GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Cena 10 din Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože V i l d — uredništvo in uprava M Sobota. Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št. 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100, polletna 200. celoletna 400 din. — Izhaja vsak petek Poštnina plačana V svobodni, Titovi Jugoslaviji doživlja Prekmurje svoj nacionalni, gospodarski in kulturni razcvet OSREDNJO, SLAVNOSTNO PRIREDITEV PREKMURSKEGA FESTIVALA SI JE OGLEDAL NJU GOVORIL DELOVNIM LJUDEM PREKMURJA PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA LJ NIJE, TOVARIŠ MIHA MARINKO Nedeljsko jutro je našlo Mursko Soboto vso v zelenju, polnem prijetne svežine, okrašeno in ozaljšano. Praznično je velo na vseh koncih in vse več in več so ga prinašale množice ljudi iz vseh predelov Prekmurja. Prihajali so peš, na vozovih, z avtomobili, z vlakom in na kolesih. Prišli so z ravnin ob Muri, z Goričkega; prišli so iz sleherne vasi. Prišli so proslavljat svoje kulturno delo, prišli so doživljat svoje veliko prizadevanje — pokazati vsej Sloveniji in Jugoslaviji gospodarsko in kulturno rast tega najskrajnejšega koščka naše lepe domovine, ki si v svobodi prizadeva z vsemi silami postati v vseh ozirih napredni del naše zemlje. Že do devetih dopoldne se je zbralo v M. Soboti nad 10.000 ljudi. V dolgem in gostem špalirju so stali vzdolž cele Titove ulice, ob Trgu zmage in po Ulici heroja Stefana Kovača do zgradbe nove gimnazije. Malo pred 10. uro je krenila s telovadišča Partizana in stranskih ulic veličastna povorka festivala, kakršne M. Sobota še ne pomni. Ko se je povorka že vila po mestu, so prišli na manjšo tribuno pred gimnazijo slavnostni gostje, med njimi predsednik Izvršnega sveta Ljudske skup- ščine Slovenije tov. Miha Marinko. dalje državni podtajnik dr. Tone Vratuša, narodni heroj Edo Brajnik, sekretar OK ZKS M. Sobota Bela Berglez, predstavniki ljudske oblasti v Prekmurju, zastopniki JLA, predstavniki družbenih organizacij in drugi. Gostje so ves čas gledali mimohod povorke in prisrčno sprejeli male pionirje, id so izročili tovarišu Marinku lepe šopke cvetja. V povorki je sodelovalo nad 3000 ljudi. Po končani povorki se je za njo zgrnilo na velikem prostoru med gimnazijo in parkom okrog 15.000 ljudi na politično zborovanje in množične kulturne nastope. Na častni tribuni so se poleg tov. Mihe Marinka zbrali predstavniki ljudske oblasti, JLA in množičnih organizacij. Veliko zborovanje je odprl sekretar Okrajnega komiteja ZKS za M. Soboto tov. Bela Berglez. Pozdravil je častne goste in tisočglavo množico zborovalcev, nato pa je prebral pismo, katerega je s toplimi željami poslal Prekmurju tovariš Edvard Kardelj, ki se zaradi neogibnih državnih poslov ni mogel odzvati vabilu na festival. Častni gostje na tribuni med izvajanjem kulturnega sporeda V ospredju prekmurski pionirji Tovariš Miho Marinko delovnim ljudem Prekmurja Prisrčno pozdravljen je nato stopil pred mikrofon predsednik Izvršnega svete Ljudske skupščine Slovenije tovariš Miha Marinko. V svojem govoru je tov. Marinko izrazil veselje, da prisostvuje veliki manifestaciji vsestranskih naporov Prekmurja, nato pa je med drugim dejal: »V Vaši današnji manifestaciji čutim vašo skrb, kako ustvariti zdravo podlago, trdne gmotne pogoje, ki v naši smeri vodijo v socializem. Na drugi pa kaže ta vaša manifestacija željo, da se človek po trdem delu razvedri, da se izobražuje, kulturno dviga in tudi tako ustvarja sebi lepše življenje. Čeprav je Prekmurje na robu meje, izpostavljeno raznim vpil. vom, noče zaostajati za drugimi pokrajinami v naši domovin L Vaša današnja manifestacija je tudi poudarjena z momentom zdravega patriotizma, ki je v vašem izpostavljenem položaju zelo potreben. Razumljivo je, da je naloga vas vseh, čim tesneje povezati se v delu, naporih, razvedrilu in izobrazbi ter v polnem tempu korakati z vsemi ljudmi v naši državi. Naše organizacije imajo zatorej ogromno nalogo, da dvigajo in utrjujejo trdno zavest ljudi... Vse naše ukrepe tolmačijo naši nasprotniki po svoje. Kdor ni trden v svoji zavesti, lahko podleže takim vplivom. Vsem je lahko v dragocen nauk. da so se doslej vsi tuji ln domači komen. tarji in odmevi vedno iskazali ničevi in prazni. V Prekmurju ste predvsem kmetje. Kakšni vse so bili komentarji, ko je zvezni izvršni svet izdal uredbo o imovinskih odnosih v zadrugah, ko je bil maršal Tito na obiska v Londonu, da je vse to na pritisk od zunaj in da se mora naša vlada pokoravati silam od zunaj. Vsakomur je jasno, da so družbeni odnosi popolnoma naša notranja zadeva. Tu je dovolj izražena želja, da se kmetje svobodno združujejo. Res je po tej uredbi izstopilo iz zadrug nekaj ljudi Toda večji del zadrug je ostal, ostalo je vzajemno delo v zavesti, da se ljudje združeno trudijo za napredek in svojo usodo. Dokaz, da je bila ta uredba pravlna, je zakon o zemljiškem fondu, ki določa maksimum zasebne zemljiške posesti od 10 do 15 ha. Iz ostale zemlje pa se ustvari socialistični zemljiški fond in se da v upravljanje kmetijskim pridelovalcem. Ta zakon Je logično povezan s prvo uredbo in tvori celoto, saj bi sicer ostale možnosti, da bi močnejši element še dalje izkoriščal delovnega človeka na vasi. V Sloveniji bomo v okviru zveznega zakona sprejeli še republiški zakon, da izpopolnimo razne vrzeli in tako odpravimo srednjeveške odnose, ki niso v sklada s socialističnimi načeli. Prav tako pripravljamo tudi zakon o gozdovih, ki je potreben zato, da obvarujemo svoje gozdno bogastvo pred špekulantskim izsekavanjem. Pred bodočim rodom smo odgovorni za to dediščino. Vse to pa je jasen dokaz, da naše državno vodstvo ni pod nobenim pritiskom od zunaj in dokaz, da bi se karkoli pri nas vrnilo na staro. Tu je torej nov dokaz, kako so se vsi všteti v svojih komentarjih. Slišijo se glasovi: »S to politiko bodo voditelji upropastili naše kmetijstvo. Kje le znata mali in srednji kmet gospodariti? Mali kmet je pijanec, lenuh itd. Samo mi magnati znamo gospodariti na vasi.« Prav ti glasovi pa so ponoven dokaz, kako je naša zakonodaja pravilna. Šlo je namreč le za to, da nihče ne more obogateti na tuj račun. Prav to Prekmurci posebno dobro poznate, ko ste nekoč hodili v tisočih garat veleposestnikom, da ste zaslužili trdo skorjo kruha in na jesen prinesli domov reven zaslužek. Tl glasovi vam žele isto takšno usodo, kot ste jo nekoč že imeli. Naša socialistična država pa kaj takega ne more trpeti. Ni res, da sta ogrožena mali in srednji kmet, ki sama obdelujeta svojo zemljo. Zakon jasno določa, da je kmetu maksimum od 10 do 15 ha zasiguran da mu zemlje nihče ne bo vzel in ga nihče ne bo motil v njegovemu gospodarjenju. Kmetje, ki sami obdelujejo svojo zemljo, niso ni nevarni, ampak prav dragoceni za naš socializem. Vsi jim bomo pomagali izboljševati proizvodnjo. Na vaši sedanji razstavi kmetijskih strojev vidite, koliko popusta daje država, da bi omogočila napredek našega kmetijstva, v organizacijha SZDL naj vas podrobno poučijo, kako država pomaga kmetu. Vi pa tudi povejte, kako mislite, da bi mogli še bolj uspešno napredovati. Tu imate Jasen dokaz socialistične poti, ki ne more biti strah za delovnega kmeta, ampak v pomoč za njegov napredek. V kmetovem interesu je torej, da sodeluje v organizacijah in se tu uveljavi v graditvi naše skupnosti. Vplivi od zunaj bi nam lahko bili nevarni, če bi ne bilo budnosti. Vselej se izkaže, da so sovražne napovedi zgrešene. Radi bi nas s temi napovedmi odtegnili od dela, nam jemali voljo do dela. To je njihov namen. Vi zahtevajte od organizacije SZDL, da vam dajo več pouka in vam vedno tolmačijo, kako je z našimi odnosi do vseh sosedov. Naglašam, da smo uspešno premagali silni pritisk iz vzhoda. Prekmurci ob madžarski meji ste ga še posebno občutili. Ustvarili pa smo tudi zdravo in pravo zavezništvo. Če se danes IN NA VELIKEM ZBOROVAUDSKE SKUPŠČINE SLOVE- spreminja odnos informbirojevskih držav, nevem, videli bomo. S tem še ni rečeno, da smo pozabili na vse, kar so nam przadeli. Maršal Tito je v svojem govoru na Batajnici poudaril, da želimo normalne odnose. Ne gremo pa v medvedov objem. Kar je bilo, je za nas zdrava izkušnja.— Nato je tov. Marinko v svojem govoru poudkril žrtve, ki jih dajemo v svojo obrambo, ki so si-bogato povračajo. To nam daje v svetu možnost, da čvrsto vztrajemo na pozicijah socializma in neodvisnosti in nam prinaša še druge ugodnosti. Zatem pa je prešel spet na domača politična vprašanja in nadaljeval: »Naš smoter je, da nihče ne bo izkoriščan od tujca ali domačega špekulanta, ampak bo njegovo delo v korist. Poskrbeti je treba, da bo vsakdo prišel do veljave v SZDL. Tu je mesto vsakemu delovnemu človeku in konstruktivnemu državljanu. Tu se lahko vsak usposobi za upravljanje in delo v ljudski oblasti. Vrsta nalog je, med njimi tudi odpravljanje nepravilnosti v ljudski oblasti, v kmetijskih zadrugah, v gospodarstvu, pri vzgoji mladine, da jo zavarujemo pred črno reakcijo, da poskrbimo za stare in onemogle. Vse to so naloge SZDL. Danes stojimo pred razpravljanjem o volitvah v zvezno in republiško skupščino, ki bodo konec oktobra ali v začetku novembra in bodo najbrž tudi po- vezane z volitvami v okrajne zbore proizvajalcev. Vaša naloga je, da izbirate, koga boste volili v skupščino in kdo vas bo zastopal v okrajnem zboru proizvajalcev, kjer se bo odločalo o tem, kako se bodo delili uspehi vašega dela in kako uporabili. Resno bo treba pretresti, koga izbrati in kdo bo zastopal vaše interese v republiki in v okraju, kdo in kakšno politiko bo vodil, kdo vam bo pomagal, da si upravljate sami. Izredno važna stvar je pri vas kmetijska proizvodna zmogljivost. Posamezniki si ne morejo nabaviti stroja. Kdor bi si ga pa le nabavil, se mu to ne bo Izplačalo, ker ga na mali zemlji ne more zadosti izkoristiti. Lahko pa to nabavi zadruga, ki ima še posebne prednosti pri materialni in Strokovni pomoči, kjer se le pokaže, da bodo ta sredstva pravilno izkoriščena. Pri vas je tudi vprašanje, kako zaposliti odvisno delovno silo. Z iniciativo SZDL se da še najti nešteto odprtih možnosti. Pomisliti je treba, kako bi surove proizvode predelali in podobno, Z novim delom nastopa nova zaposlitev, se najde kruh za mnoge, ki ga zdaj iščejo. V tej smeri se da najti mnogo pobud, čim so ljudje na tem zainteresirani in o tem premišljuje več glav. Včasih se čuje negodovanje, češ da redko kdo pride med vas iz Ljubljane. Prav je, da želite takšno pomoč. Imate pa sami popolno svobodo ustvarjalne iniciative, kaj boste sejali ni česar ne boste sejali. S samostojnim delom bo vaša veljava še večja, ne samo v Prekmurju, vsej naši socialistični domovini.« Med velikim aplavzom in vzklikanjem se je tov. Bela Berglez zahvalil tov. Mihi Marinku za govor, nakar je državni podtajnik dr. Tone Vratuša i v krajšem govoru orisal zborovalcem nekatere vidnejše uspehe naše zunanje politike. Navedel je razloge, zakaj naša razmeroma mala Jugoslavija danes toliko pomeni v svetu. Ko je govoril o politiki dobrega sosedstva je poudaril, kako je ta politika važna tudi za Prekmurje, Id je izpostavljeno iz ene in druge strani Naštel je pozitivne rezultate s sporazumevanja z Avstrijo, ki jih v obmejnem pasu že čutijo tudi ljudje v Prekmurju. Po govoru tov. Vratuša je bilo poslano pozdravno pismo podpredsedniku Izvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ tov. Edvardu Kardelju, v katerem je med drugim rečeno: »Šele v Titovi svobodni domovini je Prekmurje doživelo svoj nacionalni, gospodarski in kulturni razcvet.« rovariš Miha Marinko govori Jubilej, ki ne sme v pozabljenje OO 50-letnici Ljutomerskega telovadnega društva Ves čas smo se morali vztrajno bojevati za svoj obstanek. V tem boju nismo imeli nikjer zaslombe. Govori se, da bomo dobili svoje šole. Toda-te pravljice fe. vlečejo iz leta v leto! Tako so ravnali tudi s Porabskimi Slovenci, ki so morali dajati žrtve. Koliko smo sl v zadnjih letih prizadevali, da bi dobili šole!? Pritoževali smo se na državni zbor, toda zaman! Vlada mirno gleda na naša prizadevanja. Ante Starčevič na Hrvatskem pravi, da je treba vsakemu Srbu razbiti glavo. Vlada to podpira, razpihuje bratomorno vojno... (Starčevič — voditelj stranke, ki je predhodnica ustašev op. ured.) Iz zapisnika izrednega občnega zbora Murskega Sokola 26. 11. stopada 1912, v Ljutomeru. Letos bo poteklo 50 let, odkar so narodno zavedni Ljutomerčani in okoliški ljudje ustanovili svojo telovadno organizacijo — Murskega Sokola. To se Je zgodilo v času, ko so Nemci najbolj brutalno pritiskali na obrobno ozemlje Slovencev, ko je tujec ustanovil v naši pokrajini dve postojanki — »Schulverein« in »Südmarke« — organizaciji, ki naj bi uresničili velikonemške težnje na našem Ozemlju, potujčile naš živelj ter ga politično, gospodarsko in kulturno podredile pohlepnemu trinogu. In prav hotenje narodno mislečih Članov Murskega Sokola — brzdati velikonemško agresivnost in se odločno zoperstaviti potujčevanju našega življa — ni bilo po godu takratni avstro-ogrski vladi Nad eno leto je trajala bitka, preden jim je na intervencijo dr. Miroslava Ploja v deželnem zboru uspelo, da so položili temelje organizaciji, ki se ni bavila zgolj s telovadbo, marveč je širila tudi narodnostne ideje med Slovenci v Prlekiji. Poleg ljutomerske Čitalnice, ki je zagledala beli dan v Času prvega slovenskega tabora v Ljutomeru (1868) je bila zbirališče vseh onih ljudi, ki so čutili, da Slovencem bijejo težke ure. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil 15. avgusta 1903 se je zbralo okrog trideset ljudi, ki so sprejeli program organizacije in se zaobljubili, da ga bodo tudi dosledno uresničevali. Levji delež pri ustanavljanju Murskega Sokola je imel Ceh dr. Karl Chloupek, odločen mo(Nadaljevanje na 2. strani) Pogled na del pet najsttisočev ljudi med govorom tovariša Marinka V nedelja, 14. junija 1953, vsi v Ljutomer na okrajni telovadni zlet! Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 12. junija 1953 Petdeset let delovanja telovadcev Prlekije (Nadaljevanje s 1. strani) žakar, ki je bil nekaj let duhovni usmerjevalec življenja v društvu. Hrabril je domačine in jih duhovno povezoval z naprednim sokolskim gibanjem na Češkem in v drugih slovanskih deželah iz zgodovinskih zapiskov se da razbrati, da ni štedil naporov, ko je bilo treba ljudem vliti zaupanje v moč slovanskih narodov. Svoje seme je vrgel v plodno zemljo; vseslovanska ideja je bila njegovim delovnim tovarišem vodilo v boju proti germanizaciji in duhovnemu zasužnjevanju našega življa. Ljutomerski telovadci so verni izročilom svojega vzornika pozneje radi obiskovali središča slovanskih dežel: Prago, Varšavo, Sofijo itd. in si tam nabirali novih moči za uspešno delo med svojim ljudstvom. Ker so bili močno pod vplivom češkega Sokola, so prevzeli tudi njegove kroje, organizacijske oblike in običaje. Na Češkem so tiskali lepake in od tam dobivali časopise. Načelnik društva je bil v prvih letih Anton Misja iz Ljutomera. Mnogo ustanoviteljev je že preminulo. Njih pa se kaj radi spominjajo še živeči vrstniki: Anton Stanjko iz čevec, Marija Seršenova iz Ljutomera, Franc Babič z Gornjega Krapja. Matija Lipša in Franček Novak s Spodnjega Krapja, Franč Vogrinec in Janez Filipič iz Radomerja, trobentač Košnik s Pristave, Alojz Seršen iz Veržeja, Lovro Petovar iz Ivanjkovec in Josipina Pihlarjeva iz Ljutomera. Dočakali so petdesetletnico društva. kateremu so sami polagali temelje! Delo prvih telovadcev, pa ni bilo lahko. Imeli so takrat opravka z ljudmi, ki še niso bili docela narodno prebujeni. Tu in tam so celo naleteli na odpor tistih, ki so zvesto hlapčevali avstro-ogrskemu režimu. Tudi v njihovih vrstah so se našli omahljivci in posamezniki, ki so se izživljali v osebnih prerekanjih in prepirih. Starosta društva je leja 1908 na neki seji, ko je pozival odbornike k enotnosti, med drugim dejal: »Dragi bratje, vsak naj po svojih močeh širi idejo sokolstva. Sokol naj bi bil ponos in dika našega okraja, kjer prebiva 14 tisoč Slovencev, katerim pa še žal manjka navdušenje za ideale naroda slovenskega!« Sovražnik je stegoval Svoje grabežljive roke s severa, zato so ljutomerski telovadci videli rešilno vrvico v sodelovanju z brati sosednje Hrvatske. Prirejali so medsebojna gostovanja in obiske. Večkrat so obiskali Varaždin in druge hrvatske kraje, Zagreb, Beograd in belo Ljubljano ... Tam so si nabirali novih moči za solidaren boj proti narodnim sovražnikom. Svoje ideje so širili tudi na podeželje: društvene korenine so sčasoma segle na Mursko polje v Radoslavce, Malo Nedeljo, Vogričevce in kraje, kjer se je še vedno čutil narodno prebudili vpliv Krempljna. Med uspele prireditve tega časa štejejo tudi veličastno slavje pred rojstno hišo pesnika Prlekije Stanka Vraza na Cerovcu. Leta 1908 so razvili društveni prapor, ki je imel 29 zlatih žebljičkov. Vsak član je daroval po en žebljiček. Vse do leta 1919 so se bojevali za narodne pravice. Najbolj jim je ostalo v spominu neko srečanje z nemškutarji v Ormožu. Prišlo je do pretepa in zgorela je slovenska zastava. To je Ljutomerčane tako razkačilo, da so pošteno premikastili nemške hlapce. Za časa bivše Jugoslavije je bil ljutomerski Sokol odločujoč Činitelj v življenju mesta; v njegove vrste je prihajalo mnogo mladih ljudi, ki so našli v društvu svoje zavetišče. Njihovi nasprotniki Orli se niso mogli uveljaviti spičo tega, ker so znali najbolj napredni Sokoli uspešno brzdati politiko kleri- kalcev, ki so hoteli zlasti kmečke ljudi vpreči v svoj voz. Že v nekaj letih je društvo pridobilo na ugledu; vedno več jih je bilo, ki so prišli v društveno telovadnico. Sčasoma so našteli nad 200 telovadcev, ki so se udejstvovali tudi v drugih panogah izobraževalnega dela: dramatiki, petju glasbi itd. V tem času so našteli nekaj ste telovadnih in drugih nastopov, Iz društvenih vrst so izšli znani igralci, med njimi tudi režiser Slavko Stopar in pokojni Veno Vilar, član Izvršnega odbora SZDL Slovenije tov. Franjo Lubej, ki je bil več let načelnik društva itd. Ljutomerska dramatska skupina je že takrat slovela daleč naokoli. Uprizarjali so celo operete — na primer »Grofico Marico«, »Pri belem konjičku« itd., ki so privabile goste celo iz Celja in Maribora, Leta 1920 so začeli postavljati svoj dom, ki je po osvoboditvi dobil ime po tovarišu Titu. Največ zaslug pri postavljanju doma so imeli pokojni trgovec Franček Seršen in Marko Stanjko ter še živeči telovadni veteran Ciril Miki, ki je kot tajnik in starosta mnogo pripomogel, da se je društvo znebilo dolgov. Pridno pa so pomagali tudi župan ljutomerske občine Ivan Stojan in drugi premožni občani. Prispevali so gmotna sredstva, da je društvo lahko prirejalo tombole, ki so jih reševale iz denarnih stisk. Za časa stare Jugoslavije so večkrat potovali v središča slovanskih dežel na zlete in prijateljske obiske. Živo nit kulturno-prosvetnega dela, ki je bilo glavni smoter naprednih članov Sokola, pa je pretrgal okupator, ki je pregazil našo deželo in izselil ali pa interniral pečino voditeljev društva. Mnogi med njimi so dalj svoj prispevek za osvoboditev izpod nemškega jarma. Po osvoboditvi so našli svoje mesto v društvu in na odgovornih položajih v upravi in oblastnih organih. Društvo Partizan, ki je naslednik Sokola, pa se v zadnjih letih trudi, da bi z novimi uspehi na področju telesne vzgoje postavilo dostojen spomenik vsem onim, ki so v Prlekiji začeli klesati lik svojemu ljudstvu zvestega telovadca. In prav njim kakor tudi telovadcem, ki se bodo v nedeljo grečali v Ljutomeru na okrajnem telovadnem zletu, velja naš pozdrav! -ar Vaditeljski zbor ob 30-letnici, 1933 1903 Ob 50-letnici 1953 TELOVADNEGA DRUŠTVA LJUTOMER bo v nedeljo, vel ki okra ni telovadni zlet 14. junija 1953 v metropoli Prlekije Nastopila bodo vsa domača društva, telovadne skupine iz Maribora Prekmurja, Varaždina, Ptuja, Čakovca in drugih krajev v sosedščini. Pride tudi folklorna skupina iz Beltince. SPORED: V soboto, 13. junija, ob 17. ari: nogometna tekma »Že- lezničar« (Maribor)—»Partizan« (Ljutomer). Ob 20. uri: Slavnostna akademija v Titovem domu. Nastopijo vrste domačih telovadcev, godba na pihala In kulturne skupine. V nedeljo. 14. junija, ob 9. uri: Sprejem gostov. Ob 13. ari: Parada po mestnih ulicah; sodelujejo vsi nastopajoči telovadci, gasilci, konjeniki in tri godbe na pihala. Ob 14. uri: slavnostno zborovanje za Titovim domom — državna himna — pozdravni govori visokih gostov — razvitje društvene zastave. Sledi množičen nastop telovadcev na zletnem prostoru. Zletne vaje, orodna in talna telovadba, Športne igre. Sodeluje nad 1500 telovadcev. Po nastopo ljudsko rajanje! Z množično udeležbo na okrajnem telovadnem zletu bomo dali najlepše priznanje pionirjem telovadbe! Zato: Na svidenje v Ljutomeru! Zdravo! Pripravljalni odbor. Pismo Iz Gradišča v Slov. gor. Odkupovan u plemenske živne te treba naprav ti konec Tudi živinorejski odsek naše zadruge je lani opravičil svoj obstoji naprednim živinorejcem je ustregel s tem, da je kupil šest plemenskih bikov in tri merjasce nemške požlahtnjene pasme od kmetijskega gospodarstva Pohorski dvor. Eden izmed kupljenih bikov je uvožen iz inozemstva. Živinorejci redno plačujejo skočnino. Priznanega plemenjaka ima domala vsaka vas v občini, zato je odpadlo prepuščanje krav k zakotnim bikom. Lani so v občini vpisali v rodovnik nad sto krav in tetovirali 21 glav mlade živine. Zadruga je lani priredila živinorejski dan, ki je privabil marsikoga, da si ogleda goveda najboljših pasem. Se ta mesec nameravajo prirediti plemenski sejem, v jeseni pa medzadružno tekmovanje, na katerem bodo premovali in odbrali dobro plemensko živino. K sodelovanju bodo povabili tudi sosednje zadruge iz Slovenskih goric in Prlekije. Našim živinorejcem, ki se trudijo, da bi živinoreja v občinskem okolišču kar najbolj napredovala, pa dela precej preglavic podjetje Rog iz Maribora. Ne morejo se sprijazniti s tem, da odkupuje na področju zadruoe plemensko živino za klavnice. Za to posel so najeli poznnega živinskega prekupčevalca Franca Vogrina, ki Je že bil kaznovan zaradi nepoštenega dela. Nezadovoljstvo je doseglo svoj višek, ko so živinorejci zvedeli, da je podjetje lani naštelo 30 milijonov dinarjev čistega dobička, od katerega ni imel njihov okoliš prav nobene koristi. Spričo tega je njihova zahteva, da podjetje preneha z nelojalno konkurenco, odkupom plemenske živine in navijanjen cen, popolnoma upravičena. Zadnji čas je, da se temu neodgovornemu poslu napravi konec. Koloradskega hrošča smo našli! Tako so sporočili kmetje s Cvena, kjer so že lani odkrili več legel tega škodljivca. Tokrat so našla hrošča na štirih parcelah, ki se držijo strnjenih kompleksov polja. Zato je nevarnost okužbe krompirišč na bližnjih njivah tem večja. Odkrili so 52 hroščev, 120 ličink in nad 50 jajčec. Tudi v Ključarevcih pri Ljutomeru so na neki njivi našli hrošča in nad sto jajčec. Hrošč je torej pred durmi! Prizadeti kmetovalci in lastniki bližnjih njiv vsak dan redno,, pregledujejo krompirjeve nasade. Najbolj ogrožena krompirišča so poškropili s 75 odstotnim svinčenim arzenatom, ki uničuje škodljivca, in 1 odstotno raztopino bakrenega apna proti krompirejvi plesni. To. škropljenje je velikega pomena zlasti zaradi tega, ker se letos vreme naglo in večkrat spreminja, zaradi česar nam preti nevarnost, da se bo plesen razbohotila in nam takrat, če je ne bomo z bakrenim apnom pritisnil k tlom, uničila precej pridelkov. To pa bi bila velika gospodarska škoda, precej večja, kot pa znašajo stroški škropljenja! Še je čas: le z natančnimi pregledi krompirišč bomo lahko pravočasno odkrili škodljivca in mu s kemičnimi sredstvi zavili vrat. Natančen pregled je pol opravila! -ar Dogodki zadnjih dni RAZVESELJlVI IZGLEDI ZA PREMIRJE NA KOREJI — Ponovni sestanek obeh delegacij vojskujočih se strank v Panmundžomu je svetovnemu mnenju okrepil upanje za uspešno sklenitev premirja. Razni zahodni komentatorji ne prikrivajo veselja nad tem dogodkom, z uresničitivi jo katerega bi se končala triletna korejska vojna, ki je terjala okrog 1 milijon človeških žrtev, porušena stanovanjska poslopja in povzročila nizko življenjsko raven delovnega človeka na Koreji. Tako so v Panmundžomu že podpisali sporazum o zamenjavi ujetnikov, ki bi naj stopil v veljavo dva meseca po sklenitvi, premirja in repatriaciji vseh ujetnikov, ki lo želijo. Tako so zadnji dogodki v Panmundžomu razgibali ves svet, ki nestrpno pričakuje nadaljni razvoj dogodkov. Predsednik Generalne skupščine Lester Pearson je v zvezi s sklenitvijo premirja na Koreji izjavil. da bo takoj sklical zasedanje Generalne skupščine, brž ko bo od Združenega poveljstva prejel uradno poročilo. Ameriške uradne osebnosti so takoj izjavile, da tudi po sklenitvi premirja niso pripravljene razpravljati o sprejemu Kitajske v OZN. PO ITALIJANSKIH VOLITVAH — Demokrščani so v predvolilni kampanji napeli vse svoje sile, da bi zmagali in še nadalje ostali na oblasti. Zato niso varčevali z obljubami o boljšem življenju, o »italijanskem« Trstu in z drugimi imperialističnimi apetiti, s katerimi so pri italijanskem volivcu večinoma naleteli na gluha ušesa. Pri njihovi kampanji jih je podprl številni vladni tisk in Vatikan s papežem na čelu. Zato ni čudno, če so škofje raznih italijanskih pokrajin prišli na dan z raznimi škofovskimi spomenicami, v katerih so od svojih vernikov zahtevali, do morajo glasovati samo za demokrščansko stranko in njen blok. Tudi druge italijanske stranke so v predvolilni kampanji prišle na dan s takimi gesli In programi, ki za demokratično mislečega človeka niso sprejemljivi. Med temi strankami je prednjačila informbirojevska KP Italije, ki je s številnimi obljubami varala volivce. Številni pretepi na zborovanjih neofašističnega socialnega gibanja so pokazali, da še to gibanje ne more otresti Mussolinijevega duha. Po končani predvolilni kampanji je končno napočil dan volitev, prt katerih je sodelovalo 30,348.709 volivcev. Čeprav dokončni rezultati še niso znani, je iz dosedanjih poročil razvidno, da so s posebnimi ukrepi dosegli precejšnjo udeležbo, ki pa še vedno zaostaja za udeležbo leta 1948. Vsi državni in javni nameščenci in zasebni uslužbenci so imeli na dan volitev prost dan. Predsedstvo verske politične organizacije »Comita Civita« je naročilo zadnji dan pokrajinskim in krajevnim odborom naj si prizadevajo za čimveč jo volilno udeležbo v zgodnjih jutranjih urah. Oblasti so sporočile, da lahko volilo tudi tisti ki še nimajo novih legitimacil. V kolikor niso imeli nobenih legitimacij, je veljala za ugotovitev njih identitete tudi izjava kakšnega znanca. Namovejša poročila govorijo o visoki volilni udeležbi v severnih italijanskih pokrajinah. FRANCOSKA VLADNA KRIZA — V klasični deželi vladnih kriz zopet nimajo vlade, ker je Mayerjev kabinet podal ostavko. Predsednik republike Vincent Auriol ni imel doslej srečne roke pri izbiri kandidatov, katerim je zaupal mandat za sestavo nove vlade. Tako je francoski parlament zavrnil investituro radikalnega socialista Mendes Francea. ki je imel drugače dobre izglede za uveljavitev svojega notranje- in zunanje-političnega programa. Socialistični predstavnik Guy Moliet pa mandata pod sedanjimi okolnostmi ni hotel sprejeti. Sedaj se ukvarja prvak Narodno-republikanskega gibanja Georges Bidault z mandatom za sestavo nove vlade. Bližnji dogodki bodo pokazali, če se bo s svojim programom uveljavil in dobil zaupanje večine parlamenta. Pozor! Pozor! V nedeljo, 21. julija 1953, ob 14. url na dirkališču Cven pri Ljutomeru VELIKE KONJSKE DIRKE in POSKUSNI DERBI Godba — Ozvočitev — Jestvine in pijače! Ljubitelji konjskega športa vabljeni! Klub za konjski šport Ljutomer Konferenca Socialistične zveze v Ljutomeru V Ljutomeru so na letni konferenci Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva polagali obračun dosedanjega dela. Ugotovili so, da je večina osnovnih organizacij na vasi uresničila sklepe zyeznega in republiškega kongresa. Volitve vaških odborov in občinske ekonference so uspele predvsem tam, kjer so odbori pripravili pregledna poročila in pravočasno seznanili člane s pomenom občnega zbora. Kljub delu na polju in dosedanji praksi, da je vsaka hiša poslala na sestanek le po enega člana družine, se je občnih zborov udeležilo povprečno 54% vpisanih volivcev v okraju. Med najboljšimi organizacijami so Apače, Bučkovci, Ivanjkovci, Ljutomer, Veržej in deloma Videm Slabi pa so: Cezanjevci, Radenci, Razkrižje in Radgona. Pri Miklavžu so se na razširjeni seji sicer pogovorili o vsebini in organizaciji volitev za letno skupščino pa niso pripravili niti poročila. V Radomerju pa je predsednik vaškega odbora kljub obljubi, da bo pripravil poročilo, odšel namesto na sestanek na gasilsko tombolo v Ivanjce. V Žihlavi pri Vidmu so zaradi nebudnosti izvolili v vaški odbor predsednika, ki je bil po osvoboditvi kaznovan, in sekretarja ki še nima državljanskih pravic. Na občnem zboru so razprav ljali o zemljiškem skladu Kmetje, ki jih bo le ta prizadel, so z gesli kakor n. pr.: »Danes smo mi na vrsti, jutri pa boste vi,« poskušali razbijati sestanke, kar jim je tudi ponekod uspelo, saj so v 23 primerih morali vaški odbori ponovno sklicati občne zbore. Po vaseh so zapostavljali tudi že- ne, češ da zanje ni mesta v politiki. Delegatka iz Radgone je povedala, da žene ne prihajajo na sestanke zaradi mož, ki trdijo, da tam nimajo kaj iskati. Navedla je primer iz Ščavnice, kjer so šele žene na seji sveta za socialno skrbstvo opozorile na kričeče socialne razmere v tem kraju. Tov. Verdev, predsednik OLO, je opozoril da izdajo v ljutomerskem okraju na leto okoli 3 milijone dinarjev v pokojnine, splošno skrbstvo in zdravljenje viničarjev Predlagal je med drugim, naj bi vsi vinogradi, ki jih obdelujejo pretežno s tujo delovno silo, prešli v splošno ljudsko premoženje, saj bi s tem pridobili kakih 800 ha zemlje, na kateri bi lahko polno zaposlili 682 viničarskih družin. V razpravi je sodeloval tudi član Gl. odbora SZDL Maks Krmelj, ki je med drugim poudaril, da naj vaške organizacije čimbolj pomagajo izvajati zakon o zemljiškem skladu, rešujejo pa naj tudi viničarsko vprašanje Mariborski teden od 4. do 19. julija 1953 Zadnji spomladanski atomski poskusi v Nevadi — Pred dnevi je v puščavi Nevadi eksplodirala 11. in zadnja atomska bomba v letošnjih pomladanskih poskusih. Ta eksplozija je bila od vseh dosedanjih najmočnejša. Bombo so odvrgli z bombnikom na reaktivni pogon. okrog 120 km oddaljeno mesto Las Vegas je bilo trazsvetljeno okoli 20 sekund. Sij je bil tako močan, da so ga opazili tudi v 1000 km oddaljenem Los Angelesu. Očividci pripovedujejo, da ie dim zavzel obliko gobe. ALI STE ŽE poravnali naročnino ? PREKMURSKO KMETIJSTVO V DESETIH LETIH BODOČNOSTI (3 nadaljevanje) LE DOBRO SEME DAJE DOBER PRIDELEK Semenarstvo, ki ima nalogo krbeti za dobra, v naših razmerah najbolj uspevajoča, sortno čista semena, je osnovno važno. Če posejamo v najbolje pripravljeno, pognojeno zemljo razno mešano in izrojeno seme, ne bomo imeli nikoli takega pridelka, kakor če posejemo kakovostno, izbrano, zanesljivo seme. Uporaba dobrega semena zagotovi nekaj stotov večjega ridelka. Sedanja semena, ki jih sejemo na naših poljih, pa so slaba in sorte pomešane. Zaradi tega je manjši pridelek, ki pa poleg tega ima tudi nižjo ceno, kar se bo izrazito pokazalo V bodočnosti, ko bo na tržišču dovolj pridelkov in bodo kupci izbrali boljšo kvaliteto. Za primer ocenimo pridelovanje krompirja, ki smo ga po statističnih podatkih imeli lani zasejanega 4400 ha. Sedanji pridelek 93 stotov in predvideni za leto 1962 130 stotov na hektar sta zelo nizka z ozirom na naše naravne prilike, ki so ugodne za pridelovanje krompirja za potrošnjo, manj ugodne pa za pridelovanje semenskega krompirja. Vzrok za tako slab pridelek je v slabem semenu, v izrojenosti krompirja. V naših prilikah je za obdržanje rodnosti krompirja potrebno, da bi krompir zamenjali vsako tretje ali četrto leto s semenskim krompirjem višjih leg na Gorenjskem. Z uporabo takšnega semena bi pridelek krompirja lahko skoraj podvojili. Zato pa bi bilo potrebno, da bi vsako leto zasadili 1100 ha površine z dobrim semenskim krompirjem, ki bi ga pripeljali od drugod. Računajoč na 1 ha 25 stotov, bi rabili 27.500 stotov ali 275 vagonov semenskega krompirja. Tega bo možno dobiti, saj Je pripravljeno pridelovanje semenskega krompirja v višjih legah v naši republiki na 1500 ha. Semenski krompir se bo prideloval pod stalno strokovno kontrolo, ki bo jamčila za kvaliteto. RAJONIZACIJA KMETIJSKIH KULTUR Naši kmetovalci, predvsem pa večja kmetijska gospodarstva, pa imajo ugodne pogoje za pridelovanje semen nekaterih drugih kultur, predvsem žitaric, krmnih rastlin, detelj in trave. Za pridelovanje semen pa je treba najprej urediti sortno čiste posevke in to na večjih površinah Rajonizacija kultur pomeni, da bo neki okoliš prideloval le eno sorto pšenice, rži itd., ki tam najbolje uspeva in daje največji pridelek. Tako se izognejo nevarnosti pomešanja in križanja s slabimi sortami, kar se rado dogaja na njivah ob cvetenju. Tak pridelek bo boljši in bo ob prodaji dosegel boljšo ceno. Izbrana semena ustvarja in prideluje selekcijska postaja v Beltincih, ki jo je treba še razvijati. Razen te matične postaje pa bodo potrebne razmnoževalne postaje semen po drugih krajih Prekmurja. Za te bodo primerna predvsem večja posestva: državna ali zadružna. Zasebni kmetovalci se lahko združijo v okviru svoje kmetijske zadruge za pridelovanje semen. Za izvedbo tega pa bodo potrebne investicije za gradnjo ali preureditev potrebnih zgradb, skladišč. Čistilnic itd. ter nabavo raznega inventarja. POSEBNA SKLADIŠČA ZA SEMENSKO BLAGO Semena nabavlja in jih odkupuje od pridelovalcev trgovsko zadružno podjetje za oskrbovanje kmetijstva v M. Soboti in to preko kmetijskih zadrug po vaseh. Da bo to podjetje lahko izpolnjevalo svoje naloge, rabi ob železniškem tiru primemo skladišče, čistilnice in druge prostore. Takšno zgradbo bi nujno rabilo že letos, zato je temu treba dati prvenstvo: in omogočiti hitro gradnjo s primernimi krediti v okviru desetletnega pospeševalnega načrta kmetijstva. V tem skladišču bi morali imeti poseben, prostor za vskladiščenje semenskega krompirja čez zimo do poletja — za poletno saditev. Kajti poletno sajenje krompirja v juliju, katerega pridelek se uporablja za seme, dobiva vedno večji pomen. Pri pridelovanju semen bodo morali važno nalogo opraviti poljedelski odbori pri kmetijskih zadrugah. Poskrbeti bodo morali dobro, kakovostno seme ter nabaviti čistilne stroje za čiščenje in razkuževanje. Tudi za te mora biti v desetletnem pospeševalnem načrtu kredit na razpolago. BORBA PROTI RASTLINSKIM ŠKODLJIVCEM JE SKUPNA STVAR VSEH KMETOVALCEV Varstvo rastlin je zelo važno v naprednem poljedelstvu, saj nam razne rastlinske bolezni in škodljivci uničujejo skoraj vsako leto eno četrtino do eno tretjino pridelka. Tega mnogokrat niti ne opazimo, ker smo se tako navadili na takšno škodo, da jo smatramo za reden, neizogiben pojav. V primeru večje razširitve pa nam škodljivci lahko pobero tri četrtine pridelka. Takšna škoda pa vzdrami poslednjega kmetovalca. Veda o varstvu rastlin je j že ustvarila tako učinkovita obrambna sredstva, da smo lahko kos vsaki bolezni in škodljivcu. Za zatiranje pa je potrebno organizirano in skupno delo. Zaman bo posameznik izvajal vsa navodila in predpise za zatiranje, če tega ne bo storil tudi njegov sosed. Škodljivci, ki se bodo redili na sosedovih njivah, bodo stalno napadali tudi njegova polja. Zato mora vmes poseči oblast, če se nekateri kmetovalci ne ravnajo po predpisih. Proti malomamežem in namernim kršiteljem pa mora podvzemati celo kazni. ŠKODLJIVCI. BOLEZNI, PLEVELI V poljedelstvu imamo le enega škodljivca, za katerega je predpisano obvezno zatiranje — krompirievca ali koloradskega hrošča. Če mu ne bomo preprečili, se nam lahko izredno hitro razširi ter napravi ogromno škodo. Imamo pa še mnogo drugih rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki zmanjšujejo pridelek. Omenimo le poljske miši, ki se skoraj vsako leto pojavijo v velikem številu v enem ali dru- gem kraju Prekmurja, sovke, strune, žitnega brzca, razne ustne uši itd.; od bolezni pa razne sneti na vseh žitaricah, rje in krompirjevo plesen. Proti krompirjevi plesni (požaru), ki nam ogroža pridelek krompirja, je treba začeti škropiti z bordoško brozgo ali bakrenim apnom. Tako se bomo lahko istočasno borili proti krompirjevi plesni in koloradskemu hrošču. Pri tehničnem zatiranju raznih rastlinskih škodljivcev bodo glavno vlogo morali odigrati strokovni odbori pri kmetijskih zadrugah. Zato jim je treba omogočiti nabavo škropilnic, ročnih in motornih, zaprašilnike in druge potrebne stroje. Zadružno podjetja za oskrbovanje kmetijstva v M. Soboti pa mora imeti stroje velike zmogljivosti in izučene ljudi, ki bodo znali z njimi ravnati, če bi se množično pojavil kak nevaren škodljivec, kot je bil lani v okolici Lendave murvin prelec. Pripravljeno je treba imeti tudi zalogo zaščitnih sredstev. Omeniti je treba še plevele, ki se bohotijo na naših poljih, posebno na mejah in mejaših, ter nudijo zatočišče še drugim škodljivcem. Pleveli škodujejo posevkom poljedelskih rastlin, ker jim jemljejo prostor, hrano, vlago itd. Zato je zatiranje in uničevanje plevelov zelo važna naloga. Okrajni ljudski odbor je lansko leto izdal odločbo o obveznem zatiranju nekaterih plevelov in sicer: za deteljno predico (grinto), oset in ameriški rogovilček. Opazili pa smo, da te odločbe ponekod še ne poznajo. MEHANIZACIJA POLJEDELSTVA V desetletnem načrtu je država omogočila mehanizacijo kmetijstva s tem, da daje veliki regres (prispeva razliko med nabavno in prodajno ceno) na ceno kmetijskih strojev in investicijske kredite. Zato mehanizacija pri nas beleži že lansko leto velik napredek, saj so si mnoge zadruge nabavile traktorje in druge stroje. Treba pa je pobijati nepravilno mnenje, da sam traktor pomeni že mehanizacijo kmetijstva. K traktorju je treba še razne kmetijske stroje, s katerimi se bo obdelovala zemlja. Traktorji morajo služiti predvsem kmetijstvu; le kadar nimajo zaposlitve, se lahko uporabljajo za prevoze. Pri nabavi strojev je treba upoštevati krajevne prilike, da bodo ti čim več koristili. Kmetijske stroje je treba čuvati s skrbnostjo dobrega gospodarja. Zato morajo kmetijske zadruge zgraditi primerne šupe, da ne bodo stroji razmetani po vsej vasi, na neprimernem me- stu in brez prave oskrbe. Tudi za to bo treba investicijske kredite. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN POIZKUSNA POLJA Da bi naši kmetovalci pravilno pojmovali vse to, kar desetletni načrt za pospeševanje kmetijstva predvideva, jim moramo nuditi možnost strokovnega izobraževanja. Veda o kmetijstvu napreduje zelo hitro, mnogi naši kmetovalci pa jo poznajo zelo malo. Brez znanja pa jim je težko stvari pravilno razumeti. Zato je treba organizirati dvomesečne ali trimesečne zimske kmetijske tečaje, drugje pa tudi dvoletne kmetijske zimske šole, v katerih bo pouk trajal od novembra do sredine marca, ko na kmetiji ni večje zaposlitve. Sole in tečaji naj bodo v raznih krajih, da jih bodo lahko obiskovali z doma in tako ne bo posebnih stroškov. Poleg teoretičnega izobraževanja pa je potrebno tudi praktično delo. Kmetovalec najlaže verjame tistemu, kar vidi, in o čemer se sam prepriča. Zato bo v več krajih v okraju treba organizirati ogledna posestva s poizkusnimi polji. Na teh bi morali delati poizkuse z raznimi sortami, gnojenjem, obdelovanjem itd (Dalje sledi) Murska Sobota. 12. junija 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 „PREKMURSKI FESTIVAL 1953“ je privabil v Mursko Sob t 5.000 nastopajočih in 30 000 gledalcev Prav nič ni pretirana trditev, da je v letošnjih prireditvah Prekmurskega festivala sodelovalo nad 5000 ljudi v raznih okrog 30 000 ljudi iz raznih krajev Prekmurja pa tudi iz bližnih sosednjih okrajev. Vsakdo, ki si je ogledal eno ali več prireditev festivala ve povedati še to, da so bili skoraj vsi nastopi kvalitetno mnogo boljši od prejšnjih tovrstnih prireditev in da je letošnji Prekmurski festival uspel bolje od vseh dosedanjih. Da so bile tudi pomanjkljivosti, ene večje, druge manjše; vsekakor drži. Toda to ne zmanjšuje ugotovitve, da je bil Prekmurski festival 1953 v resnici velika, množična manifestacija Ljudske prosvete. Naj povedo nekaj o tem številke. Samo v raznih kulturnih nastopih v desetih dneh festivala je nastopilo 2228 izvajalcev. Ti so nastopili v štirih dramskih uprizoritvah, na reviji pevskih zborov, na kmečkem večeru, koncertu soboškega kulturnoumetniškega društva in na množičnih nastopih zadnjo nedeljo. Na telovadnem nastopu, ki ga je priredil Partizan iz Sobote, je nastopilo nad 1000 mladih telovadcev. Če k temu prištejemo še iz raznih krajev Prekmurja in same M. Sobote organizirane skupine povorke, v kateri Je sodelovalo okrog 3000 ljudi, se to število dvigne celo nad 6000. In kako je z gledalci? Kljub slabemu vremenu je bilo razen na dveh prireditvah vedno mnogo ljudi. Lansko leto si je tri zaporedne dramske predstave ogledalo 1500 ljudi, toda letos jih je bilo toliko večkrat na enem samem večeru (Deseti brat. Dobri vojak Svejk, Kmečki večer). Telovadni nastop je privabil na zeleni stadion ŠD Sobote okrog 3000 gledalcev, nekaj manj športne prireditve zadnjo nedeljo. Vse to nam dokazuje, da si prekmursko ljudstvo želi takih množičnih prireditev, da postajajo le te že tradicija in da je v hotenju ljudi — sodelovati na prireditvah — izražena želja, pokazati svoje vse bolj in bolj rastoče ljudsko-prosvetno in izobraževalno delo. A to je obenem želja in velja za nove podvige za vsestranski napredek. „Poje 700 prekmurskih pionirjev...“ Res jih je bilo toliko. In zapeli so kot škrjančki. Njihovi glasovi so poleteli nad petnajsttisočglavo množico z otroško radostjo in ubranostjo in prevzeli slehernega. Mladi pevci-pionirji so se predstavili prvi na množičnem kulturnem nastopu po končanem zborovanju v nedeljo, 7. junija. Že pogled na množico otrok je bil nadvse mogočen, a kaj šele, ko so zapeli. Izreči je treba priznanje vsem vaditeljem mladih pevcev, na čelu s prof. Vladimirjem Močanom, ki je na nastopu tudi vodil združene pionirske zbore. Mladi pevci so ob spremljavi godbe na pihala zapeli tri pesmi Radovana Gobca — »Jugoslavija«, »Pesem mladine« in »Pionir junak«. Za pionirji je nastopilo dvanajst članov plesne skupine madžarske narodne manjšine. Prikazali so ples predic in svatbeni ples. Nadvse živahno razpoloženje je ustvarila kmečka skupina iz Bogojine. Prikazali so prekmursko »gostüvanje« in z okusno narejenim pletenikom obdarili predsednika Izvršnega sveta LRS tovariša Miho Marinka. Za Bogojančani sta nastopila mešani zbor in orkester SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote. Pod vodstvom prof. Daniela Gruma je bil izveden Prinčičev »Šopek Partizanskih« in dve pesni Radovana Gobca — »Pesem mornarjev« in »Lepo je v naši domovini biti mlad«. Priljubljena folklorna skupina iz Beltince je prikazala 10 kratkih prekmurskih plesov. Beltinčani so plese izvajali zelo prikupno in želi pri gledalcih obilo priznanja. Na sporedu je bil predviden tudi daljši nastop združenih vaških pihalnih godb, ki pa so zaradi kratkega časa odigrale le koračnico. Za zaključek so nastopili združeni pevski zbori Prekmurja. Nastopilo je nad 300 pevcev, ki so ob spremljavi godbe na pihala zapeli tri pesmi: »Na barikade«, Gobčevo »Mladi bataljoni« in Simonitijevo »Pesem o Titu«. Zbor je vodil prof. Vlado Močan. Kljub razmeroma dolgemu sporedu je nastope do kraja poslušala velika množica ljudi. Mogočna manifestacija tega dne bo ostala v lepem spominu vsem. V PREKMURJU IŠČEJO NOVA NAHAJALIŠČA NAFTE Pred dobrim mesecem je prišla v Prekmurje skupina geofizikov ljubljanskega geološkega zavoda Sedaj raziskujejo področja severovzhodno in vzhodno od Sobote. V teh predelih so nafto iskali že Nemci med vojno dn sicer pri Rakičanu in Črnelavcih. V predvojni Jugoslaviji pa so iskali nafto pri Bogojini in Dobrovniku. Skupina geofizikov, ki je sedaj na delu v Prekmurju, je opremljena z najmodernejšim ameriškim gravimetrom. Če bodo ugotovljena nova nahajališča nafte, se bodo sedanja naftina polja pri Lendavi razširila, kar bo omogočilo zaposlitev novih delavcev, katerih je v Prekmurju dovolj. VSAK Sf Gledalec: »Če Sobota dobi gol, se ustrelim!« Glas iz občinstva: »Saj tvoje življenje tako ni vredno enega gola.« Sedem prireditev prekmurskega festivala Med sedmimi večjimi prireditvami, ki smo jih gledali na velikem odru v dvorišču doma TVD Partizan, je bila prva uprizoritev Jurčičeve ljudske igre »Deseti brat«. Izvedba igre je gledalce prijetno presenetila, dramatska sekcija SKUD »Štefan Kovač« pa zasluži za to priznanje. Kljub manjšim pomanjkljivostim je bila uprizoritev »Desetega brata« nad povprečjem, ki smo ga vajeni v M. Soboti. »Dobri vojak Švejk« v uprizoritvi dramatske sekcije KUD »Kajuh« iz Rakičana je prijetno razvedril gledalce, katerih je bilo pri prvi predstavi okrog 1200. Kolektiv iz Rakičana se je pogumno lotil zanj precej zahtevne zadeve in jo izpeljal še kar zadovoljivo. Deževno vreme je preprečilo večjo udeležbo na »Večeru slovenske pesmi«. Za letošnjo revijo prekmurskih pevskih zborov — nastopilo jih je sedem, velja ugotovitev, da so vidno napredovali. Ugotovitev je dvakrat razveseljiva — slovenska pesem je med našim ljudstvom vse bolj živa, naši zbori pa iz leta v leto dvigajo svojo kvaliteto. »Kmečki večer« je privabil tudi letos največ gledalcev, bilo jih je blizu 1500. Zal, slabo vreme tudi tu ni mirovalo, kar je vplivalo na spored in udeležbo, ki bi bila gotovo še večja ob lepem vremenu. Letošnji nastop kmečkih ljudi je bil v izvajanjih morda malo boljši od boljše. lanskega, vendar manj pester. Nadvse prijetno je presenetila Sobočane dramska sekcija KUD »France Prešeren« iz Grada z uprizoritvijo drame P. Budaka »Metež«. Ta prireditev se ob »Desetem bratu« uvršča med najboljše med dramskimi uprizoritvami. Vsi, ki so poslušali koncert mešanega zbora in orkestra SKUD »Štefan Kovač iz M. Sobote, izraža mnenje, da je bil ta koncert, če že ne najboljši, pa vsaj med najboljšimi, kar jih je priredilo soboško društvo. Nastopili so: mešani zbor, orkester in skupno zbor in orkester. Za uspeh gre priznanje obema dirigentoma, prof. Vladu Močanu in Danielu Grumu. Del koncerta — orkester in zbor, je bil izvajan tudi na velikem nastopu zadnjo nedeljo. Več smo pričakovali od Lendavčanov, ki so zadnjo soboto gostovali z Moličrovo komedijo »Scapinove zvijače«. Med štirimi dramskimi predstavami je bila slednja med slabšimi. Obisk je bil zadovoljiv. Na splošno pa velja ugotovitev, da še na nobenem festivalu niti na lanskem Prekmurskem tednu ni bilo tako dobrih kulturnoprosvetnih prireditev, kot v sporedu Prekmurskega festivala 1953. Izvajalci in gledalci, oboji jih bodo ohranili v lepem spominu in se gotovo z veseljem in voljo pripravljali na bodoče, ki bodo, upajmo, še Povorka je pokazala naše življenje in delo Letošnja povorka Prekmurskega festivala je prijetno presenetila prebivalstvo Prekmurja, ki se je v ogromnem številu zbralo na soboških ulicah. Več tisoč ljudi je naredilo gost špalir po ulicah, skozi katere je šla povorka. V povorki se je zbralo okrog 3000 ljudi. Vendar se povorko ne da ocenjevati le po številu ljudi, temveč jo je treba motriti po tem, kaj je prikazala. Na tem pa je bila zelo bogata in življenjska — prikazala je naše življenje. Čeprav so ljudje tisti, ki ustvarjajo stroje, je povorka dala precej poudarka mehanizacij L To pa vsled tega, da se prikaže spoznanje prekmurskih kmetovalcev, da stroji tudi njim pomagajo pri delu in da so jim nujno potrebni. Zato sta na čelu povorke vozila dva traktorja-goseničarja, za njima pa 30 motociklistov, članov avto-moto kluba. Častno mesto v povorki je imel naš mladi rod. Skupina cicibanov iz Sobote je korakala takoj za motoristi, za njimi pa pionirski odred s pionirskimi zastavami in zastavicami. Člani in članice TVD Partizan so nesli velike slike tovarišev Tita, Kardelja in Marinka. Za godbo iz Sobote so korakale članice TVD Partizan. S tem je bila poudarjena važnost Partizana pri telesni vzgoji naših ljudi, predvsem mladine, ki mora imeti zdravo in prožno telo, da bo lahko kos vsem nalogam, ki jo čakajo v življenju. Strumni nastop predvojaške vzgoje je pokazal pripravljenost in željo naše mladine, da si pridobi vse znanje, ki je potrebno za obrambo domovine. K mlademu rodu moramo prištevati tudi tabornike ter moški in ženski naraščaj gasilcev, ki so v velikem številu sledili v povorki. Vmes pa je igrala godba Nafte iz Lendave. Gasilci, ki so vsako uro pripravljeni braniti premoženje in ljudi pred požarom in drugimi nesrečami, so se postavili tudi v povorki z dvema velikima četama v uniformah, ki sta korakali v četverostopih. Pridružila se jim je protiletalska zaščita. Za godbo in raznimi sekcijami Partizana je privozil novi gasilski avto PGD Lendava. Aero-klub iz Sobote pa je pokazal svoje jadralno letalo, ki je imelo tako dolga krila, da so ga komaj peljali po široki Titovi ulici. Mladi modelarji, naši bodoči jadralci in letalci, pa so nastopili s svojimi modeli. Sledila je mehanizacija prekmurskega poljedelstva. Kmetijska zadruga iz Sobote prikazala, da je duša vsega le človek in da brez ljudi ne more biti mehanizacije. Zato so kmetijske zadruge poklicane, da skrbe za napredek kmetijstva in ne le za trgovino. Mnoge zadruge so se tega že zavedle, zato so ustanovile razne odbore za pospeševanje proizvodnje. Te odbore je v povorki prikazala KZ Sobota. Sledilo je vodstvo Okrajne zadružne zveze v Soboti, ki je vložilo mnogo truda, da so zadruge našle svoje mesto v proizvodnji in ki tudi danes opravljajo važne naloge v razvoju zadružništva. Saj je mehanizacija poljedelstva v mnogem njena zasluga, seveda pa tudi zasluga zadrug, ki so znale zbrati sredstva za nabavo strojev. Le tako so lahko nastopili v povorki mnogi traktorji z najrazličnejšimi stroji kot plugom za globoko oranje, s plugi večbrazdnikl, okopalniki, branami, sejalniki in drugimi stroji. Državno posestvo Rakičan je prikazalo nevarnega škodljivca krompirja — koloradskega hrošča v ogromni velikosti čez ves kamion, tako da je namesto svojih nog moral na soboških ulicah uporabljati kolesa. Z njim pa niso hoteli le strašiti kmetovalce, temveč so prika- terimi se lahko uspešno borijo proti takim in podobnim zajedalcem v kmetijstvu. Kot pomočniki poljedelcev pri delu so sledili še drugi stroji: mlatilnica domačega izdelka, kosilnica, ter stroj za žetev — samovezalnik. Posebno zadnja dva sta bila novost, ker sta našim kmetovalcem še manj znana. Za kmetijskimi stroji so se vrstile razne skupine na vozovih, ki so prikazovale dejavnost zadružnih podjetij, tako mizarskih kolarskih in podobnih delavnic, proizvodnjo mlečnih izdelkov, prekmursko lonzali tudi stroje in orodja, s ka- zali tudi stroje in orodje, s kačarstvo, pletilsko obrt, tkanje in podobno. Kako se pa ob vsem tem odvija izobraževanje ljudstva in kulturnoprosvetno delo, je pokazal naslednji del povorke. Zelo posrečen je bil prikaz dela v kulturnoprosvetnih in izobraževalnih društvih s sceno iz »Desetega brata«, lutkovnim odrom in ostalimi oblikami izobraževalnega dela. Mogočno povorko »Prekmurskega festivala 1953«, ki je bila večja in lepša od vseh dosedanjih, je zaključila kmečka skupina iz Bogojine z res ljudskim prikazom priljubljenih običajev na prekmurskem »gostovanju«. Naročite in čitajte Obmurski tednik Nekaj besed o umetniški razstavi slik akademskega slikarja Ludvika Vrečiča Že v zadnji številki smo prinesli kratko vest o umetniški razstavi že umrlega akademskega slikarja, našega rojaka Ludvika Vrečiča, ki je bila prirejena v okviru prireditev Prekmurskega festivala 1953. Danes nekaj besed več o razstavi in umetniku Ludviku Vrečiču. Dala nam ga je skromna kmetska hiša malega kmeta Stefana in Judite, katera ga je povila 10. aprila 1900. Mati Judita roj. Numin se večkrat spominja svojega ljubljenca Lajčija, ki je šest let obiskoval osnovno šolo v Strukovcih, nato se po nasvetu šolnika vpisal na gimnazijo v Zalaegerszegu, dovršil pa v Sopronu, a je mo- ral takoj po maturi v vojsko leta 1918. Rastel je v tujem duhovnem okolju ter je v politično nestalnem obdobju 1918/20 ostal v Pešti, kjer še je vpisal v slikarsko akademijo in jo po trdem študentovskem življenju uspešno končal. Domači so ga težko šolali, navezan je bil na lasno iznadljivost, preživljal se je v velemestu s tem, da je izdeloval lepe ročne izdelke, zlasti denarnice, in si z izkupičkom osigural skromno življenje samo z edinim namenom, da doseže svoj cilj in se ves posveti umetnosti. Ponudili so mu služijo, s čemer se ni strinjal, temveč je ostal do svoje tragične smrti — akademski slikar. Umrl je v ruski bolnici v Monoru pri Budimpešti 9. julija 1945. Vrečiča Ludvika so pokopali v Monoru, njegova dela, kolikor je bilo v takratni situaciji mogoče, je očuval in shranil prijatelj-domačin dr. Šiftar Zoltan, doma V Skakovcih pa je ohranjenih ca 300 del, večinoma olja. V Pešti je ostalo nad 200 del. Vrečič Ludvik je dopolnil svoje znanje s študijem v Berlinu in Parizu in s številnimi potovanji, posebno rad se je vračal v drago mu Prekmurje, kjer je navezal stike z mlajšo akademsko mladino ter stopil v stik s slovenskim kulturnim centrom — Ljubljano. Posebno rad je imel naše morje, kjer je preživel počitnice, vzljubil je tudi naš kraški svet. To okolje je dobilo izraza v njegovem ustvarjanju, kot se to zrcali v delih, ki jih je v času od 30. IX. do 23. X. 1928 razstavil v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Sobota pa je bila z njim seznanjena z razstavo, ki jo je priredil leta 1944. V času Prekmurskega kulturnega festivala je bilo razstavljenih iz njegove zapuščine ca 50 del, ki predstavljajo izsek njegovega umetniškega udejstvovanja. Zbirka ni popolna, za kaj najboljša dela so ostala v Pešti, zato ni lahka ocena umetnika Ludvika Vrečiča. Slike na razstavi nam ga predstavijo kot izrazitega slikarja, ki doživlja svet v barvah ter je kvaliteta del odraz socialnega elementa s poudarkom okolja v katerem je umetnik živel. Usidran je v motiviki svojega rodnega Prekmurja, kot ga kaže Domača hiša v vrednotenju barvne harmonije, ki je poudarjena v motivu Na Krasu, ali v odlični pokrajinski razporeditvi prvin, ki jih na primer kažejo Dvorišče z vozom. Sadovnjak kot tudi Ciganski tabor. Modelacija barv, precej nasičena, ki jo prepletajo morda tu pa tam redki svetlobni toni, kaže slikarja zrele dobe, ki mu je svet v barvah doživetje. Vmes so dela iz njegovega prvega umetniškega obdobja. Njegovo razvojno pot pa kaže razstava v portretu, z značilno analizo detajlov, ko izloči vse nebistvene prvine ter da poudarka v sintezi, ki jo odražajo izdelani značaji obrazov. Tu priteče prvo mesto portretu fanta-vajenca, ki pokaže Vrečiča-umetnika. Še nekaj opazimo pri njem! Stik z domom, stek s Prekmurjem, ko motivika s harmonijo barve izpričuje ljubezen do te zemlje, zato je Vrečič naš in zasluži pozornost vse naše javnosti. Najboljša dela naj bi odkupila. Umetnostna galerija v Ljubljani. -Mrs. KRATKE VESTI Neurje je prizadelo posamezne kraje Italije. V nekaterih področjih je snežilo, v nekaterih krajih pa je povzročila veliko škodo slana. Neurje so spremljali močni vetrovi, ki so povzročili več nesreč. Poleg Italije je neurje prizadelo tudi Španijo in je v planinah snežilo. Romunski obmejni organi so iz zasede napadli jugoslovanskega državljana Janoša Žeraja, ki je mirno kosil travo pri kraju Hetina. Prišli so na naše ozemlje, z enim strelom ubili Žeraja in ga odvlekli na romunsko ozemlje. Žeraji ima 53 let in je oče dveh otrok. Po narodnosti je Madžar iz vasi Hetina. Stran 4 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 12. junija 1953 Lani je bilo v Sloveniji investirano v kmetijstvo 3 miljarde dinarjev Pretekli teden je trii v Ljubljani tretji redni zbor Glavne zadružne zveze LR Slovenije. Na dvodnevnem zasedanju je razpravljal o stanju našega zadružništva ter postavil smernice za bodoče delo. V zaključni besedi k razpravi je tov. Viktor Avbelj še enkrat podčrtal uspehe, ki jih je zadružništvo v letu 1952 doseglo. Dejal je, da je bilo v kmetijstvo investirano več, kakor kdaj koli po osvoboditvi, in sicer dve milijardi dinarjev, približno eno milijardo pa je bilo državnih kreditov. Po desetletnem načrtu bi investicije v slovenskem kmetijstvu znašale letno 4 milijarde in smo se potemtakem lani že močno približali temu povprečju. Zasluga za to gre predvsem našemu državnemu vodstvu, ki je znalo pravilno oceniti nalogo in pomen zadružništva za napredek kmetijske proizvodnje in razvoj socializma na vasi. Na koncu je podčrtal, naj zadružni odbori v bodoče še bolj pazijo, da se v zadrugah odpravijo razne malverzacije in da se v našem zadružništvu odpravijo špekulantske tendence, ki vodijo v razkorak s splošno linijo razvoja socializma. Odbori naj tudi skrbe, da se še v večji meri razvije v naših zadrugah zadružna demokracija in odpravijo še zadnji ostanki birokratizma. Čuvanje in izboljšanje gozdov V osnutku zakona o gozdovih je zlasti poudarjena važnost obnove in varstva gozdov ter čuvanje in izboljšanje gozdnega fonda sploh. Glede važnosti gozdov za naše splošno gospodarstvo, in sicer ne glede na lastništvo gozda, naši skupnosti ne more biti vseeno, kako posamezni zasebni ali zadružni posestniki gospodarijo s svojimi gozdovi, V primeru tako slabega gospodarjenja, da je zaradi tega ogrožen obstoj, predvideva osnutek zakona o gozdovih, da se lahko začasno prevzamejo taki gozdovi v državno upravo. Predvideva se tudi sodelovanje ljudstva pri gospodarjenju z gozdovi z ustanavljanjem gozdarskih komisij pri okrajnih in občinskih ljudskih odborih. Naročniki! Ne pozabite na naročnino za »Obmurski tednika! Našim pozivom se je v zadnjem času odzvalo lepo število naročnikov, še vedno pa je precej takih, ki imajo večje ali manjše zaostanke naročnine. Ponovno naprošamo vse, da čimprej poravnajo zaostalo naročnino. Dober naročnik je vedno točen plačnik! Uprava »Obmurskega tednika«. POAPNIMO KISLO ZEMLJO Društvo inženirjev in tehnikov v Soboti je razpravljalo o apnjenju zemljišč v Prekmurju. Poskusno apnenje večjega obsega so naredili naši kmetovalci leta 1946, ko so potresli po njivah, travnikih in pašnikih čez 600 vagonov apnenca in saturacijskega mulja. S tem so dvignili pridelek žita na hektaru za 5 do 6 metrskih stotov. Pri krmnih rastlinah pa je uspeh bil še večji, Z znižanjem prevoznih stroškov bo omogočilo apnjenje naših polj in travnikov v večjem obsegu, kakor to predvideva desetletni perspektivni načrt razvoja kmetijstva v Prekmurju. Podrobnosti o apnjen ju najdete v članku »Prekmursko kmetijstvo v desetih letih bodočnosti«, ki izhaja v nadaljevanjih. Telesna vzgoja in šport Lep uspeh Sobočanov ŠD Sobota—železničar 2:1 (1:1) Blizu 2000 gledalcev se je zgrnilo v nedeljo popoldne na stadionu SD Sobote, ki so vsi pričakovali lepo in napeto tekmo. Pričakovanja niso bila zaman; nedeljska nogometna tekma med mariborskim Železničarjem in domačo enajsterico je bila ena najlepših v letošnji sezoni. Tekma je bila odločilna za naslov prvaka vzhodne skupine slovenske lige in se je že v samem začetku opazilo, da bo igra borbena in kvalitetno na višini. Prvi so se znašli gostje in dosegli vodilni gol v 10. minuti. Toda veselje ni bilo dolgo; domače moštvo se je zbralo in plod požrtvovalne igre je bilo izenačenje po Zelku v 22. minuti. Vse do konca prvega dela igre se je na zelenem polju odigravala dramatična borba za vodstvo, kar pa ni uspelo ne enim ne drugim. Tempo igre ni popustil niti v drugem polčasu, igra je celo postajala vse bolj borbena in zanimiva. Gledalci in igralci so bili prepričani, da bo zmagal tisti, ki doseže prvi gol. Nervozo v vrstah gostov so Sobočani izkoristili, ponovno prevzeli pobudo in v 30. minuti dosegli vodilni gol po Horvatu, j S tem pa je bila usoda Mariborčanov zapečatena. Borba se je nadaljevala še do konca igre. vendar preko dobro razpoložene domače obrambe ni šlo zlahka in gostje niso mogli doseči izenačenja. Tekmo je sodil sodnik Gvardjančič iz Ljubljane. Lahko rečemo, da dobro, čeprav je napravil nekaj napak pri presoji prekrškov, ki pa niso vplivale na rezultat tekme. Nedeljska tekma je bila res ena najlepših in najbolj napetih letos in so gledalci prišli docela na svoj račun. H koncu še ena pripomba. Važno obvestilo Pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje dolgove opravi »Prekmurskega festivala« do vključno dne 25. junija 1953. Po navedenem roku se nobene terjatve ne bodo. priznale. Uprava »Prekmurskega festivala, Murska Sobota Nekateri gledalci so se obnašali skrajno nešportno. Z neumestnimi izrazi so žalili gostujoče moštvo in sodnika in s tem kvarili dobro vzdušje. Prav je bodriti domače moštvo, toda nikar pri tem žaliti gostov. Pomisliti je treba na to, kako neprijetno mora biti našim igralcem, če so deležni takih »pozdravov« drugod. Aluminij—Nafta 2:0 (1:0) Lendavčan, so gostovali v Kidričevem in se vrnili brez točk. Aluminij je dosegel lep zmago. Domačini so bili vseskozi v terenski premoči, kar je tudi prineslo v obeh polčasih zaslužen uspeh. Napadalna vrsta Nafta je tudi tokrat — kakor predzadnjo nedeljo v tekmi z Mariborčani, pokazala stvarno napako, vse premalo strelov v nasprotnikova vrata. Kljub porazu je moštvo Nafte ostalo na tretjem mestu in lahko rečemo, da je v spomladanskem delu tekmovanja razen zadnji dve nedelji dalo lepe igre Drugo moštvo Nafte je v predtekmi slavilo nad drugim moštvom domačinov visoko zmago 7:1 Železničar B : ŠD Sobota B 4:1 Kar je uspelo prvemu moštvu Sobote, ni šlo drugemu. Podlegli so boljšim Mariborčanom z rezultatom 4:1. Pred njimi sta se pomerili mladinski enajstorici, kjer so prav tako odnesli zmago mladinci Železničarja z rezultatom 2:1. Skupina Ljutomera — okrajni prvak v odbojki Preteklo soboto je bilo v Ljutomeru tekmovanje za okrajno prvenstvo v odbojki. Nastopilo je ,7 moških in 3 mladinske vrste. Rezultati polfinale: Ljutomer I—Ljutomer III 1:0, Razkrižje—Cven 1:0, Ljutomer II— Radgona 0:1, Križevci—Razkritje 1:0. Finale: Ljutomer I— Radgona 1-0, Križevci—Ljutomer 0:1, Radgona—Križevci 0:1. Prva tri mesta so dosegle skupine Ljutomera, Križevec in Radgone. Ljutomersko prvo moštvo se je kot prvoplasirana skupina priborilo časten naslov okrajnega prvaka. Srečanje mladinskih moštev: Ljutomer—Razkrižje 0:1, Radgona—Miklavž 1:0, v finalni tekmi pa je moštvo Radgone premagalo sicer borbene Razkrižance in se tako povzpelo na prvo mesto. -ar Mednarodni mojster Stojan Puc je predzadnjo soboto obiskal Ljutomer in odigral simultanko s 26 šahisti Ljutomera. Murske Sobote, Radgone in Jeruzalema. Dobil je 22 partij, remiziral v treh in izgubil eno. Edino točko na tem srečanju si je priboril Stanko Bakan iz M. Sobote, po pol točke pa so odnesli Sobočani Grom, Režonja in Bednjak. Zanimivim tekmam na šahovnicah je prisostvovalo več gledalcev. V sindikalnem šahovskem tekmovanju v počastitev rojstnega dne maršala Tita si je v ljutomerskem okraju zagotovila prvo mesto šahovska skupina uslužbencev OLO. Kot najboljša ekipa se je pred dnevi pomerila s prvakom okraja Ptuj — šahovskim moštvom Kidričevega — in zmagala z rezultatom 4:1. Čeprav je bila kot ponovni zmagovalec povabljena na republiško tekmovanje v Portorož, se tega srečanja ni mogla udeležiti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Nogometaši Ljutomera so zabeležili v preteklem mesecu še tri srečanja: dve tekmi za prvenstvo v mariborski podzvezi in eno prijateljsko tekmo. Rezultati so: Fužinar (Ravne)— Partizan (Ljutomer) 2:4, Partizan (Ljutomer)—Rudar (Velenje) 1:6 in Radgona—Partizan Ljutomer II 4:3. V prihodnjih dneh se ljubiteljem nogometa obetajo nova preseneečnja na domačih tleh. Ljutomerčani se bodo srečali v soboto 13. junija, ob 17. uri i enajsterico Železničarja Maribor. Srečanje s Celjani bo odločilo, katero mesto bo pripadalo Ljutomerčanom v mariborski nogometni podzvezi v sezoni 1952/53. Naslednji prijateljski tekmi pa bosta zanimivi zaradi tega, ker bodo imeli domačini v gosteh kandidata za II. zvezno ligo letošnjega prvaka slovenske lige. Srečanje z obema nasprotnikoma bo zanje posebno trd oreh! -ar SOBOČAN I! V NEDELJO, 14. t. m. OB 17. URI POPOLDNE VSI N A STADION ŠD SOBOTE, KJER SE BO ODIGRALA ZADNJA PRVENSTVENA TEKMA VZHODNE SKUPINE SLOVENSKE NOGOMETNE LIGE. SREČALA SE BOSTA KOVINAH (Maribor) : ŠD SOBOTA ŠPORTNI ZDRAVO! — NA SVIDENJE NA STADIONU! Knjižni program Prešernove Družbe za leto 1954 Vsi člani Prešernove družbe bode prejeli najkasneje do 1. decembra 1953 naslednjih 5 knjig: - 1. Koledar za lete 1954. 2. Ciril Kosmač: Pomladni dan — povest, 3. Ivan Ribič: Stopinje v snegu in Zgodba o zaklada — povesti. 4. Ivo Zorman: Iz obroča — mladinska novest. 5. Skrivnosti atoma — poljudnoznanstveno delo. Koledar bo obsegal 160 strani velikega formata. Tiskan bo na boljšem papirju. Koledarski del bo dvobarven in pripravlja opremo zanj Slavko Pengov. Poleg tega bo imel 16 strani ilustracij v bakrotisku ter vrsto krajših literarnih, poljudnoznanstvenih in drugih prispevkov. Tako bo predstavljal pra- vo revijo, po kateri bo vsakdo vedno rad segal. Povest Cirila Kosmača »Pomladni dan« je že dosegla popoln uspeh in bo zadovoljila tako preprostega kakor tudi zahtevnejšega čitatelja. Avtor pa je delo predelal in razširil. Knjiga bo obsegala okoli 180 strani navadnega knjižnega formata. Povest Ivana Ribiča »Stopinje v snegu« je ena naših najbolj originalnih povesti o dobi, ko je šlo slovenskemu ljudstvu za biti ali ne biti. Poleg te povesti bo v knjigi prvič objavljala tudi povest »Zgodba o zaklada«. Knjiga bo obsegala okoli 200 strani normalnega obsega. Mladinska povest Iva Zormana »Iz obroča« je zelo napeta zgodba o tem, kako so naši otroci posegli v narodnoosvobodilno borbo. Mladina bo z navdušenjem segla po njej, s prav takim zanimanjem pa jo bodo hrali tudi starejši ljudje. V knjigi »Skrivnosti atoma« bodo pri nas prvič objavljeni na poljuden način vsi izsledki, ki so v zvezi z atomsko energijo, od atomske bombe do izkoriščanja atomske energije v dobrobit človeštva. Poverjeniki Prešernove družbe in vse knjigarne bodo sprejemale člane predvidoma še do L avgusta 1953. Članarine 240 din lahko člani plačujejo tudi v obrokih in mora biti plačana najkasneje do 1. novembra 1953. Prešernova družba Traktorsti so tekmovali V povojnih letih smo morali prebroditi nešteto težav in ovir, preden smo se dokopali do kmetijskega strojnega kadra, ki Je izšel iz vrst mladih ljudi. Toda danes že izpolnjujejo svoje odgovorne naloge, ki so v zvezi s naraščajočo mehanizacijo v našem kmetijstvu. Da so vešči svojega posla, so pokazale tudi tekme, ki so jih pred kratkim priredili traktoristi ljutomerskega okraja. Za tekmovanje so se dobro pripravili, čeprav so imeli malo časa. Udeležilo se ga je 18 traktoristov, ki so imeli svoja vozila v najlepšem redu. Tekmovali so v treh točkah: točnost prihoda na tekmovalni prostor, kakovost in čas oranja in tehnična oskrba traktorja. Pomerili so se s traktorji Deutz, Steyer in Unimog. Traktoristi, ki upravljajo vozila starejših znamk, se niso priglasili. Morda so se zbali prevelike konkurence novejših strojev. Ni pa rečeno, da ne bi poželi uspehov. Okrajna zadružna zveza je dala nekaj finančnih sredstev, s katerimi so bili nagrajeni najboljši traktoristi jz vsake skupine Tekmovalec je lahko dosegel 500 točk. Rezultati: v skupini traktorjev Unimog je zmagal Stane Čeh iz Zepovc s 450, v skupini traktorjev Deutz Tone Erjavec iz Stročje vasi s 450 in v skupini traktorjev Steyer pa Elemir Lebar s kmetijskega gospodarstva Čmci-Apače s 460 tekmovalnimi točkami. Slednji je zabeležil najboljši uspeh dneva in prejel razen denarne nagrade še diplomo Avto-moto zveze Slovenije. Žane Videm ob Ščavnici Člani Socialistične zveze pri Vidmu ob Ščavnici so na svojem zadnjem sestanku, ko so si izbrali krajevno vodstvo, živahno razpravljali o novi uredbi, ki določa zemljiški maksimum za kmečka gospodarstva«, Mali kmetje in brezzemljaši so brez pridržka pozdravili odločitev našega državnega vodstva, da se odkupi odvišna zemlja od vseh tistih kmetov, ki so dosedaj obdelovali svoja posestva s tujo delovno silo. Beseda pa je nanesla tudi na jesenske volitve poslancev za republiško Ljudsko skupščino. Zbrani so izrazili željo, da bi v njihovem okolišu kandidiral domačin Vlado Kreft, ki je znan v vsej okolici kot napreden kmet in pobudnik za mnoga javna dela. Predlog je zbudil živahne razgovore med volivci. -ar TRGOVSKA ZBORNICA ZA OKRAJ MORSKA SOBOTA Razpisuje sprejem vajencev trgovinske stroke za javna trgovska podjetja in Kmetijske učno dobo od 1. septembra 1953 do zadruge; 1. septembra 1956. leta v naslednja dr- število vajencev moških ženskih 1. Kombinat Borovo, posl. M. Sobota — l 2. Trgov. podj. „Triglav“ Lendava — 1 3. Trg. podj. „Koloniale" M. Sobota 1 — 4. Kombinat Borovo, poslov. Lendava — l 5. Trg. podj. ,,Preskrba“ M. Sobota 1 — 6. Trg. podj. „Panonija“ Lendava 1 1 7. Trg. podjetje ,.Izbira“ Lendava l 1 8. KZ Murska Sobota 1 — 9. KZ Lendava 1 1 10. KZ Črensovci — 1 11. KZ Puconci 1 — 12. KZ Grad 1 — 13. KZ Cankova 1 — 14. KZ Bodonci 1 — 15. KZ Gančani l — 16. KZ Tišina 1 — 17. KZ Tešanovci 1 — 18. KZ V. Polana 1 — 19. KZ Hodoš 1 — 20. KZ Prosenjakovci 1 — 21. KZ Križevci 1 — 22. KZ Dobrovnik 1 — 23. KZ Srednja Bistrica 1 — 24. KZ Bogojina 1 — Pogoji za sprejem so: a) Starost od 14 do 17 let; b) dovaršena popolna nižja srednja šola;; c) fizično in duševno zdravje ter sposobnost za delo v trgovini; c) državljanstvo FLRJ: d) uspešno položen sprejemni izpit; e) 13-dnevna uspešna poizkusna doba v podjetju ali kmetijski zadrugi (v trgovskem obratu). Reflektanti naj vlože najkasneje do 5. julija 1953 prošnje pri zgoraj navedenih podjetjih in kmetijskih zadrugah v katerih se želijo učiti. K prošnji je treba priložiti- rojstni list, dokazilo o državljanstvu. spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli to uradno zdravniško spričevalo. Kandidati, ki bodo sprejeti, bodo v roku, ki ga določi izpitna komisija, in sicer najkasneje do 1. septembra t. l., dolžni položiti sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Kandidati, ki bodo zadostili zgoraj navedenim pogojem in z uspehom položijo sprejemni izpit bodo poklicani v času od 15. do 31. avgusta na preizkušnjo. Z onimi učenci, ki bodo v preizkušnji pokazali, da imajo pogoje za učenje trgovske stroke, bodo podjetja sklenila v smislu uredbe o vajencih učne pogodbe. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA PISMA VÜJECA BALAŽA Z VÜJDRIMLAKE Či človek le majnciko pogledne okoli sebe, te že vidi, ka je letos fsikak fse bole no lepše kak lajnsko leto. Samo ne ven, ali nemo skorok po stari navadi začeli malo prifmkavati, ven je pol goric vzeja vražji mraz, zaj pa mamo namesto lajnske süše že skorok preveč deža. Krüha de letos fsikak zadosta, meso pa mo tüdi negi najšli Záto smo že pret žetvijoj no pret kolinami jako dobre vole pa smo se spüstli na fse felé proslave! Požarniki se tü no tan radi spotro, ka so jihovi dedeki pret tekimi letami küpili negi nekšo starovično šprcalko no se ot veselja na smrtne žlake nápili — pa ti napravijo glih takšno mokro proslavo z močnimi guči otkrivajon vencom polagajon spomenikof. nesrečam levon, jedačoj, pijačo!« pleson, kregajon, bitjón pa tak dale — no, ven fsakši zna. kak je te ali, dere smo fsi naürok dobre vole Mamo pa tüdi dosta dügih, bole tihih proslav. Takša je bila na priliko tista, dere je nešče v Lotmerki doba to etan op košji karto z lepimi voščili za novo leto. To je bila Proslava jako duge poti, pošta pa bi mogla dobiti za toto grozovitne naglico najmaje ledemo medaljo. Na Razkriži so se že po j osmih letah sodili na borce no aktiviste, keri so tan mrli pot okopatoron, pa so jin postavili nekši profisorični spomenik. Fse bi bio fčista prat, či nebi pozabil napisati, kere borce no aktiviste stavijo — ali morti tüdi tiste, keri so po vojski klamoterili tan okolik pa s pükšoj v roki spraznuvali možje, ladice, omare, tünke, pivnice no tak dale? Ge indi se na take slavnosti še kumaj prpravlajo. Tak na priliko tan f svetih Vržejih. Meni se vidi, ka so lajnsko leto slavili 91 let požarniškega dela, letos pa tekih süšnih letah pa se je nešče spota, ka je minilo že 300 let ot Potlan, dere so jihovi prapra pra dedeki zadjokrat strebili tisto Mürico — eni ji že bole nobl pravijo kanal — kera se vleče po eden nezgrüntano razvlečenen varaši. Več kak pol leta je Mürica zmiron puna, rece, goske no deca čapujskajo puji. f süši pa diši po Samih zdravih sprotoletnih fijulicah, ven van cvete totih fse puno po dvorih, gnojiščih no šekretih. V joj se Vrženci že več kak sto let vičijo bürati no vodo na drügo stran spravljati, ta prta sosedom Eni jo naürok zavažajo, drügi pa si navažajo ograde, ka si nebi že na pótsteji nog mujvali. — Fse to treba enok pošteno slaviti, Mürica pa naj vuja še dale na kof veke amen! Najvekša reč pa de toto nedelo tan v nič maje razvlečenen Lotmerki. Mlajina, kera se kak negda rada žabéri na nekši drügih, bradlah, kujih no kozah pres glav no repof, še rajši pa leče za žogoj po zeleni trati, se je naenok špot ila, ko so pret 50 letami drügi gliha takše norije spočijali. Ka bi to leži no bole v redi delali, so si 1903. leta napravili posebno drüštvo. Mürskoga sokola Zadji. keri je bija pri ten še polek, je bija stari Cagran — Škoda, ka je predlajnskin mra! Fčista pra! je, ka se gnešja mlajina fsega toga spomina, ven pres negdešjih starinof najbržé nebi bio lepega Titovega duma s telovadiščon pa najnč duma kolture. Fsi, keri mate radi mlajino no spoštüvlete tüdi starino, prite te ali toto nedelo v naš zmiron lepši no vekši Lotmerk! Godilo de se van kak f samen nebešken príklti, fčista tak kak ovin pret 50 letami, samo malo več penes vzemte sobon! Či pa čete znati, kak je te ali blo negda pret tekimi letami, pítajte tan mojega sosida, Petkovega, keri je blüzik Vujdrimlake duma! On de zna povedati, kak so se lotmerški nemškutarski pürgari jezili zavolo novih ftičof, keri so se v rdečih robačah valili po naših vesnicah, pa kak so pravili, ka do fsi fküper skorok crknolil Našteja de van tüdi najhüše ftiče, Hlupeka, Misja, Rajhovega Joška, Stajnkovega Frančeka, dva Šnajdara, Sršonovega Frančeka no še neštmega, kerega nega več met nami. Poveda de še, kak so se Potlan s sokolskega gnezda zvalili nekši drügi, čüdni ftiči, ki so jin pravili Orli ali po dumačen čukl. Spozna si jih püten, ka so meli na kapah rdečo dno namesto Črnega, püce pa so nosile malo dugše peroti ali jajnke kak sokolice — fsi fküper pa so več molili kak telovadili. Morti de se Petkof tüdi spota, kak so sokoli tri leta zaporedoma otpirali svoj dum pa kak lüštno je bio f časih tan f Sršenoven logi, dere so prvreli ta celo Hrvati tijantan z Varažla. Dere te se pr dobri kupici spominali starih časof no glejali mlade ftiče no ftičice, spotite se fčista majnciko tüdi totega, keri van pošila že svojo petndvajseto pismo, vašega vüjeca Balaža. OBNOVITEV APISOVEGA PROCESA V BEOGRADU — Dosedanji potek obnovljenega solunskega procesa pred senatom srbskega Vrhovnega sodišča je pokazal, kakšnih sredstev se je posluževal korumpirani Aleksandrov režim pri obsodbi polkovnika Dragutina Dimitrijeviča — Apisa in njegovih tovarišev, ki so morali nedolžni umreti ali odsedeti težke zaporne kazni. Priče pripovedujejo o krivih pričevanjih pred sodiščem v Solunu leta 1917. Takrat so pričam obljubljali in dajali ugodna mesta v državnih službah bivše Jugoslavije in denar. Nekaterim so celo zagrozili s smrtjo, da bi krivo pričali. DR. ALEŠ BEBLER O TRSTU — Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je v Kopru govoril o tržaškem vprašanju. Dejal je, da Jugoslavija ni nikoli spremenila svojega stojišča, da je ozemlje STO etnično mešano, da pa je zgodovinska in gospodarska celota s svojim jugoslovanskim zaledjem. Poudaril je, da je Jugoslavija vedno pripravljena na razgovore z italijansko vlado na razumni podlagi. Murska Sobota, 12. junija 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 5 Živinoreja v nedeliški okolici se spet popravlja Pred drugo svetovno vojno so v Nedelici gojili lepo plemensko živino. Vzredili so lepo Število plemenskih bikov, ki so bili znani celo izven Prekmurja. Leta 1926 so prvi v Prekmurju ustanovili živinorejsko selekcijsko društvo. Na razstavi živine v Soboti leta 1935 je to društvo razstavilo naj lepšo živino. Takrat je predstavljalo najmočnejšo organizacijo živinorejcev na vsem področju, kjer goje svetjolisasto govedo, saj je štelo 129 gospodarstev, ki so redila skupno z naraščajem 246 glav rodovniške živine. Kmetijska zadruga je zadnja leta spet pospešila živinorejo, ki je zaradi zadnje vojne precej nazadovala. Sama si je poskrbela sredstva za nabavo uvoženega plemenskega bika; prav tako z lastnimi sredstvi nagrajuje strokovno osebje, ki dela pri selekciji živine. Zadnja revija živine v Turnišču je pokazala, da je kljub težavam v preteklosti v Nedelici in okolici še nekaj dobre živine. Najboljše so bile starejše krave, medtem ko je mlajša živina bila zaradi uporabe slabših bikov znatno slabša. To stanje pa se začne popravljati, odkar imajo dobrega plemenskega bika. Vendar se bo uspeh pokazal Šele po letih. Starejša živina ni enotnega tipa vsled uporabe različnih bikov. Potomke bikov, ki so jih med vojno uvozili iz Madžarske, so visoke, na visokih nogah, a dajejo manj mleka. Potomke, domačih plemenskih bikov pa so znatno boljše. To so manjše in dajejo več mleka. Taka živina pa je najprimernejša za kmetovalce tega področja. Najboljša je bila krava Tulpa R6, stara 11 let, last Stefana Kučka iz Turnišča, ki je v lanskem letu dala preko 2.500 l mleka. Ta krava po tipu in teži najbolj odgovarja tamkajšnjim razmeram. Druga najboljša krava je bila Citron R36, stara 10 let, last Jožefa GyerkeŠa iz Nedelice, ki je znatno večja in težja, zato pa manj primerna. Na reviji živine v Turnišču so pokazali tudi uvoženega ple- menjaka Princa R128. ki se odlikuje po telesnih oblikah: zbitosti, globini in širini. Po mnenju strokovnjakov in živinorejcev bo verjetno najprimernejši plemenjak za zboljšanje njihove živinoreje. Na reviji se je potrdilo tudi mnenje, da Je poleg selekcije za zboljšanje molznosti treba bolj skrbeti za pridelovanje boljše krme na njivah. Slabi travniki ne dajejo dovolj krme za živino. V vlažnih letinah bi količinsko Še nekako zadostovala, ob suhih letinah — ki jih je tukaj smatrata kot normalne — pa Je tudi slabega sena premalo, zato ga morajo nadomestovati s slamo. Desetletni načrt za razvoj kmetijstva v naši državi določa, da bomo namakali 500 tisoč hektarov površin. Namakanje nam omogoča zelo dober raspored rek. Pri nas imamo namreč 1850 rek, katerih povprečna dolžina znaša 10 km. Dolžina plovnih rek v glavni žitnici Vojvodini znaša 972 km, dolžina prekopov pa 295 km. Po cenitvah strokovnjakov bi v naši državi lahko namakali okoli tri mlijone hektarov, to je 40 odst. vseh setvenih površin Njihovi načrti pa se bodo lahko uresničili v daljši dobi, ker v desetih letih ne zmoremo vseh del niti finančnih bremen. V prvih desetih letih pa bomo zgradili prekop Donava-Tisa-Donava ter manjše naprave za namakanje ob dalmatinski obali in v toplejših rajonih, kjer lahko s pomočjo agrotehničnih ukrepov dvakrat žanjemo v enem letu. Strokovnjaki so poleg tega predlagali, da bi izboljšali obstoječi sistem izsuševanja na 564 tisoč hektarov in zgradili novega na površini 246 tisoč hektarov. Za razvoj poljedelstva in za melioracijska dela določa načrt 367 milijard dinarjev, kar bo porabljeno v desetih letih. Strahovi in nevarnosti Mnenje znanega angleškega vojaškega publicista o atomskem vojskovanju Najnevarnejša je atomska bomba pri eksploziji v vodi ali nad vodo, ker so v tem primeru vsi predmeti, ki jih poškropi radioaktivna voda, za dalje časa okuženi. (Voda nastane radioaktivna ob eksploziji atomske bombe, ker se od nastale svetlobe navzame žarkov, ki so močno škodljivi živemu organizmu.) Ladje, ki so sodelovale pri poizkusu eksplozije atomske bombe, so še danes radioaktivne in zato nevarne za človekovo zdravje in življenje. Zato je to velika skrb predvsem Anglije, ker so vsa preskrbovalna pristanišča, od katerih je odvisna njena preskrba, idealni cilji za atomska orožja. Tudi invazije sovražne dežele, ki razpolaga z atomskimi bombami, so izredno težavna stvar. Če bi sovražnik enkrat pregnal angleške in ameriške čete iz Evrope, bi bilo silno težavno se zopet vrniti na evropsko kopno. V tej zvezi Je pač popolnoma razumljivo, da je prva skrb Angležev, raziskati učinke atomske bombe v bližini vode, da so vsi poizkusi šli predvsem za tem, kako najti zaščitna sredstva tudi pri teh vrstah eksplozij. Drugačen je položaj pri eksplozijah na kopnem. Tukaj so atomske bombe četam, ki so primemo opremljene in ki se znajo varovati, mnogo manj nevarne. Izredno važno je, da se branilec mnogo laže zavaruje kot pa napadalec. Prvo pravilo je, da morajo biti čete dobro zakopane v zemlji in pravilno porazdeljene — podobno, kar je veljalo že pri obrambi pred dosedanjim i topništvom in letalstvom. Približno en kilometer od kraja eksplozije lahko navaden jarek, globok kakšen meter, obvaruje ljudi pred zračnim pritiskom, vročino in žarki. Normalna plinska maska lahko dovolj zaščiti pred vzdihavanjem radioaktivnega prahu, ki nastane pri eksploziji atomske bombe. Tudi nevarnost okuženja večjih kompleksov, uničevanje obrambnega orožja z radioaktivnostjo in zastrupljevanja živil so izven središča eksplozije mnogo manjše, kot se pa sploh misli — kolikor bi voda in blato učinka ne poslabšala. Eksplozija atomske bombe — ognjeni oblak se je dvignil več tisoč metrov visoko Želodčni čir - posledica neurejenosti v življenju in prehrani Razne želodčne bolezni so čedalje bolj omejene na prebivalstvo velikih mest. Na podeželju je takih bolezni malo. Želodčni čir je značilna bolezen nervoznih prebivalcev velikih mest. Želodec je obložen s sluznico, ki izloča zelo kislo tekočino. Njene glavne sestavine so razni fermenti, ki omogočajo prebavo hrane. Želodec ima poseben zaščitni organ, ki preprečuje, da ta sok ne začne razjedati želodca. Vpliv nervoznosti, pa tudi pretirano uživanje nikotina, mesa in alkohola lahko povzroči lokalne motnje v krvnem obtoku, kar poškoduje zaščitni organ. Želodčni sok začne razjedati sluznico in tako nastane na želodcu ali na dvanajsterniku DUHOVITA PREVARA V Ameriki na veliko izdelujejo in kupujejo tako zvane umetne grudi, to je gumijaste priprave, napoljene z zrakom, ki jih žene nosijo pod obleko in so podobne najlepše oblikovanim naravnim grudim. Mnoge žene s slabo razvitimi grudmi Se poslužujejo te duhovite kamuflaže. NOVA VRSTA KORUZE V ZDA so vzgojili novo vrsto koruze »Corneli drugi«, ki bo zlasti primerna za področja toplo-vlažne klime in daje več kot 30 % večji donos od najboljših vrst, ki so jih doslej gojili v teh krajih. Stroži te koruze so dolgi 25 cm in imajo 12 do 16 vrst zrnja, ki je zelo odporno proti vsem škodljivcem tako na polju kot v kaščah. čir, ki se čedalje bolj zajeda v titivo. Če se razširi tudi na ožilje, nastanejo zelo nevarne krvavitve. Če pa tkivo popolnoma razje, nastane nevarnost, da pride prebavljena hrana v trebušno votlino. V nasprotju z rakom so glavni znak želodčnega čira bolečine. Navadno jih človek začuti pol ure ali uro po jedi, in večkrat so Zelo mučne. Pri čiru na dvanajsterniku pa začuti bolečine pred jedjo; med jedjo prenehajo, potem pa se ponove tri do pet ur po jedi. V zdravniških krogih že dolgo obravnavajo vprašanje, ali se želodčni čir lahko razvije v rak. Najnovejše raziskave so pokazale, da ta možnost ni izključena. Enakopravnost? Osamosvojitev in enakopravnost indijskih žena je povzročila zelo nenavaden in nepričakovan običaj. Odslej lahko dobe poročene Indijke potni list za potovanje v tujino brez doslej običajnega privoljenja zakonskega moža. Nasprotno temu pa mora soprog še vedno imeti dovoljenje žene, če hoče v tujino. Kotiček za gospodinje Pri pranju velikega perila si bomo najlaže obvarovale roke pred razjedami, če jih od časa do časa namočimo v posodo, v kateri je kis razredčen v yodi. Mleko ne bo vzkipelo, če notranji rob lonca namažemo z malo masla. Dijaki soboške ESS na ekonomijadi v Mariboru Na letošnji II. ekonomijadi v Mariboru so se zbrali dijaki ekonomskih srednjih šol iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in Murske Sobote z namenom, da se med seboj spoznajo in pomerijo svoje moči v stenografiji, strojepisju, lahkoatletiki, odbojki, košarki, nogometu, šahu in kulturno-prosvetnem delu. Čeprav je soboška ESŠ med najmanjšimi v LR Sloveniji, saj ima komaj 82 dijakov, se je tekmovanja udeležila polnoštevilno in je 48 dijakov tekmovalo v vseh navedenih disciplinah. Udeležbo šole na tekmovanju v Mariboru sta omogočila Svet za prosveto in kulturo LRS in OLO v Murski Soboti z izdatnimi finančnimi podporami. V primeri z lanskimi in prejšnjimi so uspehi v stenografiji in strojepisju letos presenetili in so po mnenju članov komisije za ekonomske srednje šole nekaj izrednega. Posebno je presenetila soboška ESŠ, ki je v skupnem plasmanu v stenografiji in strojepisju dosegla prvo mesto s 7,5 točktmi, Celje 7, Maribor 6, Ljubljana 5,5 in Kranj 4. Tekmovanje v strojepisju je obsegalo prepis desetminutnega neznanega teksta. Med 20 tekmovalci sta dosegli odlične uspehe Janežič Majda iz Celja, ki je zasedla prvo mesto, in Ganža Tatjana iz Murske Sobote drugo mesto. Tekmovanje v stenografiji je bilo v treh skupinah. V prvi skupini 180 zlogov na minuto je bila prva Jana Fišinger iz Maribora, druga pa Zdenka Novak iz Murske Sobote. V drugi skupim 160 zlogov na minuto so tekmovale samo dijakinje iz Celja in Maribora. V tretji skupini 140 zlogov na minuto je bila prva Tatjana Ganža iz Murske Sobote, druga Hilda Geder iz Murske Sobote. Vsak tekmovalec je imel pravico sodelovati samo v eni zgoraj navedenih skupin. V stenografiji je tekmovalo 20 najboljših stenografov-dijakov ESS. V lahkoatletiki in igrah se dijaki soboške ESŠ niso mogli tako uspešno zoperstaviti dijakom iz Ljubljane, Maribora in Celja. Za njimi so zaostajali, ker v šoli niso imeli prilike za specializacijo, medtem ko so se v raznih športnih društvih premalo udejstvovali Za tekmovanje v prihodnjem letu bodo morali več trenirati. Dosti uspešnejši je bil nastop dijakov soboške ESS na zaključni akademiji v Unionski dvorani v Mariboru. Nastopili so z dvema točkama. Med vsemi nastopajočimi so najlepše j izvedli ritmične vaje po skladbi Čajkovskega: Pesem brez besed. Prav tako je bila z velikim aplavzom nagrajena tudi folklorna skupina, ki je izvajala prekmurske narodne plese. Skupaj z ljubljansko skupino, ki je prikazala gorenjske narodne plese, je bila najbolje ocenjena. Ritmične vaje je sestavila prof. Stanovnikova, a folklorno skupino je pripravil mag. pharm. Sepeši iz Beltinec. Največ uspehov na ekonomijadi so letos dosegli Celjani ter Mariborčanom odvzeli pokal, ki so ga lani osvojili v Celju. Končni plasma, je bil naslednji: 1. Celje, 2. Ljubljana, 3. Maribor, 4. Murska- Sobota, 5. Kranj. Poseben užitek za dijake in glegalce so bile tekme v nogometu in odbojki med profesorji raznih ekonomskih srednjih šol. Letošnja ekonomijada je dosegla svoj namen. Tovrstno tekmovanje se med ekonomskimi srednjimi šolami čedalje bolj uveljavlja. V letu 1954 se bodo dijaki ESŠ med seboj pomerili v Ljubljani, a leta 1955 bo ob proslavi desetletnice osvoboditve Prekmurja ekonomijada v Murski Soboti. SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LRS KOMANDA LJUDSKE MILICE razpisuje NATEČAJ za sprejem v splošno in prometno motorizirano Ljudsko milico. Kandidati za spreiem v splošno Ljudsko milico morajo imeti naslednje pogoje 1. da so državljani FLRJ, 2. da imajo volilno pravico, 3. da so odslužili obvezni rok v JLA. 4 da niso stari nad 30 let, 5. da so duševno in telesno popolnoma zdravi, 6. da so neoporečnega vedenja. 7. da niso bili obsojeni, 8. da opravijo sprejemni izpit. Kandidati za sprejem v prometno motorizirano Ljudsko milico morajo poleg pogojev ki so potrebni za sprejem v splošno Ljudsko milico, imeti še te pogoje: 1. da imajo po možnosti 4 razrede gimnazije, 2. da so izučeni avtomehaniki in da imajo najmanj tri leta prakse, 3. da sp vozniki A- ali B- kategorije. Kandidati morajo sami napisati prošnje za sprejem v Ljudsko milico in življenjepis ter ju skupno z ostalimi dokumenti oddati najbližji postaji Ljudske milice. Tam bodo lahko dobili tudi vsa potrebna pojasnila. Sprejeti kandidati bodo takoj nameščeni in bodo dobili s tem pravico do prejemkov po Uredbi o plačah pripadnikov Ljudske milice, čas za vlaganje prošenj je od 8. junija do 8. avgnsta 1953. KOMANDA LJUDSKE MILICE Janez Švajncer: (36) STRELI NA MEJI Ker ga ni bilo, niso mogli zaklati svinje, da bi se najedli godlje in mesa. Cmagerju teh in podobnih misli nikoli ni zmanjkalo. Najbolj hudo mu je bilo ponoči, ko so pod oknom enakomerno odmevali koraki stražnika. Dasi se je vsak dan zelo utrudil od dela — včasih ga je roka tako bolela, da je ni mogel stegniti — na trdih deskah ni mogel zaspati. Mislil je na dom in koval načrte, kako bi pobegnil iz zapora. Priden je bil pri delu in je ubogal stražnika. Vse je naredil, kar so mu zapovedali. Popravil je stopnice, ki so vodile na zunanji strani hiše v gornje prostore, ribal tla na hodnikih in v pisarnah, čistil okna. stranišče, ometal pajčevine po kotih, donašal v kuhinjo vodo, lupil krompir, sekal zelje, žagal bukova polena in jih prinašal v košari ali na rokah v kuhinjo. Najrajši je ostajal v drvarnici, kjer so mu dali mir. Pozimi je sicer rezal mrzel veter skozi špranje med latami, a Cmager si je znal pomagati Bukova polena je naložil visoko, da mu ni pihalo na glavo postavil tnalo na sredino in žagal ter sekal polena. Rad je posluša) žago. ko se je zarezala v les. Zdelo se mu je, kakor da bi pel fantje v hribih nad vasjo o ljubezni in hrepenenju Enakomerno je vlekel sem in tja in gledal na žagovino ki so jo iztrgavali zobje, da se je kot majhen oblaček prahu usipavala na tla V takih trenutkih je pozabil nekoliko na mraz in na odvzeto prostost. Niti ni opazil, kdaj je začel na zemljo padati mrak. Šele stražnikov glas: »Cmager, za danes bo dovolj!« mu je pretrgal stotero misli in ga vzdramil, da se je zavedel resničnosti Pogosto je premišljeval, kako bi pobegnil iz zapora. Blazna je bila ta misel za skrbno zaklenjenimi vrati in vendar tako lepa. Upanje da bo dosegel prostost, ga je hrabrilo v največji duševni razdvojenosti Stražnik je gledal na vsak njegov korak. Odpirača ni mogel dobiti; če bi ga tudi imel. si z njim ne bi mogel pomagati, ker so ga večkrat preiskali od glave do peta. Toplo jutro je bilo ko mu je stražnik rekel: »Cmager, pripravi se. Danes boš moral pošteno prijeti za delo.« »Rad delam.« je mirno odgovoril V glavo mu je šinila misel da se mu ponuia priložnost za beg. »Vedno?« je vprašal stražnik. »Ja, če je treba.« »Tudi pri nas?« »Tudi,« je pokimal Cmager in se čudil stražnikovi radovednosti. »Si zadovoljen?« »Sem« Kaj mu je mogel reči drugega kot to, čeprav je stražnik sam videl, kako slabo ravnajo z njim. »Je tako prav?« Je spraševal stražnik dalje. »Mora biti.« je pokimal Cmager, »siromak si ne more pomagati.« »Boš vedno ubogal?« »Bom. Če me že imate tu, vas moram poslušati.« »Dobro,« je dejal stražnik, ga prodorno pogledal in z naglimi koraki odšel. Od tega dneva dalje je kazal prijaznejši obraz. Po tem čudnem izpraševanju mu je rekel: »V zaporu si se dostojno obnašal in zato preizkušnjo v redu prestal. Od danes dalje ti ne bom več uklepal rok. Glej, da moje dobrote ne boš zlorabljal.« Cmagerju se je posvetilo v glavi »Ne bom,« je prikimal. Komaj se je zadržal, da mu ni ušlo z jezika, kar je pravkar mislil. Potajil se je in z drhtečim glasom vprašal: »Gospod, prej ste rekli, da bom moral danes pljuniti v roke. Kaj pa bom delal?« »Oral boš na njivi. Znaš orati?« »Oh, koliko polja sem že zoral. Če bi vse tiste njive bile moje, bi bil bogat. Vsako leto sem hodil za plugom.« »Prav,« je pokimal stražnik. »S čim bom oral? S konji ali z voli? S konji gre bolj hitro, tudi z voli človek v enem dnevu peobme dosti, zemlje.« »Vole boš dobil, vole,« Je odgovoril stražnik in odprl vrata. Stražnik je stal na koncu njive, spustil puško ob sebi na tla in občudoval Cmagerja, ki je zarezal prvo brazdo. Peščena zemlja je brusila zarjaveli lemež in se drobila pod nogami. Cmager si je zavihal rokave in z globoko sapo vdihaval vonj sveže zemlje. Prijetno mu je postalo pri srcu; vesel je stopal za plugom. Vole je priganjal bosonogi pastir. Sprva se je plašno oziral na Cmagerjev s kocinami porasli obraz. Iz zapora so ga poredkoma pustili v brivnico. V lice je izgledal še bolj neprijazen, duplina, v kateri ni bilo očesa, je še bolj zevala. Zoral je že nekaj brazd, s pastirjem pa še nista spregovorila. Ni hotel fanta nagovoriti. Morda ne bi bilo prav in bi prehitro izdal svoje misli. Pastirju v dušu tudi ni mogel videti. Mogoče bi ga zatožil stražniku. Previden moram biti, si je rekel. Vola sta počasi vlekla plug. Pastir si je požvižgaval, tu in tam z bičem ošvrknil vola čez hrbet, zadeval z bosimi nogami v gnoj, ki so ga razmetali po njivi, in pogledoval radovedno na Cmagerja — tega čudnega možaka s kosmatim obrazom. Cmager je ujel vsak njegov pogled, vendar se je delal, kakor da ga ni videl. Stražnik je medtem korakal na ozari njive gor in dol. Opoldne je bilo prijetno na soncu. Pastir je izpregel vole, jim vrgel sena in pustil, da sta se pasla po travi. Cmagerju so prinesli krompirjevo juho in kos črnega kruha. Ker je bil lačen, je slastno pospravil kosilo. »Vidi se. da si navajen delati. Dobro si začel,« ga je pohvalil stražnik. »Bo že šlo, ko se bom navadil,« se je Cmager skušal nasmehniti. Bil je slabo razpoložen in v njem se je vse trgalo od jeze, da bi najrajši zakričal od bolečine, ker ga nočejo pustiti domov. Vendar se je zadrževal in ni pokazal tega. »Njivo bomo posadili s krompirjem,« je menil stražnik »Tvoja skrb bo, da boš obdeloval zemljo. Čim več bo zraslo, tem več ti bodo skuhali.« — Da bi vam krompir obtičal v želodcih in vašemu Hitlerju tudi. Zdaj že ne bom verjel več, da Hitler drži z reveži, — je Cmagerju razbijalo v sencih. Čeprav je kuhal jezo, je zadržano odgovoril: »To pa to. Vsakega dela sem navajen. Ta zemlja ni slaba. Mislim, da bo na njej dosti priraslo.« Nedolžno je vprašal: »Bom jutri tudi oral?« »Kajpada. Vreme moramo izkoristiti. Za setev je že tudi skrajni čas. Dovolj deta boš imel. Ne bo ti ga zmanjkalo. Le nič se ne boj.« Stražnikov odgovor mu je zadoščal. Ko bi mu le-ta mogel videti v glavo, bi bilo joj. V njegovi glavi so se vrstile misli, kako bi najlaže pobegnil iz zapora. Izvedel bom svoj sklep, naj se zgodi, kar se hoče, si je dejal po kosilu in odšel na njivo. Popoldne je vprašal pastirja: »Ti služiš pri kmetu?« Namakali bomo 500 tisoč a izsušili novih 246 tisoč hektarov površin Murska Sobota, 12. junija 1953 Brezposelne delavce bodo zaposlili pri re ulaciji Plitvice V Apaški kotlini dokaj naglo napredujejo dela pri regulaciji Plitvice. Do nedavnega so zravnali nad 1500 m vijugaste struge tega hudournika, ki je v preteklih letih povzročil milijonsko škodo v bližini bivajočemu prebivalstvu. Vsa dela so dosedaj plačevali s krajevnim samoprispevkom; davkoplačevalci so v ta namen prispevali letno po 200 din od hektara obdelovalne zemlje. Letos jim je obljubljena pomoč od države. Pri regulaciji Plitvice bodo zaposlili brezposelne vinogradniške delavce radgonskega gospodarstva. Družba bo v ta namen prispevala 5 milijonov din kredita. Tako bodo vsaj delno omilili težko socialno stanje v tistih družinah, ki so ostale brez posla in zaslužka zaradi posledice slane v vinogradih. Ta vremenska katastrofa pa je napravila največ škode v radgonski okolici. Obsodili so početje boštjanskih učiteljev Pred kratkim je bila v Gornji Radgoni konferenca članov Društva učiteljev, ki službujejo na radgonskem področju. Udeležba je bila mnogo boljša kakor takrat, če tako posvetovanje skličejo v okrajnem središču. Učiteljem Apaške kotline in drugih oddaljenih krajev je Radgona bolj pri roki. Na posvetovanju so razpravljali o znanem boštjanskem procesu. Obsodili so početje dveh boštjanskih učiteljev in se hkrati izrekli proti načinu poročanja o tej zadevi v Slovenskem poročevalcu. Prav tako so se pogovorili o aferi dveh učiteljev pri Vidmu ob Ščavnici, organizacijskih in stanovanjskih zadevah ter materialnem položaju učiteljstva. -ki V Soboti imamo krožek Prijateljev OZN Krožek prijateljev OZN na Ekonomski srednji šoli v Soboti je najbrž edini te vrste daleč naokrog. Dijaki so že mnogokrat slišali o velikih, plemenitih ciljih OZN, o pomembni nalogi naše države v njej, ko dosledno dviga svoj glas v obrambo resnice in pravice. Predavanje o delu OZN, ki ga je imel prof. Joško Pezdirc v okviru Ljudske univerze v Soboti, jim je dalo novih pobud. Pisali so na Informativni center OZN, ki jim je poslal več pošiljk knjig in brošur, ki opisujejo delo in naloge OZN. Dobili so tudi dva filma, ki so ju predvajali za dijake in učiteljišcnike v Soboti. Krožek prijateljev OZN na Ekonomski srednji šoli namerava popularizirati delo OZN s prikazovanjem filmov in poljudnimi predavanji v mestu in na vaseh. A. B. ZARADI ALKOHOLA Kovač Jože Breznik iz Libanje je zaužil preveč alkohola. Med potjo od Ivanjkovec do Libanje je zaradi pijanosti padel s traktorja in se teže ponesrečil. Zdravi se v bolnici BELTINCI Prekmurske zadruge in kmetijska posestva imajo že lepo število traktorjev. Za te pa so potrebni tudi sposobni vozači, sicer lahko pride do nezgod, kakor se je pred kratkim zgodila v Beltincih. Kmetijski tehnih Franc Rajhar, ki za vožnjo s traktorjem ni imel potrebnega dovoljenja, je pri izogibanjih zavozil v obcestni jarek in traktor se je prevrnil. Vozač je dobil poškodbe na desni nogi, na traktorju pa je škode za 55.000 dinarjev. GORICA S traktorjem je treba previdno voziti, posebno po hribovitih goričkih predelih. Tega nekateri vozači ne upoštevajo dovolj. Zato se je v Gorici prevrnil traktor s težko naloženo prikolico. Prikolica namreč ni imela potrebnih zavor, zato je bila za vožnjo po hribih nevarna. Se sreča, da ni bilo človeških žrtev, materialna škoda na traktorju pa znaša 50.000 din. PRVI NASTOP APAŠKIH TELOVADCEV V dvorani zadružnega doma v Apačah je bila 24. maja slavnostna akademija v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Na letnem telovadišču so že dopoldne prvič nastopili domači telovadci. Nogometna tekma med njimi in enajstorice » Papirničarja« s Sladkega vrha se je končala z neodločenim rezultatom. Z gosti pa so se pomerili tudi domači šahisti in druge društvene sekcije. Prebivalci Apaške kotline so množično obiskali to prireditev. ČREŠNJE SO GA STALE ŽIVLJENJE Preteklo soboto zvečer, ko se je zmračilo, je odšlo šest fantov iz Kokorič v sosednjo vas Precetinci po črešnje. Ko so splezali na tuje drevo in začeli obirati sadove, je v bližini počilo. Krogla je švignila mimo njihovih ušes. Neznanec je še dvakrat ustrelil. Tretjič je zadel v prsi 16-letnega fanta Slavka Žigerja, ki je obležal mrtev. HRASTJE-MOTA Brod, s katerim prevažajo potnike čez Muro, je ljudski odbor Radenci dal v najem dosedanjemu brodarju, ki bo od yseh občanov pobiral enako brodnino. Teh dajatev so bili dosedaj oproščeni kmetje iz Hrastja-Mote, kateri so z brodom tudi upravljali. Na zadnji seji so odborniki ObLO ugotovili, da kmetje v teh vaseh najbolj neredno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti. Pri dokončni odmeri davka bodo upoštevali posledice elementarnih nezgod in drugih nesreč. Posebna komisija ugotavlja škodo, ki jo je povzročila slana. Razširili bodo cestno razsvetljavo od občinske zgradbe do konca vasi. Popravili so tudi nekatera občinska poslopja, kmalu pa bodo začeli s preureditvenim delom v zgradbi bodoče osnovne šole na Murščaku. ZADRUŽNI DOM NA CVENU DOBIL SKRBNEGA GOSPODARJA Vse do meseca aprila je zadružni dom na Cvenu sameval brez pravega lastnika. Pred kratkim pa ga je prevzela kmečka delovna zadruga z Mote. Zadružniki so že pokazali precej dobre volje. Okrog poslopja so posadili topole in lipe, ki bodo krasili njegovo okolico. Tudi apno in ostali material so že pripravili. Poslopje bodo zunaj ometali in postavili stranišče, ki je nujno in vrata, ki jih je razdejal veter. Skratka: okrog zadružnega doma, ki je bil prvi v Sloveniji pod streho, diha novo življenje. A. Roškar Kolmenščanci na cesti Bučkovčani iz zaselka Kolmenščak so sklenili, da ne bodo več hodili po blatni cesti, ki vodi proti moravskim goricam. Zato bodo nanjo navozili gramoz. Zemeljska dela so že opravili, saj so dva dni pridno delali in se zvečer pojoč vračali na domove. Gramoz jim je podarila Kocbekova družina. Kopljejo in nakladajo ga manjši kmetje in brezzemljaši, večji kmetje, ki imajo vprego, pa so se izkazali kot vozniki. Mnogi so že prišli do spoznanja, da je ta občinska cesta zelo potrebna popravila. Kolmenščanci so složni ljudje, hočejo biti vedno prvi! Taki so bili, ko je šlo za elektriko, taki pa so tudi sedaj. Kmalu ne bo treba več preklinjati po blatni kolmenski cesti. I. R. BOGOJINA Matere in žene v Bogojini želijo ustanoviti v vasi otroški vrtec. Ta je zelo potreben, saj mnogi starši morajo ob poletnem delu jemati otroke s seboj na polja, ker nimajo pri hiši nikogar, ki bi lahko popazil na njih. Prostore za vrtec imajo že predvidene in jih bodo lahko v kratkem s skupnim delom uredili. Teže bo za potrebni inventar in dobiti dobro vzgojiteljico. Vendar upajo, da bodo s pomočjo množičnih organizacij in ljudskega odbora s časom vse uredili. Prostori sicer niso dovolj veliki za vse otroke, vendar bodo za prvo silo zadostovali. KRNCI Pred kratkim je gasilsko društvo v Krncih slavilo 30-letnico obstoja. Ob tej priliki so bile v Krncih velike gasilske vaje, na katerih je sodelovalo poleg domačega gasilskega društva še osem društev iz sosednjih vasi. Društvo je priredilo tudi srečolov, za katerega so prispevale precej dobitkov kmetijske zadruge in razna podjetja, med njimi tudi iz Sobote. Izkupiček srečolova so porabili za nabavo raznega gasilskega orodja in uniform. ljutomerski gasilci so praznovali Ljutomersko gasilsko društvo sodi med najboljša društva v ljutomerskem okraju. Njegovi člani so se izkazali tudi v tekmovanju, ki so ga organizirali pred svojim praznikom. Prebelili in olepšali so gasilski dom, očistili orodje in druge naprave ter pridno vežbali za nastop. Predzadnjo nedeljo, ko so slavili svoj praznik, so kljub deževnemu vremenu pokazali svoje znanje in sposobnosti na Glavnem, trgu, kjer so stopili v akcijo proti namišljenim požarom. Brž ko so sirene naznanile. da so sovražna letala že odmetala svoje tovore, so bili na mestu s svojimi brizgalnami in orodjem. V manevru so sodelovale tudi skupine protiletalske zaščite, ki so praktično pokazale, kako je treba reševati življenja in premoženje, če se so- PREVIDNOST JE NEKAJ VREDNA LASNOST Univerzalni traktor Unimog je po svoji tehnični popolnosti nenadomestljiv stroj v našem kmetijstvu, vendar zahteva v cestnem prometu veliko pozornost od traktorista. Prikolice TAM niso grajene za večjo brzino od 25 km na uro, dočim lahko traktor doseže tudi 50 km na uro. Prikolice nimajo zračnih zavor, čeprav bi jih po veljavnih predpisih morale imeti, marveč le ročno zavoro in natego, ki pa niso posebno zanesljive. Po vsej verjetnosti je to tudi vzrok prometne nesreče s traktorjem Unimog, last vinogradniškega gospodarstva iz Gornje Radgone. Nesreča je terjala eno smrtno žrtev. Ni pa edinstven primer v Sloveniji Žane vražnik pojavi nad nezaščitenimi mesti. Prireditev je dosegla svoj namen. Grajati pa je treba posameznike, zlasti mimoidoče ljudi, ki so prezrli vsa navodila, ki so jih državljani dolžni upoštevati v slučaju letalskega napada. Škrata, bilo je premalo resnosti. -ar Za Dan vstaje bo v Kostanju zasvetila elektrika Na področju občine Kostanj so v kratkem času zgradili dve transformatorski postaji ter postavili drogove za napeljavo elektrike po vaseh. To je stalo mnogo truda, saj so morali do okrajnega središča napeljati 9 km dolg vod iz Cezanjevec. Z dobro voljo in skupnimi napori pa so naredili vse. Zadnje tedne so imeli največ opravka pri napeljavi omrežij po vaseh. V nekaterih vaseh so že končali z napeljavo. Drogove so prispevali vaščani, tudi vkopavali so jih sami. Za nabavo materiala jim je precej prispevala ljudska oblast. Kljub temu pa so največji del morali prispevati sami. Uvedli so krajevni Samoprispevek in so posamezniki prispevali po velikosti svojih posestev in dohodkih. Zato se niso mogli izmuzniti niti tisti, ki so menili, naj pridni vaščani le delajo, oni pa bi si priključili elektriko, ko bi bilo že vse gotovo. Ob proslavi Dneva ljudske vstaje bo zasvetila elektrika domala vsem krajem v kostanjski občini, razen nekaj obrobnih vasi, ki mejijo na okraj Maribor-okolica. Elektriko pa bodo dbbili tudi v Desjaku, Stari cesti in nekaterih drugih zaselkih čezanjevske občine. Gasilska objava V nedeljo, 14. junija, na praznik gasilstva, ob 10. uri bodo soboški gasilci v okviru svečanega programa položili prisego. V popoldanskih urah pa se prireja ljudska zabava v prostorih novega gasilskega doma v M. Soboti. Vabimo predstavnike oblasti, družbenih organizacij in prebivalstvo, da se prireditev dopoldne in popoldne udeleže v čimvečjem številu. PGD M. Sobota. Vremenska napoved za čas od 12. do 18. junija Proti koncu tekočega tedna kratkotrajne padavine ali krajevne nevihte, sicer lepo poletno vreme s silno vročino. Vsak teden ena velik lepak Jože: »Ali treniraš tek v krogu?« Stefan: »Kje pa! Saj veš, da nisem tekač. Čitam le tale lepak, pa moram za vsako vrstico narediti pot okrog drevesa.« Prodam kompletna vložka za dve postelji. Cena 10.000 din. Vprašati Sečko Jože, M. Sobota, Mladinska ulica. Dvostanovanjska hiša se proda v Murski Soboti. Poizvedbe v pisarni Okrajne gasilske zveze v M. Soboti. Kupim gradbeni material: les, betonsko železo, cement in apno. Naslov pri tov. Zupe v Ljutomeru. Vajence za zidarsko stroko sprejmemo. Stanovanje in hrana brezplačno. Gradbeno podjetje, Ljubljana—Moste, Zaloška cesta 51a. ALI IMA VAŠA SINDIKALNA PODRUŽNICA POVERJENIKA PREŠERNOVE DRUŽBE? TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 14. junija — Metod Ponedeljek, 15. junija —- Vid Torek, 16. junija — Beno Sreda, 17. junija — Gorazd četrtek, 18. junija — Bogdan Petek, 19. junija — Iskra, Julijana Sobota, 20. junija — Nenad, Silverij GIBANJE SONCA: v nedeljo, dne 14. junija vzide ob 4,10, zaide ob 19,54 uri; v soboto, dne 20. junija vzide ob 4,10, zaide ob 15,47. LUNINE SPREMEMBE: prvi krajec 19. junija ob 13,01. SPOMINSKI DNEVI: 14. junija 1942. leta je izvrini odbor OF izdal odlok o dodeljevanja in upravljanju zemlje izseljenih Kočevarjev na osvobojenem ozemlju. — 17. junija 1945. leta jo bil prvi kongres AFŽ v Beogradu, — 17. junija 1949. leta so slovenski in hrvatski zastopniki na zborovanju v Kopru izjavili, da Jugoslavija ne bo nikoli privolila v to, da bi bilo Svobodno tržaško ozemlje priključeno Italiji. KINO SOBOTA predvaja 12. do 15. junija ameriški barvni film „ZLOMLJENA PUŠČICA“; — od 19. do 18. junija italijanski fillm „SANJALA SEM 0 RAJU“. LJUTOMER predvaja 13. in 14. junija angleški film „TRETJI ČLOVEK“ s tečnikom „TITO V LONDONU“; — 17. in 18. junija amer. film „TE REZA“. RADGONA predvaja 12. do 14. junija ameriški barvni film „NEPTUNOVA HČI“ in kratki film „ČE BI KRKA IZPREGOVORILA“; — 17. in 18. junija angleški film „WATERLOOJSKA CESTA“ in kratki film „V1. KONGRES KPJ“. IVANJKOVCI predvaja 14. junija „MOJA DRAGA KLEMENTINA“; —- 21. junija „BELI HODNIKI“. Objave in oglasi Beseda 10 dinarjev. Za odgovor je treba priložiti znamko za din 15.—. Najditelja ženskega čevlja naprošamo, naj ga proti nagradi odda v gostilni Flegar. Javna dražba pred negovskim gradom bo v nedeljo, 14. junija 1953, ob 10. uri dopoldne. Prodajamo kmečke vozove, koleslje, poljedelske stroje, pohištvo itd. Kmečka delovna zadruga Negova v likvidaciji. Prodam čistokrvne (činčila) mlade zajce. Miha Šoštarič, Veržej 82. Manjšo mlatilnico v uporabnem stanju, novejše izdelave, prednost s krogličnimi ležaji, kupim. Plačam takoj. Ponudbe z navedbo stanja, velikosti in cene pošljite na naslov: Vinko Korošec, Gornja Radgona. Izvrsten sadjevec vam pudi Vinogradniško gospodarstvo Kapela pri Slatini Radenci Dostavljamo vam tudi na dom. Stavbna parcela na zahodni strani Murske Sobote naprodaj. Podrobne informacije so na razpolago v pisarni odvetnika dr. Milana Šijanca v M. Soboti (ulica 17. oktobra). (STRELI NA MEJI — Nadaljevanje s 5. strani) Pastir je uprl vanj svoje sive oči in prikimal: »Mhm.« Hvaležen je bil Cmagerju, da ga je ogovoril. Pri gospodarju je zvedel, da so zaprli nekega Slovenca. Ker že dolgo ni slišal svoje govorice, zato je tembolj želel videti neznanca, ki so ga prijeli na meji. »Vi niste doma tu pri nas!« »Ne. ne, jaz sem iz Jugoslavije,« je odgovoril Cmager in se začudil, ker je fant odgovoril v slovenskem jeziku. »Kako to veš?« »Sem že slišal o vas. Gospodar je rekel, da ste tihotapili živino.« Cmager se je previdno ozrl na stražnika. Le-ta si je brezskrbno grel obraz v soncu. »Si ti tudi Slovenec?« Pastirju so se zaiskrile oči: »Moja mati je bila doma v Sloveniji. V tem kraju je služila pri nekem kmetu-vdovcu. Ker je bila zelo delavna in je lepo skrbela za hišo, jo jc tisti kmet vzel za ženo. Ko sem se rodil, so se v hiši začeli prepiri. Dva brata in sestra iz prvega zakona so me gledali po strani in mi povsod nagajali. Mati je vse to potrpežljivo prenašala in me naučila govoriti slovenski in nemški jezik Dvanajst let sem bil star. ko je umrla za pljučnico. Oče me je tudi po materini smrti imel rad in se je vedno potegoval zame. Štiri leta nato je tudi oče umrl. V mestu je na ulici zašel med dva avtomobila. ki sta ga stisnila in mu zdrabila prsni koš. Potem je bilo vedno slabše.« Pastir je utihnil in se zamislil. Prispela sta na konec njive. Cmager je z navajeno roko naravnal plug v novo brazdo. Ko je pastir pognal vole. je dejal: »Ubogi fant. Mlad si Še in te je že tako teplo življenje. Zdaj nisi več doma?« Pastir je odkimal z glavo. »Po očetovi smrti nisem mogel vzdržati doma. Po poli brati in sestra so me pisano gledali in me začeli pretepati. Pobegnil sem z doma in se udinjal za hlapca pri tem kmetu, kjer sem zdaj že drugo leto.« Malo pred mrakom je Cmager obrnil zadnjo brazdo. S stražnikom se je zvečer vrnil v zapor. Zmučen se je zavlekel na pograd. Vsi udje so ga boleli, misli pa niso bile trudne. Čez dan je pridno delal. Stražnik je bil zadovoljen z njim. Pohvalil ga je tudi. K sreči ni opazil, kako se je ogledoval na vse strani tn iskal primemo mesto, koder bo mogel pobegniti. Do bližnjega grmovja je bilo samo nekaj dolgih skokov. Stražnik se bo dolgočasil na koncu njive, pastir bo priganjal živino. Izračunati in pretehtati bo moral, da mu ne bo spodletelo. Pobeg mora uspeti, sicer bo lahko le še sanjal o njem. Če ga bodo prijeli, ga ne bodo več pustili iz oči. Močno voljo ima in uspelo mu bo. Pastirju bo od začudenja zastal dih, stražnik se bo prepozno spomnil na puško... Ko bo ustrelil za njim, bo že zginil med drevjem. Tekel bo. kolikor bo mogel, samo da bo čimprej doma pri svoji družini. Žena bo od veselja zajokala in otroci se mu bodo obešali na vrat In vzklikali: »Oča, kako ste kosmati! Težko smo vas že pričakovali. Da ste le prišli nazaj.« Z nasmehom na ustih je zaspal. Naslednje dopoldne je tako pridno oral, da mu je stražnik med odmorom ponudil cigareto. »Na, Cmager, pokadi eno, zaslužil si jo. Če boš tako priden, bo že pojutrišnjem njiva zorana.« Tudi popoldne ni pokazal, kako je bilo v njem vse razburkano. Pastir ni dosti govoril; gledal je v zemljo in si požvižgaval, stražnik je sedel v travi in od dolgega časa kadil, da ne bi zadremal. Že je hotel izkoristiti priložnost, ko sta s pastirjem prišla na rob njive. Spustil je plug iz rok, skočil, se spotaknil in padel po zemlji. Pastir ga Je začudeno pogledal; v tistem trenutku je tudi stražnik obrnil glavo proti njima. »Hudič prokleti, kako sem le mogel zleteti,« je drhteč skušal prikriti svoje vznemirjenje. »Jaz sem si že tudi obrezal noge na tem stmišču,« je pripomnil pastir in stopal ob Volih kot prej. Sonce je bilo vedno niže. Cmager je vedel, da ne bo smel predolgo omahovat! Sicer bo zvečer zopet moral v zapor. Zdaj skoči, zdaj, brž! se je oglasil v njem. In ubogal je ta glas. Na koncu njive je kakor senca hušknil mimo pastirja. Tekel je, kar so ga nesle noge in preskakoval krtine. Na nič drugega ni mislil, kakor da bi čimprej dosegel gozd. Slišal je rezek pok. Nad glavo mu jc zažvižgala krogla. Se ena. Toda tudi ta ga ni zadela. Prerinil se je skozi grmovje, ni se zmenil za bodice, ki so ga zbodle po obrazu; lahkotno je tekel med drevesi vedno globlje v gozd. Pastir si je brisal oči in zaprepaščeno gledal za beguncem. Tudi stražnik je bil ko na trnju. Mrzlično je dvakrat ustrelil, nato pa začel brezglavo teči za Cmagerjem. Ko so Cmagerja ujeli na meji in zaprli, se je Vinko zaklenil v hišo in ostal v postelji. Domači so že mislili, da je zbolel. Silno mu Je razbijalo v glavi. Od jeze si je pulil lase. »Kdo mi bo povrnil škodo? Rejeni voli so bili. Denar sem vrgel stran. Ta tepec, Cmager, vedel sem, da mi ne bo napravil haska. Oh, moj denar,« je vzdihoval in v očeh so se mu nabirale solze. »Ne, tega ne bom preboleL Tisočaki so se mi ponujali. Cmager mi jih je zapravil.!« In že je namesto obupano govoril škodoželjno: »Privoščim mu, da so ga zgrabili. Pretepejo ga naj, tega capina, da si bo zapomnil vse življenje! Zaslužil je. Bo vsaj drugič malo bolj pomislil, da mu jaz dajem denar, ki ga ne pobiram na cesti. V zahvalo mi je zapravil vole.« Vinko se je hotel prikupiti Anzi. »Ti, nate se najbolj zanesem,« mu je rekel »Pogumen si tudi, da malo takih. Zato te moram že pohvaliti. Vsakokrat ti bom primaknil več kakor drugim. Želim, da mi tudi ti greš na roko.« Anza se je zasmejal, da so se videli beli zobje. »Včasih nam je res šlo za nohte. Graničarji so postali nevarni. Se podnevi Človeku na meji ne zaupajo.« »Seveda, seveda, računati moramo na vse!« »Kaj sem že hotel reči. Aha! Veš, zadnjič sem nekaj doživel. Na oni strani meje — tam, kjer se pot spušča po vinogradu v dolino — so mi voli zdivjali. Sprva nisem vedel, čemu so zbezljali. Nazadnje se mi je posvetilo. V snegu je čepela črna postava.« »Je bil avstrijski financar?« je zvedavo vprašal Vinko. »Kje pa.« se je namuznil Anza, »tisti kmet je zapeljal v svoj vinograd kup gnoja!« Vinko ga je poučil: »Meni se to ne zdi smešno. Če bi bil za kupom financar, bi pa spet tekli, kakor smo že. Na meji je vedno nevarno.« Takrat je Vinko spoznal dekle, ki je zaposlila njegove misli. V gostilni pri Mačku so sedeli in kvartali. Čas je že bil za domov. Ura je minila dvanajsto. Maček Jim je prigovarjal: »Ostanimo skupaj in vrzimo karte. Kuhano vino se nam bo prileglo.«