vklenjene ondi, dajmo zadnji denar za-nje!" „Bodi tedaj 1“ Prednik izrodi ves denar, kar ga je premogel misijon, patra Benedikta, ki se takoj poda k roparjem. Osman, poveljnik roparjem, že slati zakaj se bliža misijonar. Zaničljivo nategne ustnice in zopet mirno zrč po vljovljenih, kakor bi hotel vsakega preceniti, za koliko ga bode prodal. „Kako se predrzne! ropati po našem kraju?" vpraša ga o. Benedikt. „Vam nisem še nič žalega storili* odgovori ropar. „A veliko naših ljudi si pomoril in tn imaš ujete, katere »mo mi krstili in za svoje sprejeli." „Ako jih dobro plačaš, dam jih nazaj." Ni bii v mali stiski misijonar. Denarja ima le pičlo pri sebi in naj bi ga tudi več imel, bi ne bilo to pogubonosno za ves misijon? Sedaj se lahko izogne nevarnosti, ne bodo pa drugikrat Arabci napadli misijonsko hišo na griču, sluteč tam obilno denarja ? Najbolje bi bilo z orožjem v roki se pogajati z roparjem, a ravno tega manjka. Iz vrst vlovljenih pa se čujejo bolestni klici: dobri oče, pomagajte, pater Benedikt, rešite nas! Pogaja se za nekatere snžnje z Osmanom, a oddati boče le slabotne, »tare ljudi iu še za te tirja visoko ceno. Nekaj jih je oproščenih in pater Benedikt ima 1« malo krajcarjev še v žepu. Že se hoče vrniti domov, a tu ga prime za obleko stara ženica. „Oče, rešite le še mojega Pavla, le njega še odkupite in v nebesih bom prosila za vas!" Misijonar se ozr6, kamor kaŽa starka. Glej ga krepkega mladeniča, ki molčč in mirno nosi težke verige in se ne zmeni kaj za nesrečne tovariše. „Pavel ti tudi ujet?" zakliče o. Benedikt, „ti najboljši med mojimi učenci?" „Ne skrbite za-me, duhovni oče," odgovori hladnokrvno mladenič, „le ako vam je za mojo mater kaj storiti mogoče, rešite jo." „Ne, ne! le Pavla odknpite, jaz bom tako kmalo umrla," zakliče mati. „Njo dobite ceneje, za-me bi morali pre več dati, le njo oprostite!" Ganila je misijonarje in tudi sužnje tolika ljubezen. P. Benedikt se obrne zanj k roparju; a ta ga zavrne rekoč: „Tega mladeniča ne odkupiš. Vidiš, kako močne kite ima in širokopleč je, on bo za dva lahko nosil. Imam pa še dragi namen ž njim, kratko, tega ne prodam." Pogodila sta se za Pavlovo mater in misijonar je izdal ves svoj denar. Osman ukaže odriniti. — Sedaj pa nastane grozen jok. Sužnji dobro vedo, da se danes zadnji pot vidijo, da za zmiraj zapuščajo domačo zemljo. Krčevito se oklene nazadnje odkupljena mati svojega sina. „Pavel moj, tedaj se moram ločiti od tebe; zadnjo podporo starih dnij naj izgubim, koliko trpljenja te čaka, in jaz ti ne bom mogla pomagati." „Mati, Boga zahvalite, da ste vsaj vi prosti, sedaj ločena, se zopet vidiva. Vera nas uči, da nad zvezdami ni roparjev, ki bi nas ločili." Veliko več ne moreta govoriti. Bolestni vskliki jokajočih in žvižganje bičev po nagih hrbtih zamorcev pretrga govorjenje; tudi na mater m sina je že padlo. Pavel se iztrga materinim rokam in odrine za dragimi. Očetu Benediktu se je žalosti trgalo srce. Tolika truma dragih zgubljena za vselej. Tudi njega vleče še k Pavlu, nekdanjemu ljubljencu. „Ne obupaj, moj sin! Ce tudi nismo tukaj skupaj, snidemo se pri ljubem Bogu. Tu imaš za spomiu od mene." — Obesi mu na vrat svetinjo. — „Kadar boš v nevarnosti, zaupaj v Marijo, mati božja ne zapasti svojih otrok." Jokaje odidejo ujeti, odkupljeni se vrnejo v misijonsko postajo, kjer jih veseli sprejmejo tovariši, a marsikateri joka za odpeljanimi sorodniki. * * * Varno je spravil Osman ujete na ladijo. Koliko so trpeli, tega ni mogoče popisati. Hoditi so morali največ po gozdih in zapuščenih krajih. Pomanjkanje živeža, težke verige, tepenje in žalost je marsikaterega premagala. Zgradil se je na zemljo. Zopet je žvižgal nad njim bič in ako se le ni suženj vzdignil, vstrelil ga je ropar na tleh, v svarilo drugim, da bi se kateri ne potajil. Tako jih je ostalo več nepokopanih, drugi so zbrali vse svoje moči in lezli naprej; take smrti se vendar vsakteri boji. Na obrežju so morali dalj časa ostati skriti. Na morju krožijo namreč ladije, ki zabranjujejo Človeško kupčijo. Osman je imel tu druge pomagače. Čakala je nanj njegova ladija in ob enem opazovala, kedaj bi bilo najbolj varno odriniti. Ko ni bilo opaziti daleč na okrog nobene vojne ladije, tedaj naglo s sužnjimi na krov in hajdi naprej proti Arabiji. Vesel sedi neki dan Osman pri svojih sužnjih. Precej jih je zgnbil, ostali so zdelani in prepadeni, a to je pri'takem podjetja neizogibno. Boljša hrana, počitek in sveži morski zrak bo že pokrepčal tudi na pol mrtve. Le še danes dobro vožnjo in po noči smo že na Arabskem obrežju v zavetja. A kaj je to ? Ni li zamolklo zabobnelo, kakor strel iz kanona? Pogleda na ono stran in o groza I Velika ladija vozi naglo za njimi. Urno reže morske valove, na jarbolu se že lahko zapazi angleška zastava. Ni dvoma, vojna ladija je, ki preži na roparje. Hitro razvijejo še draga jadra, da pospešijo vožnjo. A ne pomaga dosti, sovražna ladija je parnik, ki veliko hitreje vozi, kakor mala knpčijska barka. Drugi strel se začuje, sedaj veliko močnejši, kot prvi. To je povelje, vstavite se in obrnite proti nam, sicer ras s svinčenkami pozdravimo. Arabci so vsi zbegani. Vpijejo, kolnejo, tekajo sem in tje po krovu, ne ved6, kaj bi storili. Tndi sužnji zagledajo ladijo, žarek veselega npanja razjasni sleherni obraz. Osman je to zapazil. Urno stopi med nje. Robato zakolne in divje gleda vsakega. ? „Ako nas ladija dojde, recite, da ste prostovoljno sli z menoj; kateri ne nboga, ga vstrelim na mestn.u Vsi molčć povesijo glave, kdo bi si npal ogovarjati krutemu nasilniku? „Ne, lagal ne bom! Kristijan sem, vera mi prepovednje laži11 Bil je Pavel, ki se je predrznil očitno ugovarjati. „Kaj, ti pesi Ti se mi boš upiral? Čakaj 1" Močno ga sune v prsi, da Pavel omahne. Ropar zapazi svetinjo na Pavelnovih prsih. „A, slepilna podoba te je očarala ?“ Strga mu svetinjo z vratu in jo vrže daleč stran, tja, kjer so stale dolge vrste vreč z bombažem napolnjenih. „Le čakajte psi! Ker si nočete dobro, oknsite, kako se vozi tako blago/ Na dnu ladije bil je dolgi zaduhli prostor. Tje privleče Pavla, za njim druge. Na tleh eden zraven druzega morajo ležati, a ker je prostor še premajhen, pride druga vrsta na vrh. Na nje pa se vali težkih, z bombažem napolnjenih vreč dolga vrsta. Naj pride sedaj preiskava, kdo bode pričakoval pod skladovnico vreč človeška bitja? „No psi, zdaj imate!" zarohni Osman, končavši delo. „Nekaj se jih bode zadušilo, par sto dolarjev sem na zgubi, a kaj hočem, | ko si ti psi sami nočejo dobro/ Vojna ladija je blizo. Tretji strel se zasliši, a ker roparji le še mislijo ubežati, \ poči četrtič in težka krogla pade na krov. Sedaj ni mogoče več uteči, obrnejo ladijo proti angleški. Sužnji bi bili lahko slišali, kako je pre- < iskaval angležki častnik z več vojaki vse ‘ prostore po ladiji, a preveč jih je tisal bom- f baž, komaj so še dihali. Tudi pri bombaževih vrečah na dnu ladije se je ustavil častnik, a nič slabega ne sluteč, obrnil se je nazaj, da zapusti ladijo. Z bombažem kupčujejo ti Arabci, saj ga imajo polno na dnu ladije in ša na krovn, po čemu so nam hoteli ubežati, saj so lahko vedeli, da jim ga mi ne ukrademo, si misli in hoče že stopiti v čoln. Neki vojak ozrč se še enkrat po vrečah in zapazi na tleh odtrgano Pavlovo svetinjo. Arabec in svetinja? Ne, to se nevjerna, Turek ne pozna Marije. Urno vstavi častnika in mu pokaže katoliško znamenje. „Sc enkrat vse preiskati, razmečite vse vreče na dnu ladije, tam je morda kaj skritega/ ukazuje častnik. Naglo se spolni povelje in glej strašni prizori Ubogi zamorci ležč kakor hlodi pri kaki žagi na tleh in marsikateri že več ne sliši radostnega pozdrava: „Vstanite, rešeni, prosti ste/ Ko je slabotni Pavel zvedel, kako so jih rešili, zaklical je ves prešinjen: „Da, Marija pomaga 1 Prav nas uči naš misijonar, pravi Bog tudi preganjanega zamorca ne zapusti/ Osman, poglavar roparjev, ni čakal, da bi zdaj njega vklenili, skočil je v morje in utonil. iK * * Nekaj tednov pozneje vrnili so se njeti k svoji misijonski postaji. Prva pot jim je bila v cerkev; tam pred oltarjem Matere Božje so se klečč zahvaljevali Boga in Mariji za čudno rešenje. Koliko strmenja in zopet koliko veselja po posameznih kočah, ko so se vrnili k domačim. Popraševali so jih, kedo jih je odknpil, kako so zamogli niti suženjskim verigam. Hvaleč Boga so poslušali, kako je Pavlova svetinja pokazala angleškim vojakom, da morajo na ladiji stanovati tudi katoličani. Vsakteri je končal svoje pripovedovanje in poslušalci so ž njim vred zdihnili: „Da, Marija pomaga/ —y. Pakraške želodčne kapljice. KOOOOOOOOOOOO« Pozor 1 čitaj I Slabomu moč! Cena je sledeča (franko na vsako 24 ateklentSlo (2 ducata) 8 K 00 ▼, Pakralke želodčne kapUloe: Delujejo tovrstno pri vselil ielodonlh in črevesnih bolesnih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodom, vetrove in čistijo kri, pOspeSuj^jo prebavo, zganjajo npiia in voli ke glisto, odstranjuj" mrzlico in vse druge bolezni, ki vtled mrzlico nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternico in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki biči, — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriiić, lekarnar ▼ Pakraon It. 101 (Slavonija). Denar se pošilja naprej ali s povzetjem, pošto): IS eteklenlčto (1 ducat) 5 K, 36 ateklenlčlo (3 ducati) IS K 40 v. & e?1 a. razpočila. Slavonska zel. Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom prdti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, suhemu betegu, tetkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstraiyuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tndi najstarejših prsnih in pljučnih katarih Cenit je sledeča (franko na vsako pošto): S originalni steklenici 3 E 40 v; 4 originalne steklenice B K 80 v; 0 originalnih steklenio 8 K 80 v. Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mena pod naslovom: 10—8 P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 101, Slavonija. . «4.0« . f. 4 <4 MO H ^ ►*4 ^ - 4-4 « 4-4 «4 • 4 »4«4«4 ■ 4 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani' Dunajska cesta 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19. —— vsprejema: ===== 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 8. za ntigeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dnnaji. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zanpni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad j am6i zavarovancem popolno yarnost. Slavno poverjeništvo za Špod. štajersko In Koroško pri gospodu Augaštlnu Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! zvezdi46 MARIBOR, Gosposka ulica št. 11 Ant. I. Strohmaier Moje cer\jene odjemalce uljudno opozarjam, da sem že dobil blago za zimo in najnovejših vzorcih. O®" Cene so najnižje. "3SKS v najlepših Zimski loden v vseh barvah, 3 20 m, cela možka obleka samo . . . . Zimsko moderno sukno v vseh barvah, 3 20 m, cela možka obleka samo Zimski kamgarn, moder in črn . . Zimski palmaston, moder, črn in rujav za zimske sukne, 1 meter . . . Cajg za hlače, dvojne širokosti. . . Sivo kariran loden 80 cm širok, cela obleka samo......................... Zimski loden v vseh barvah 120 cm širok, cela obleka samo . . . . Sukno za žensko obleko, čista volna, 1 meter samo........................ Pristen tirolski loden v vseh barvah, 120 cm širok, 1 meter samo . . Flanel barhet v vseh barvah za obleke, najnovejši vzorci, 1 meter . . . Flanel barhet za spodnje kikle, 90 cm širok, 1 meter samo................. Flanel barhet za srajce, 75 cm širok Atlas barhet za bluze, 80 cm širok, 1 m Modri barhet za spodnje hlače, debel in močan, 1 meter samo . . . Druk in perkal za domače obleke Oksford za srajce.................. Vojaško platno..................... Tkanina za vzglavnike in tuhante. gld. 4-20 „ 5-40 » 7-50 „ 1-90 „ 065 „ 1-75 „ 225 „ 0*85 „ 110 n 0-25 „ 0-38 n 0-18 „ 0-42 „ 0-26 „ 0-28 „ 0-20 „ 019 „ 0-22 Pristen nanking za vzglavnike in tuhante 115 cm širok, za perje .... gld. 0 38 Gradi za matrace, 120 cm širok . . „ 0 48 Rumeno platno za rjuhe, 150 cm šir. „ 0-48 Rumenk. platno za rjuhe, 150 cm šir. „ 0 55 Atlas-satin odeje, dvakratne .... n 3 90 Cajg odeje, dvakratne ...... „ 2 70 Flanel odeje, dvakratne..............„ 0-95 Koce za konje, 1 komad...............„ 0 95 Zimske rokavice......................„ 0*22 Spodnja krila iz flanela v vseh barvah „ 0 85 Zimske nogavice za ženske, črne in raznobarvne........................„ G‘24 Zimske nogavice za možke, črne in raznobarvne........................»018 Robci za ogrniti, veliki, debeli ... „ 2 50 Svileni in volnati šali v veliki izberi Spleteni robci...............od 90 kr. naprej Svileni robci.....................»80 Barhentni robci...................»20 Triko Jagrove srajce; hrbet iz barhenta .......................»58 Triko srajce za turiste ... „75 Triko srajce za ženske. . . „70 Triko hlače za ženske ... „55 Hlače iz barhenta .... „42 Slamnjače.........................„95 n n n n n 71 71 n Sita in vatirana............... Zimska moderna obleka, vatirana Zimske loden sukne .... 11-50 Zimski havelok Zimske štajerske obleke za dečke . • gld. • 71 8-50 3-50 7) 9-50 Zimske suknene hlače 2-20 7) 3-90 Zimske cajg hlače 1-20 POZOR!! Posebno opozarjam na mojo brezkonkurenčno zalogo izgotovljenih zimskih oblek, sukenj in havelokov. Zimska štajerska obleka, dobro pod- Bele Ukane srajce, ovratniki, kakor tudi vse blago za podšive v veliki izberi po zelo 12—a nizkih cenah. Vzorci se zaradi pomanjkanja časa ne pošiljajo. Naročila se pošiljajo z obratno pošto po povzetju. Istotako Vas vabi na točno in dobro postrežbo s spoštovanjem Anton Robnik. Ant. I. Strohmaier.