NASLOV BALEK REKORDER MILAN BALEK — član AK Pomurje iz Murske Sobote, ki je vrsto let uspešno tekmoval kot dolgoprogaš, sedaj žanje uspehe kot tekmovalec v hitri hoji. Na republiškem članskem atletskem prvenstvu v Postojni je osvojil naslov republiškega prvaka v hitri hoji na 20 km z novim državnim rekordom 1:28,03. To je velika spodbuda za nastop na sredozemskihigrah v Maroko. F. M. Leto XXXV. Št 34 Muska Sobota 1.september 1983 CENA 13 DIN VESTNIK VINKO HAFNER V LJUTOMERU V soboto je Ljutomer obiskal predsednik skupščine SRS Vinko Hafner. Že dopoldne se je sestal z predstavniki DPO in skupščine občine Ljutomer. Domačini so ga seznanili z družbenopolitičnim položajem te manjrazvite občine in z načrti za prihodnost. Skupno so Po pogovorih so gostitelji popeljali Vinka Hafnerja na delovišča PMDA Ljutomer 83. Z brigadirji so skupno ocenili, da je prva republiška mladinska delovna akcija v celoti opravičila namen in cilj, zato so bili vsi mnenja, da bo z njo potrebno na tem območju nadalje- ugotovili, da je občina Ljutomer naredila v zadnjih letih skokovit napredek, predvsem z lastnimi močmi manj pa na račun širše družbenopolitične skupnosti (sicer z redkimi izjemami). Poudarek v pogovoru je bil predvsem na kmetijstvu, saj je občina ljutomer pretežno kmetijska. vati. Vinko Hafner in spremljevalci so se nato udeležili zaključne slovesnosti ob koncu RMDA Ljutomer 83 nato pa si še ogledali meliorirano kmetijsko Območje in akumulacijski_ zadrževalnik pri Gajševcih. S tem ogledom pa seje obisk predsednika skupščine SRS v Ljutomeru tudi končal. D. L. Ljutomer 83 — uspešno goričko 83' Brigadirji so se POSLOVILI nXClio Dr, !J0 na Goričko, £ doma- >it 8 naJ^yernejšem K^Sk^elu naše XraV|'t' v Do1kclJO Je namreč ključno ?h’ kjer so - o slovesnost, je Poleg tega so pomagali tudi pri izkopu jaška za koaksialni kabel na relaciji Murska Sobota—Radenci. Kot so na sklepni slovesnosti poudauii sekretar OK ZSMS Murska Sobota Ivan Smodiš, vodja centra za MDA pri republiški konferenci ZSMS Tone Anderlič in Gt0. , °*encih t- so se v nede|jo še zadnjič zbrali na zaključni ' “■ G.) ’ Jer so pripravili tudi priložnostni kulturni pro- "»jič ^evai h • h. br'gadirski Z- ‘" b teža V^li >am s , ^O^Prn^rji ka?rimi so se X^avili 8l;ilT kLS°- lzP°lnili 'V” M ''tore' ° 51 8a zada- Za telefon. predstavnik krajevne skupnosti Salovci-Dolenci Karel Bedič, je MDA Goričko 83’ upravičila vložena sredstva in trud, namen mladinskega prostovoljnega dela pa sicer niso le delovni rezultati, temveč gre za še veliko več — za vzgojo mladih, za politično šolo, navezovanje stikpv prijateljstvo med mladimi in domačini . . . J. G. llUdn ' Va^^en^ v kavarno * Soboto. abaval vas bo ansambel T R A G Na Razkrižju so zaključili prvo republiško mladinsko delovno akcijo Ljutomer 83. Praznovanje konca se je zavleklo na dva dni, saj so domačini pripravili brigadirjem slavnosten zaključek že v petek zvečer, ko so se od njih poslovili. Ta večer so vsem brigadam podelili tudi priznanja skupščine krajevne skupnosti, prejela pa jo je tudi skupina Rdečega križa Slovenije in štab akcije. To slovo so pripravili izključno krajani, saj so mladi iz vse Slovenije, sosednje republike Hrvaške in iz Titovega Užica v minulih treh izmenah prinesli novo življenje in novo upanje v to manj razvito krajevno skupnost, kot je v zahvalnem govoru poudaril tajnik krajevne skupnosti Stanko Ivanušič. V soboto pa je bilo slovo bolj brigadirsko. Od brigadirjev seje najprej poslovil predsednik KK SZDL Razkrižje Vlado Ivanušič in pred gosti — Vinkom Hafnerjem, predsednikom skupščine SRS, Andrejem Brvarjem, predsednikom RK ZSMS in Bojanom Žlendrom sekretarjem RK ZSMS, ter drugimi — najprej poudaril pomen te prve republiške mladinske delovne akcije na tem območju, nato pa so brigadirji in .mladinci iz Razkrižja pripravili krajši kulturni program in spustili zastavo, ki je dva meseca označevala brigadirsko naselje na Razkrižju. S tem seje končala prva republiška mladinska delovna akcija Ljutomer 83, vendar pa so si bili vsi enotni, da bo že prihodnje leto na prav istem mestu plapolala zastava, ki bo označevala drugo republiško mladinsko delovno akcijo — Ljutomer 84. D. L. Plane prilagoditi j možnostim | Bliža se čas jesenske setve, ki je poleg spra- E vila letošnjih pridelkov najpomembnejše kmetijsko opravilo, zato mu je treba v prihodnjem s obdobju posvetiti vso skrb. Če želimo, da bomo v g Sloveniji prihodnje leto odkupili planiranih 75 tisoč ton pšenice, je potrebno jeseni zasejati s pšenico v družbenem sektorju 7.300 hektarjev , njiv, kmetje v organizirani zadružni proizvodnji | pa naj bi tržne viške pridelovali na 18 tisoč hek- k tar jih. Vsa družbena skrb mora biti sedaj usmerjena v zagotovitev redne oskrbe z repro- <■ materialom in v sklepanje pogodb za organizi- | rano tržno proizvodnjo. V Pomurju bi moral letos družbeni sektor s pšenico | zasejati 2.320 hektarjev površin, v vseh štirih občinah pa ■ naj bi kmetje podpisali pogodbe za tržno pridelovanje pšenice na 7.400 hektarjih. Medtem ko bo družbeni sektor S svoje obveze izpolnil in prihodnje leto tudi oddal ves | pridelek, pa seje že začelo zatikati v zasebnem sektorju. ■ Predstavniki kmetijskih zadrug pravijo, da republiškega setvenega plana ne bo možno realizirati in nerealno je | pričakovati, da bi pomurski kmetje prihodnje leto oddali 1 19.240 ton pridelka. Že letošnji odkup je pokazal, da plan “ ni bil realen in ob sklepanju pogodb v nekaterih zadrugah niso mogli zagotoviti planiranih površin. Pogoji ob setvi ostajajo letos v glavnem enaki lan- » skim. tisti, ki bodo sklenili pogodbo za organizirano tržno proizvodnjo, bodo še naprej deležni regresa za semensko I pšenico, povečujejo pa se količine, ki jih morajo pride- 1 lovalci oddati po hektarju. Tako bodo morali kmetje * oddati po hektarju 2.600 kilogramov pšenice, prav te gg količine pa vzbujajo med pridelovalci največ pomislekov. Ig Posebej velja to za tista območja, kjer je zaradi naravnih » pogojev pridelek že tako nižji, obveznosti pa ne bodo | mogli izpolniti tisti pridelovalci, ki namenjajo pšenici | manjše površine, saj je samo po sebi umevno, da zadržijo nekaj pridelka tudi za lastne potrebe. Tako se kaj lahko g zgodi, da nekateri pogodb ne bodo niti sklepali. In kakšne so obveznosti pomurskih kmetov do letošnje jesenske setve in oddaje pridelka prihodnje leto? V g radgonski občini naj bi sklenili pogodbe za 600 hektarjev g m 1.560 ton pšenice, pogodbeni pridelovalci v Kmetijski ■ zadrugi Lendava naj bi pšenico zasejali na 1.500 hektarjih in oddali 3.900 ton tržnih viškov, ljutomerska občina ima a plan 1.100 hektarjev in 2.860 ton pšenice, medtem ko naj ■ bi kmetje v soboški občini sklenili pogodbe za 4.200 I hektarjev, s katerih bi oddali 10.920 ton pšenice. Kaže, da bodo v radgonski občini svoje obveze izpolnili, v Lendavi ■ pravijo, da se bodo tudi tu skušali približati setvenemu I planu, vendar je vprašanje, če bodo planirane količine ■ :udi odkupili, medtem ko v ljutomerski in soboški občini ie vidijo možnosti za realizacijo zastavljenih ciljev. O tej ■ problematiki so odkrito spregovorili tudi na zadnjem I egijskem posvetu, ki ga je v Murski Soboti sklical re- " publiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pomurski kmetijci pa so opozorili, da je treba pri na- I Ttovanju več realnosti in plane uskladiti z možnostmi, I ;icer se bo še naprej dogajalo, da ponekod planov ne bodo * zpolnjevali. Kmetijcem v soboški občini ni jasno, da majo pri pšenici enake obveznosti kot ostale tri pomurske I vbčine in ptujska skupaj, zato je treba dati na mizo bilanco I :elotne kmetijske proizvodnje po hektarju in šele nato " igotavljati, kdo izpolnjuje svoje obveznosti in kdo ne. _ lasno je namreč to, da pridelkov nihče ne uničuje, kme- I om pa tudi ne moremo zameriti, če ob sedanjih neure- ■ enih cenovnih razmerjih del pridelka pšenice pokrmijo Sivini. V prihodnje bo potreben zato še bolj odkrit in ■ ealen dialog med pomurskimi kmetijci in predstavniki I epubliškega komiteja, saj samo grožnje, da »bodo padale | Jave«, če planov ne bomo realizirali, niso umestne in ahko izpadejo tudi neresno. In kot je dejal eden izmed ■ >omurskih kmetijcev: če ni pogojev, lahko zamenjamo I 'se direktorje kmetijskih zadrug ali temeljnih zadružnih | irganizacij. vendar planov ne bomo izpolnili. Ustvariti je reba pogoje, tem pa prilagoditi tudi plane in takrat tudi ■ ie bo težav z ugotavljanjem odgovornosti. Ludvik Kovač I Sejem upravičil pričakovanja I'm. TudnetLF^?011'so sklenili 21. mednarodni kmetijsko živilski se-^MPrskeo« jJ® dokazal, da se je razvila na razstaviščnem prostoru drsiva, pon^ma b skromnih začetkov in prikaza pomurskega gospo-lW' Ob konc ”na .in osrednja slovenska kmetijska sejemska priredi-ru^’gad? so.*’"* zadovoljni vsi: okoli 800 domačih organizacij a'* nteharf Predstavile najnovejše dosežke proizvodnje kme-■aL stroLnIZa5'I® 'n agroživilstva in 80 razstavljalcev iz 13 tujih '’kev. 2a Poslovneži in rekordno število — 170 tisoč obisko-’’■Pišetno, jj.® ^Bonsko specializirano kmetijsko prireditev lahko '°tOv, utrdit r b'*8 v znamenju dobrih kupčij in komercialnih razgo- Ostrijo w^PO^arskega sodelovanja s tremi sosednjimi država-i j!'1''1” ter'otu džarsko in Italijo, zelo dobro in bogato strokovno pri-iS^PtOgra blskana bot še nikoli. Tudi po zaslugi pestrega spremlja- Prav lax1? sej™a> z novotarijami in atrakcijami, ki smo jih v Po-? X žtevj|o "*• Seveda so pri tem prispevali svoj delež prav vsi. Tako vr^biskn|S^av'jalcev, organizatorji kot tudi širša družbena skup-i Bi? *n k priv 86 bo sejem tudi v prihodnje tako uspešno raz- tA^rov jc k-i 81 nove razstavfjalce — na sedanjih 55 tisoč kvadrat-”Jiriti tudj b‘° za skoraj vse pretesno — bodo morali prireditelji mzstavni prostor. V. Paveo aktualno doma in po svetu Eden od neštetih prizorov ysakdana: argentinske matere na Plaza de Mayo v Buenos Airesu že nekaj let zastonj organizirajo demonstracije pred vladno palačo, ker vlada noče pojasniti kam je v sedemdesetihletihizginilo na tisoče Argentincev, žrtev vladajoče vojaške hunte. Raketni poker ali kaj več? Sovjetska zveza je pred dnevi dala novo pobudo za omejevanje raketnega oboroževanja. Voditelj SZ je za Pravdo predlog pojasnil ta predlog in pri tem poudaril, da naj bi bile 'zdaj odpravljene nekatere nejasnosti, ki so jih na Zahodu izrabljali proti sovjetskim stališčem. Sovjetska zveza po besedah Andropova »viška« svojih raket, ki bi jih umaknila iz evropskega dela svojega ozemlja, ne bi prestavila v centralni del .Sovjetske Azije, od koder bi jih bilo možno spet spraviti na evropska tla. marveč bi jih po demontaži tudi uničila. Takšna usoda naj bi po besedah sovjetskega voditelja doletela tudi najmodernejše rakete SS-20. zaradi katerih je pravzaprav prišlo do zdajšnje oborožitvene zaostritve v svetu in zaradi katerih tudi nameravajo članice NATO konec letošnjega leta na svojih tleh namestiti nove ameriške manevrirane rakete in izstrelke pershing. Na to sovjetsko pobudo naj bi se Američani odrekli namestitvi svojih novih raket v Evropi. SZ pa bi število svojih izstrelkov prilagodila številu, ki ga imata zdaj Francija in Anglija. Andropov je opozoril, da naj bi najnovejši sovjetski predlog pomiril tudi Kitajsko in Japonsko. ki sta nasprotovali premeščanju sovjetskih raket v azijski del države. OGLEDALO TEDNA Čeprav je bila na dnevnem redu seje sveta zvezne skupnosti za cene razprava o gibanjih cen v min,ulihmesecihtega leta, o možnostih upočasnitve inflacije in o predlaganih popravkih cen nekaterih izdelkov, bistvenega pomena za življenjski standard občanov, so morali sejo odločiti zaradi res nepričakovanega razloga: prisotnih je bilo premalo. Ob preštevanju se je izkazalo, da se je od 43 stalnih članov sveta zbralo samo 22, od uradno imenovanih predstavnikov ZIS pa se vabilu na sejo ni odzval niti eden. Zato so sejo odložili. Poziv predsednika zvezne skupnosti za cene Anteja Zmijareviča, da bi kljub okrnjeni sestavi razpravljali o tako po- V Washingtonu so predlog Jurija Andropova najprej sprejeli kot »koristno in pozitivno znamenje«. Kočljiva točka v sovjetskem predlogu Rok..v katerem naj bi na evropskih tleh namestili nove ameriške rakete, se naglo izteka in kaže, da bosta Moskva in Washington na račun Ev- naj bi bila predvsem v tem. da ostaja pri starih sovjetskih stališčih, kar zadeva nuklear- ' ne zmogljivosti Francije in Velike Britanije. V Londonu so sovjetski predlog sprejeli z zadržanostjo in s kratkim komentarjem, češ. da ne prinaša nič novega, v Bonnu pa so mnenja, daje predlog »pozitiven in dobrodošel korak, hkrati pa za Zahod nesprejemljiv.« Delegatov ni bilo membnih vprašanjih, »kajti življenje teče in posledice odlaganja so lahko resne, predvsem za proizvodnjo v nekaterih panogah«, ni naletel na razumevanje. Kot nasprotni argument temu so povedali, da so bili predlagani zelo visoki odstotki za podražitve nekaterih izdelkov. Če bi jih avtomatično sprejeli, bi lahko razvrednotili vso družbenopolitično akcijo, katere namen je preveriti cene in poskusiti upočasniti inflacijo. Delegati bi dobili tik pred sejo in so bili pripravljeni tako »v naglici«, da pri nekaterih ni bilo niti ocen o tem, koliko bi te nove podražitve vplivale na rast življenjskih stroškov. To pomeni, da je spet ostal ob strani sklep same skupnosti za cene, po ka rope zaigrala novo partijo raketnega pokerja. Sovjetski predlog vsekakor ima nekatere nove elemente, vprašanje pa je. kake bo po tem prvem odmevu resnično reagiral Washington. Pri vsem tem ne bi smeli zanemariti tudi psihološkega učinka sovjetskega predloga, ki se bo najbrž odražal v številnih, že napovedanih protioboroževalnih zborovanjih in demonstracijah na Zahodu. terem je treba članom sveta pošiljati gradivo vsaj sedem dni poprej, da bi se lahko podrobno seznanili s problematiko cen, o kateri morajo odločati, in bi opravili tudi nujna posvetovanja v bazi, iz katere so bili delegirani. Zato je tudi vprašanje Lojzeta Fortune, »v čigavem imenu bi moral v takšnih razmerah odločati in povedati mnenje«, dobra razlaga za sprejeti sklep, da se bodo na eni od naslednjih sej pogovorili tudi o delu odborov in sveta zvezne skupnosti za cene. Nesklepčnost nas je za nekaj dni sicer obvarovala nekaterih podražitev, obenem pa je razgalila neresnost postopkov pri pripravi cen in odločanju o njih, piše v Delu Bojana Jager. ZDA — žita bo letos manj V svetu ne bodo ponovili lanske rekordne letine žita, zatrjujejo prve napovedi, kajti pridelek bo za približno štiri odstotke manjši. Glavni razlog bo slabša žetev v Ameriki, kjer so na vztrajanje washingtonske administracije — dobro podmazano z dolarskimi odškodninami farmarjem — zmanjšali z žitom posejane površine, kmetovalcem pa jo je zagodla tudi dolga suša, ki bo zmanjšala končni pridelek. Naj večji bo padec pri koj nizi, ki jo bodo v ZDA pridelali 133 milijonov ton, kar pa je 38 odstotkov manj kot lani. Podobno bo s krmilnimi žiti, pri katerih se bo pridelek zmanjšal za skupaj 35 odstotkov. To se bo kajpak močno poznalo tudi v svetovnih razmerah. kjer sicer ni omejevalnih ukrepov kot v ZDA, a zaradi manjšega ameriškega pridelka bo letošnja žetev v svetu dala 715 milijonov ton žitnih krmil za živino4 kar je osem odstotkov manj kot lani. Pri pšenici bo padec ameriškega pridelka okoli 14 odstotkov, skupno pa bodo, poželi 66 milijonov ton. V svetu bo povečanje pridelka v drugih državah obdržalo celotno žetev na lanski ravni in pričakujejo približno 480 milijonov ton pšenice. Pri tem velja poudariti, da bodo v Sovjetski zvezi pridelali kakšnih 200 milijonov ton. kar je največja količina v zadnjih petih letih. Zahvaljujoč Indiji, ki se letos ponaša z izredno bogato letino riža, bo svetovni pridelek večji za en odstotek, skupno pa bo dosegel 420 milijonov ton. Tudi pri soji bodo v ZDA Smo redni plačniki? Do 22. avgusta je naša država vrnila tujini na račun dolgov milijardo 900 milijonov dolarjev. To pomeni, da se ravnamo po določilih zakona o plačevanju s konvertibilnimi devizami, ki ga je zvezna skupščina sprejela 2. julija letos, veljati pa je začel tri dni kasneje. Po uvedbi vojnega stanja je v tujini ostalo okoli J25.000 Poljakov, je izjavil general Rudolf Rusin, direktor oddelka za potne liste v poljskem notranjem ministrstvu. Dejal je. da se lahko ti poljski državljani na podlagi zakona o amnestiji, ki so ga sprejeli na julijskem zasedanju sejma. vrnejo v domovino, ne da bi imeli kakršnekoli posledice, če niso kršili poljskih zakonov in škodovali Poljski. Dejstvo, da so podaljšali bivanje v tujini, ni kaznivo, je nadaljeval Rusin, tako bodo poljski državljani, ki se bodo odločili, da se vrnejo v domovino. imeli posledice le. ko bodo v prihodnje prosili z potni list. V intervjuju za, varšavski tednik Polytika je general Rusin izjavil, da se je z ukinitvijo vojnega stanja politika potnih listov spremenila v tolikšni meri, da lahko Poljaki na podlagi izjav sorodnikov ali prijateljev v tujini dobijo potni list ne glede na starost. V obdobju vojnega stanja so potne liste za zahodne države lahko dobili upokojenci in uradne osebe, tako je v tem času potovalo na Zahod okoli 340.000 Poljakov ali trikrat manj kot leta 1981. Mnogim so kajpada prošnjo za polni list zavrnili, zato je general Rusin pripomnil, da lansko leto ne more biti »osnova za .primerjavo«, pred tem pa se je vsako leto pritožilo po 60.000 Poljakov, ki niso dobili potnega lista. S posebnim zakonom so omogočili bivšim interniran letos nazadovali (lani 61.9 letos pa 50.2 milijona ton), kar bo v svetovnih razmerah pomenilo pet odstotkov manj (172.1 milijona ton oljaric skupaj). A v Ameriki bodo povečali pridelek trsnega sladkorja (od 27 na 27.7 milijona ton) in sladkorne pese (na 19.3 milijona ton). Med industrijskimi kmetij- • skimi pridelki velja poudariti, da se bo v Ameriki zmanjšala količina bombaža, in sicer za 35 odstotkov, kar bo v svetu pomenilo 1.3 milijona bal manj ali skupaj 66,3 milijona. Najbolj bodo uspešni na Kitajskem, kjer se obeta rekordna letina, in sicer-17 milijonov bal bombaža'. In slednjič. Američani bodo za 24 odstotkov zmanjšali tudi tobačno letino. A kljub temu da v svetu ne manjka držav, kjer prebivalce še vedno kosi lakota, so v Washingtonu relativno zadovoljni z nizkimi obeti za letino. Zaradi manjšega pridelka bodo imeli manj težav s farmarji in' njihovimi pritiski, kam spraviti presežke, to paje v volilnem letu, ki čaka predsednika Ronalda Reagana, nadvse pomembno. Poljaki se vračajo cem in pripadnikom politične opozicije, da se izselijo v tujino. V obdobju vojnega.stanja so dobili okoli 6.300 takšnih prošenj, oblasti pa so izdale okoli 5.700 potnih listov. Iz Poljske pa seje doslej izselilo okoli 2.300 nekdanjih internirancev in njihovih družinskih članov, ker drugi niso dobili vizuma zahodnih držav. rKam žahodnoevropsk । I gOSpod hodne E1 Gospodarsko okrevanje Zahod®e ije,ven«® I taja za ZDA, ki so se izkopale izj .g- -n gib jpj I I valovi oživljanja veliko moc jeno v trgo-1 ugodnejša kot lani. Tako je.”. trStva g polletni izdaji ameriškega ^bodo’ I vino Business America P« dnja * ’ ■ trgovini. Industrijska proizv x-u 1'® v veC I Evropi je zabeležila v prvem P }z|)oljŠa*a vSega g ■ rast, trgovinska bilanca se je wnojfeijaJ v I najmočnejših državah, tekoči p -gta^i I I območja se je zmanjšal. vino P/TveČ’^' Ameriško ministrstvo za trg, a|Kin> jyse1” g da se inflacija, sodeč po zadnjinP. -e pr® -p, T’ I zahodnoevropskih držav zma . .n sur<\ ja s’ J I zaradi cenejše uvožene nafte, z njp te» pozitivna, vendar skromna zn ^gen®110$e^f I je gospodarstvo opomoglo, ija,^rn«i brezposelnost, manjša vlaganja- joJanJ p I poraba in veliki proračunski Slednji onemogočajo spodb»UJ ^d^ | gospodarstva, čeprav je in flan|iresti I _ pod nenehnim nadzorstvom- -e pod I visoke, saj menijo, da bi zn’^aČe g I velja v ZDA, razvrednotilo do oe s trg e | " merjavi z dolarjem, zvišalo “ istrStY J I oživilo inflacijo. Ameriško m g vino meni, da imajo zahod .§ati P.o^ 0e■ malo možnosti v kratkem I nost, saj bi bilo treba povečat’ P te r33 do 4 odstotke, česar pa mn zmorejo. globus RONN________Več kot 75 odst, prebivalcev ZR Nemčij'। nasprotuje namestitvi amenjM raket v njihovi držav. ne bi dosegli spo^j". ameriško-sovjetskih POgJ njih v Ženevi Tagn ^ datki posebne raass skupine iz Manheima. ATENE - Grška vlada se je odločila kupiti120 j ” letal. Za ta -.nakup ’^0^ bodo porabili dve do pol milijardi dolarjev. TFT AVIV - Izrae!Ski odstopil s položaja p ka vlade. mibije se je general j|v OZN Perez de CueUa ni Ženevo, kjer je izj uspe. popolnoma prepn šnosti svojega obiska- NEW 200 tisoč Amen« ° pravice htevajo delo, a 1 stnim in mir v svetu, J P sponun ga predsednika Reaga ŽENEVA - T“ ^anje, lo največje sv^pgiestinske-posvečeno usodkaPrem sodega naroda, na de|egacil luje skoraj držav-člame OZN- cz in MOSKVA - »um 0 ku-sta podpisali sPor^naJ bi ve-poprodaji ata£ c’po tem sP°' Ijal do leta 1989. e pd-razumu bo SZ milijo- kupila na^kih žitark-nov ton amerisKiu CIUDAD ^Snnd Ameriški senator m denl0. možnih kand'** riškeg» kratske stranke z ® nston je predsednika Alan Cra na neb ob obisku v Mehiki HgrednJ1 je kritični pob«sr Ameriki mogoč er A m mo s pogajanji med Kubo. je Gledano Y dejal Rusin tčna notnih listov lo- bodo dovoljevale To pomen,ie tudi v P notranje zade šnje po hodnje zavračal P vaje »tre samezntkov-up°družbeite nutne politicnezniere v d STRAN 2 VESTNIK« J Pred bližnjo sejo CK ZKS | Korajža ob Murinem optimizmu I Na številke iz šestmesečnega gospodarjenja I ?nega največ jih jugoslovanskih tekstilcev, 4850-I članskega delovnega kolektiva tovarne oblačil in Perila Mura iz Murske Sobote, smo te dni (snet!) I upravičeno ponosni; polnijo časopisne stolpce, sltsimo jih lahko v radijskih oddajah in gledamo na I televizijskih zaslonih »To je sicer lepo in prav, ni nam pa všeč, da se nihče ne poglobi v ozadje številk, । Kajti šele tako pridemo do pravega stanja v našem Kolektivu,« smo razumeli enega od razpravljalcev nanedavni (23. avgusta) problemski konferenci ZKS v soboški Muri. »Da je konferenca, ki bi jo smeli, sodeč po dnevnem redu — ocena idejnopolitič-mh razmer v luči polletnih 1 gospodarskih dosežkov in nadaljnje naloge komunistov — zajeti v okvir priprav na septembrsko sejo Cen-I tratnega komiteja Zveze ko-I munistov Slovenije o gospodarski stabilizaciji, to vsaj Iodno storila, ni nobenega dvoma. Sicer pa si tudi sam '0'atkomalo ne moreš kaj, da ?e bi želel še tistega, kar številke z razkrivanjem v bistvu zakrivajo — namreč g vsebinske analize. I . K-er se pogoji gospodarje-I nJa hitro, takorekoč nenormalno spreminjajo, terja to. g Posebej od izvoznikov, ne-I nebno prilagajanje. Ob več 1 Kot solidnih izvozno-uvoz-mh dosežkih, ustvarjenem g lstorn dohodku, dodobra (Napolnjenem poslovnem skladu in znosnih poprečnih mesečnih osebnih dohodkih. jih v Muri moti več vprašanj. Pod. izredno neugodnimi pogoji se te dni pogajajo z domačimi in tujimi bankami o najetju kre- Pa pridelati? larn“nja nad pomanjkanjem deviz kot vzrokom pešanja Vlaj nrm,Je so se razblinila ob dejstvu, da smo najeli kredite in jih °btemK?prav nihče noče vzeti. Beograjski televizijski komentator je 'a ČakahJ^VU dejah da izgleda kot da v organizacijah združenega de-‘e ‘X Dov?ajim bodo devize prinesli na pladnju, lepo v celofan zavi-iarilo eane z rdečim trakom ter z nageljČkom okrašene kot — veliko resnice, ki je raznim sogovornikom televizijskih ^‘PrOizv v javnost. Tako je, naprimer, finančnik organizacije, "'k, ki h~a f^hogorski biser, najprej trdil, kot vsi njegovi somišlje-z denarjem, da še vedno niso zvedeli za pogoje na-kam h ^‘‘ov, češ da banke zahtevajo tudi pogodbe, da bi ve; i ""leteL??. dev‘ze šle (najbrž zaradi tega, ker so marsikateri kredi-btutyj'n' Preprosto preprodajali na črno) in da sploh ni jasno, ° Vajeti 11 krediti delovne organizacije stali in ali se jih sploh spla- vPrašanja reporterja, ali bodo kredite vzeli ali ne,je ° PodltJ ?ančnik naposled priznal, da kolebajo, ali ni bolje delati izvoza in tako pridobljenih deviz, ker je tveganje °?o?e h? 'n se mu je zatorej bolje izogniti. Kako pa se mu je Z J‘? ° tem televiziji ni bilo govora, vendar je vsako-mr‘V nava(i n° PKveč skrbnikov, je vendarle steklo mnogo vo-0 da zn ? JeAekzna srajca, kajneda? Navajeni smo, ne samo skozi de^° nismo odgovorni, temveč zlasti tako, da se S°ko Pro Jagnje na najlažji način — raje z razliko v ceni kot V Q bvnostjo. Kajti nekdo bo že plačal tudi naše raču- ?Q’ 'Z č^esa nač'na mišljenja je način 'investiranja, kot smo ne s° dm k° rentabilnost še ni bila na tehtnici gospodarje- ■ bi sb° pobt‘čne skupnosti zlahka odločale o vlaga-r1"' k^r grtvorč mnogo menile za njihovo smotrnost. Zato ^ik0 je . 70 We glasneje o tem, da nikdar ni bil največji pro-inve^l'rano’ lemveč je najtežji problem, kako investi-nclnOsi Poiefn so 'C^e so bajPak veliko breme, toda če so dobro n če naposled tudi zelo koristne, ker dajejo velike nove ^^^.."ovih v?Z ^odl’ da nam (velike) investicije ne dajejo °stajnednos,i oziroma premajhne nove vrednosti, potem vse breme. ^dlhf J-drujre ega slabega investiranja zdaj kajpak preostaja v ksi* (bri s,‘ vsatfrr^k^k delavcev, ker tedaj solidarnost temelji na i> eetudi vsega ne potre; sama no nUti-Pa “orem pritrditi, saj sem tudi kom res H^itel jica in mi naročimo otro- Dogaia nakar nujno rabijo pri pouk«-denar SI eni> ker jim starši pač nudijo kuniio ve/^JV so v Slavnem otroci zdomcev, imeli tua^kot bl bi,°treba “ Potem bi tisto radi eli tudi drugi učenci. To seveda ni prav.« VALTER KONRAD & Podgorja: »V novem šolskem letu bom obiskoval 5. razred osnovne šole v Stogovcih. V knjigarno sem prišel kupovat svincniK, radirko, blok, 9 zvezkov, glasbeni zvezek, selotejp, nalivno pero, ki ga nl? šenekai » * . imeli, kemični svinčnik m iev iSČt*0 Je “^l račun okrog 1-240 dmaT' ShHW bom moral knjige, ki me bodo stale nabavil tlso® dinarjev, že prej pa sem Tak« Ji barvice, flomastre in peresn«*’ Tako sem doslej potrošil že blizu 3 tisoč dinar mije, ki je znal pritegniti mlade k resnemu in uspešnemu delu. Uveljavili pa so se tudi klubski večeri, ki so bili predvsem literarno in glasbeno obarvani, kakor tudi razne razstave. »Takšen uspeh pripisujem mladim članom kluba, ki so se v preteklem letu intenzivno vključili v našo klubsko dejavnost, hkrati pa so prispevali mnogo svežih, novih idej, s katerimi smo potem izpopolnili delo v klubu. Ze standardno pa je svoje delo nadaljevala tudi športna skupina, saj imamo nogometaše in košarkaše, ki tekmujejo v občinskih ligah. rokometaše, najbolj aktivni Kvalitetne spremembe bodo nedvomno pritegnile več mladine iz mesta in okoliških krajev. V ta namen imajo pripravljen tudi propagandni material, in sicer plakate z izzivalnimi teksti, na katere bodo mladi lahko sami pripisali, kaj si želijo, kakšne oblike dela in zabave. V tem smislu načrtujejo dogovore z ravnateljstvi srednjih šol. da bi lahko že na prvih mladinskih urah v septembru z živo besedo predstavili delo in življenje kluba mladih v Murski Soboti. Milan JERŠE Proizvodnja za izvoz — Gospodarske organizacije Slovenije se v vse bolj večjem obsegu povezujejo s-sorodnimi organizacijami združenega.dela na širšem prostoru Jugoslavije. Tovrstnim prizadevanjem je veljala tudi pozornost na poslovnih razgovorih med predstavniki PIK Kutjevo in ABC POMURKA, na katerih je beseda tekla o skupni reji goveje živine na farmah PIK KUTJEVO. Skupno vzrejena živina bi bila izključno namenjena izvozu. Z devizami, ki bi si jih obe strani sicer delili po vloženih sredstvih in delu, pa bi se Kutjevo oskrbelo s sredstvi za varstvo rastlin in sestavinami za krmila iz skupne proizvodnje ABC POMURKA in Leka. Pomurka bi Kutjevo oskrbovala še s semensko pšenico. I Živali iz skupne proizvodnje bi po dogovoru klali v ■ soboški izvozni klavnici. Do klanja in izvoza živine iz I PIK Kutjeva naj bi prišlo že v letošnjem letu, pri čemer I ne gre prezreti, da živino iz Kutjeva, ki jo odkupuje IStokopromet Skopje, že koljejo v Murski Soboti. Pomurka bo predvidoma sovlagala tudi sredstva za | izvedbo melioracijskih del. V požeški kotlini letno izsuši-Ijo od 600 do 10000 hektarjev zemljišč. Nadaljevalo se bo ■ tudi sodelovanje na področju oskrbe pomurskih rejcev s ■ koruzo iz PIK Kujteva. ki bo že v letošnjem letu dosegla | količino med 8 do 10 tisoč ton. Boris Hegeduš jev.« . STANKO PESTI iz Gan-can: »Pravkar grem ir knjigarne v Murski Soboti, kje? sem kupil šolske potrebščine za moja otroka, ki obiskujeta 6. oziroma 7. razred osnovne šole. Račun Je znašal okrog 6 tisoč ni w. dinarjev, in to le za delo- karnbor’ Peresnih • ^e zvezke, pisalni in risal-inZ^Bzdltko;^. kaJ-io ^^ra^jem da so cene previsoke stra1Zde °Sebne ’dnh%Jai*° shajajo tisti, ki ima; Stram P* govorim?^ več otrok. Po drugi ’ da je šolanje brezplačno.* BOJAN PEČEK iz Morske Sobote: »Sem študent 3-letnika fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani-Težko je točno povedati, kolikšni so mesečni izdatki. Imam štipendijo, okrog v 4^00,00 dinarjev, vendar to ato morajo s« c -,ni dovolj za ves niesec-P°prečno .trošili™1 kaJ Primakniti. Lani se Predvidevam Sa °lkrog 6 tis°č dinarjev. Leto* ^eaka. Naivef b°d° stroški višji za bk?* Precej pa se na h gre za stanovanje in br^,' n° -■ Ljubljana ^re ^di za avtobus, pijačo, Je pač drago mesto.« DARJA ŠKRLEC i^ denec: »V knjigarni se^ -Iri kupila samo ae*-ke za 1. ekonomske plačal Soboti: ^JesetuP^i okrog 850 dinarje ’ kotso ke pa bomo d plač nam še imi.t k uporabnine v sa^jo^ SiJe/ n° Y8* staI°’vsega niti 3 ti^ dinarievpa 86 bo izdatek ^^itidena^ge star^ Potem pa bo treba dobiti drus izdatke.« 3 PreVOZ’ šo,sko manCO VESTNIK, STRAN 4 kulturna obzorja Lendavska tradicija palete kulturni koledar Za letošnji, peti tabor po vrsti, pa tega ne bi mogli nikakor širnm cV kaj'i.očitno seje našel. Očitno je. da P*^11}1.0^ _ n m Slovenije (izvzeti moramo tri domače godbe Lju . ”ornja Radgona in Murska Sobota, ki se tabora niso udeležile) Pomembnost te oblike vzgoje dirigentov in godbe-zan/ n. kakšna je formula za uspešen tabor? Formule prav v , av n'- je le ogromno dela vodstva tabora za priprave. Kajti nravV0 mora že Pred taborom biti pripravljeno na vse. Pri-ll’je potrebno ogromno notnega materiala, pripravi i j Jehno več variant dela, kajti nikoli se (vsaj točno ne) ne ve ŠM.Pnše1 na tabor in s kakšnim glasbenim potencialom po 'llu m kakovosti) bodo umetniški vodje lahko razpolagale. udekm0^' tabor je presegel vsa pričakovanja, saj seje tubo™ Več kot devetdeset udeležencev (godbenikov in dl &)1Zvse Slovenije in (letos prvič) celo iz zamejstva (1 rst udeležencev je bila pestra, saj so med njimi b h ujMkiAi komaj pričenjajo spoznavati instrument blipa so d,taki. ki že skoraj mojstrsko obvladajo igranje. Vsklajevanje Mednarodna likovna kolonija ima v Lendavi tradicijo. V tem mestu ob madžarski meji je kulturni utrip že tako živahen, v zadnjih desetih avgustovskih dneh pa ga pestijo še udeleženci 11. mednarodne likovne kolonije. Osem jih je prišlo iz domovine in tujine: največ iz Vojvodine in sosednje Madžarske, pa iz Čakovca, Ljubljane in drugod. Domačin med njimi je akademski slikar Zdenko Huzjan, ki sicer živi in ustvarja v Ljubljani, v rodno pokrajino pa se -prav rad vrača. ,,Pričakovali smo devet udeležencev letošnje kolonije, pa je .namesto Jožeta Strauba iz Bačke Topole prišel telegram. Iz istega kraja v Vojvodini pa je Vekony Lajos, edini keramik med nami,” je dejal Ferenc Kiraly, or- KOMENTIRAMO bi^^kcV^avna stvar. Razveseljivo pa je nekaj: letošnji Bfncev S|a 0 imenovali mladinski, saj je bila večina ude-DT sam3 'n *el- "n ravno njim seminarski način ™ahih orkest^0 na^0^ koristi kajti oni postajajo stebri dedinj na Mboru je zelo profesionalen (kolikor se pač /*ajo p0 ® abeniki to da), saj je delo seminarsko. Glasbeniki nriUPMah in sekcijah in končno tudi v skupnem ta-je rsamoeStrU’ V komornih zasedbah se naučijo kolikor Uj,10 po?r kJnega. muziciranja, v orkestru pa skupne igre, ki A ebna pri tovrstnih ansamblih. Mtv0. kaJie Pomembno za letošnji tabor: namreč umetnis o >>av t;K1Je letos nekoliko odstopalo od že utečenega. Mogoče 7„Sprememba bila dobra in koristna. Poleg profesorjev >jeRr“Pana- Jožeta Falouta in Ervina Hartmana so se le-< £b,ora udeležila tudi mojster glasbe Bojan Adamic ^v^j Surbek in Aleksander Pogačar - imena, ki ■ . s'ovenski glasbeni vrh. da na izkušnjah letošnjega tabora %myAJUlomeru vodstvo mora graditi, saj bo le to pon . se enega tabora, ki bi bil samemu sebi namen. Dušan Loparnik PORNI _____ ^^ižal sem. pastila se me je sladka omotica. “^ala bogu, zopet se bova videla.« ''ala bogu! Hvala bogu! \,al naj pride, karkoli hoče. slabega, se m mA' to ™ i« »ib V žMjen/u dob™9a a,a boqu! ^7 'Z GRADU KROTTENRIEDE & se porajale 'n °d(efa°9irnene /e b"0 večinoma ^^prisotnosti starca, ' se je avae- Ta obisk mi je bil llubs^Q..iPz odpadki grozdj , . 9®/ bn . • mojo posteljo jo P^J^ščine iz svoje < b;undati ali pa pripovedovati pustoio a 1 m mladosti mojega očeta. us/užno prizade va( (j ,najbo/j znosen mi je b'' uč!^^d mi je dobro det Pomaga/. Njegov hva/ezn pog'ed m j sem Mu p''Pa me je veselilo, da me m hote Iz P - kati, da bi si <°k'oni/ precej potnine. Namerava/ /e poca °9ef m ozdravel. . eč me ie vzorno. Spretno 21Uesefn se pogte; o1 v toč^0' sem zopet sam ležal ■ čn/ omarici. cno ogledalo, ki ga je pusti/ v sobin a /asfn( porumene/, upade/, medfe7Prk°n truden. Otožno Pmmen. Da, posta/ sem sta sVOjimi okni. ^1^ na go/e krošnje slokih topolov p^ s s f0 Se mi kakor jaz posvečene skoraj 1.^ upanjem tv01 se a Se /e družila radostna gotovos . opališču, kam- bom zz *«»5Ts™“iresočo roko držal opazil 9,eda/o.Kerpa sem steklo nekoliko nag ^TENIBRA 1983 — Likovni umetnik Emil Szekeres iz Nagykanizsg na Madžarskem v pogovoru z vodjem galerijske in muzejske dejavnosti v Lendavi ’ Ferencem Kiralyjem, prizadevnim organizatorjem tradicionalne likovne manifestacije. ganizator lendavske likovne manifestacije. Prav na osnovi njegove vztrajnosti in lastne ustvarjalnosti lahko govorimo o kontinuiteti mednarodne kolonije, ki jo letos označuje zaporedna številka enajst. Čeprav je bil lani'jubilej, s sredstvi niso bili potratni in tudi letos je temu tako. Po besedah predsednice organizacijskega odbora kolonije Elizabete Bernjak, jim je poleg občinske in republiške kulturne skupnosti in sisa za prosveto in kulturo madžarske narodnosti, priskočilo na pomoč tudi združeno delo. Posebej se je izkazal Integral, tozd za turizem, ki je sodelujočim umetnikom dal na razpolago tri penzione. Ti so v hotelu Lipa, kjer smo pri delu v hotelski sobi zmotili zgovorno Prisko Kulčar. Na osnovi osnutkov v beležki je skicirala vtise razgibane pokrajine, ki ji ni tuja. Izvira namreč iz Motvarjevec in pred Čakovcem je kot mala deklica nekaj časa živela v Lendavi, na katero je tako čustveno vezana in njena udeležba na letošnji kojoniji ni naključna. Tudi Huzjanova ne in čeprav sicer figuralik, se bo tokrat pod vtisom impresivnih rokavov Mure očitno odločil za krajino. Tako kot njega, tudi Gyorgyja Messaroša iz Szombathelyja navdušuje svetloba razgibane pokrajine, ki je, kakor se je umetnik poetično izrazil ,,soočanje ravnine in hribov.” Čeprav je prvič v Lendavi in tudi na mednarodni likovni koloniji, je navdušen in na nek način tudi počaščen. Zaenkrat upodablja svoje ideje od doma, poln vtisov pa se Lendavski rojak je akademski slikar Zdenko Huzjan, ki se rad vrača v rodno pokrajino, s svojo prisotnostjo na letošnji koloniji pa zadovoljuje tudi težnjo organizatorjev po sodelovanju enega od domačih umetnikov. — Od najdlje — iz Ingolstadta v Zahodni Nemčiji — je Karlheinz Gruber, ki je preko naših zdomcev zvedel za kolonijo in našo bogato likovno tradicijo, ukvarja pa se z novo podobo na osnovi ekspresivnega izražanja z barvami. pripravlja tudi na upodobitev Lendave in okolice. Prav tako se bo poskušal izraziti Karlheinz Gruber iz Ingolstadta. '\,V Lendavi upam, da bodo moje slike barv, svetlobe in mnogo jasnejše kot doma,” je dejal. Pridal pa, da se sicer ukvarja z novo podobo — slikarstvom, pri katerem gre za popolno subjektivizaci-jo in za eksperesivno spontano iz- PETEK, 2. SEPTEMBRA RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo ob 20. uri otvoritev razstave del akademske slikarske Suzzane Kiraly-Moss. Ob 20.30 pa se bo v Kongresni dvorani pričel serenadni večer renesančne in baročne glasbe v izvedbi mariborskih solistov. razstave t — Gyorgy Messaroš iz Szom-bathelyja je navdušen tako nad organizacijo, kot razgibano pokrajino s svojstveno svetlobo, ki jo skuša ujeti na platnu. ■HL — Edini keramik med osmimi likovnimi umetniki na letošnji mednarodni likovni koloniji v Lendavi je Vekony Lajos iz Vojvodine. ražanje notranjosti, kjer skuša podobe reducirati čisto do znakov. Emil Szekeres iz Nagykaniksmz-se na Madžarskem potrjuje tradicijo dobrega mednarodnega sodelovanja med kulturnima skupno-stima Županije Zala in Lendave. Prijavil se je na osnovi uradnega vabila in prijateljskih nasvetov umetnikov, ki so bili na prejšnjih likovnih kolonijah v Lendavi. ,,Ni mi žal, saj so imeli prav, da so tod pogoji za delo dobri in poskusil jih bom izkoristiti,” je poudaril, na vprašanje o svojem delu pa menil, da je najbolje nadaljevati z začetim in pridobljenimi vtisi. Brigita Bavčar Foto: Igor Ružič na njem odsev prikupnega ženskega obraža z rdečimi lasmi, ki so bili samo nekoliko temnejši od zlate avbe, ki jih je krasila. Videl sem odsev slike Heve Weinschrotterin, ki je visela na steni. Sive oči so ji napol vprašujoče in napol izkušene zrle vame. Okrog ust ji je igral smehljaj, ki pa se mi je ob pogledu spremenil v presunljiv izraz. Ni mi bilo več mogočejodvrniti oči od tega obličja in se odtegniti oblasti, ki jo je imelo nad menoj. Okroglo ogledalo se je razširilo, zastrlo z nežno tenčico mesečine in me uročilo. Polagoma se mi je zdelo, da sem se znašel med ljudmi, ki niso bili sodobniki. Mar nisem že bil v tej sobi? Ob steni je stala miza, pri kateri sem sedel sam, oblečen v črn plašč, ki je bil obrobljen s kožuhovino. Enako oblečena moža sta sedela na moji levi in desni strani, medtem ko je naa ozkem koncu mize pisal globoko sklonjeni, mežikajoči učitelj Hemmetschnur. Nosil je belo redovniško oblačilo in črno ogrinjalo. Pred mizo je razpuščenih las bakrenozlate barve stala Heva Weinschrotterin, ne, za boga, bila je Zeferinav temnosi-vi. okrvavljeni mučilniški srajci, izpod katere se je odražala snežnobela polt. Gledala me je zmedeno. Nogi sta ji bili sinje podpluti, roki pa zvezani s črnkasto, zamaščeno usnjeno zadrgo, ki je bila pritrjena preko svetlega železnega obroča v obokanem stropu z enim koncem na močno zapestje moža drobnih zahrbtnih oči, ki so gledale izpod rdečkastega pokrivala, s katerim je zastiral svoj obraz in široki rameni. S hromečo grozo sem zrl samemu sebi v obrez in opazil, kako poželjivo so mi gledale oči, kako ozka in hudobna so mi bila usta, ko sem prezirljivo mirno govoril: »Weinschrotterin, preden preidemo k drugo stopnjo preiskovalnega mučenja, ponovno vprašam, če hočete pritrditi ali zanikati krivdo?« Tedaj je zavpila od bolečine, a zanikovalno zmajala z glavo. Mučitelj je potegnil iz žerjavice razbeljeno železo. Grozen prizor se je razblinil. Zrcalo mi je namreč padlo iz roke. Tla so posule črepinje. Vstopil je učitelj, rekoč: Anteja Trstenjaka so razstavljeni akvareli in olja akademskega slikarja Miloša Lovrenčiča iz Ljubljane. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je do 5. tega meseca na ogled razstava pod naslovom Pomurska ljubiteljska likovna ustvarjalnost. Pripravile so . jo likovne sekcije kultumo-umet-niških društev iz Lendave, Muske Sobote, Ljutomera in Gornje Radgone, vendar ni celovit pregled likovnih amaterjev iz pokrajine ob Muri. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: vojni roman Mihaela Jansena: BITKA ZA BEJRUT (Založba Borec), priročnik Vardjana — Čermaka: SOBNE OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE ( Cankarjeva založba) in monografija Radenske TRI SRCA NA DLANI. (Mladinska knjiga). Nadaljna izkopavanja V ponedeljek, 5. septembra se bodo v Dolnjem Lakošu spet pričela sistematična arheološka izkopavanja, ki bodo trajala ves mesec, arheologi pa bodo s pomočjo domačinov odkrivali brona-stodobno naselbino, o katere prisotnosti pričajo dosedanje najdbe. Le-te so na ogled v arheološkem oddelku Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, ki je pod vodstvom kustosa — arheologinje Irene Šavel tudi tokrat nosilec raziskovanj naše daljne preteklosti. bb Prevedel: Vladimir Komidar »Gospod baron, to pomeni žal sedem let nesreče« “Hočem vstati in oditi!« sem velel. “Preskrbite mi voz. Niti eno noč nočem več ostati v tej sobi.« »Prešibki ste, gospod baron!« se je pritoževal. »Za voz bi kar vedel. Priganjač Peter rad vpreže, če ga naročim. Do naslednje noči pa je še daleč.« »Preskrbite mi voz!« sem silil vanj. “Tu nočem več ostati!« Zmajal je z glavo in odšel. V tej sobani mi je bilo tesno pri srcu. Čeprav se mi je v njej prikazal mož iz Jutrovega in me potolozail, da sem bil kos vsemu trpljenju in vsem zablodam svojega življenja, so vendar bivali med temi razpadajočimi zidovi demoni, sovražniki vsega živega, bolestni kriki, kletve in tožbe, ki so se tajili v razdrapanem usnjenem opažu, se plazili v razpoke zidov in z mrakom oživeli kot brnenje komarjev, so še vedno lahko slikaligro: ovite podobe, ki mi jih izčrpano srce ni moglo prenašati. V ustrahujočem doživljaju , ki mi ga je pričaralo odvratno rajanje čarovnic, se mi je med strašili in nerazvitimi dušami umrlih prikazal Bavarec Haymon, ki sem ga tu v Krettenriedeju poslednjič videl. Celo v tem mrzličnem nastrojenju mi je ostal prijatelj: »Poslušaj me! Glej, da pri priči izgineš!«« Ta nasvet sem hotel takoj upoštevati, kakor hitro bodo voz, konji in kmečki voznik pred vrati, okrašenimi s črnčevo glavo. Ne glede na predsodek glede novih prikazni, ki bi se jim oslabljeno telo in vzburkani um ne mogla upirati, mi je postala neznosna misel, da bi moral ponoči, ko srce Živah ne je utriplje in v trhlih stenah poka ter šumi, znova poslušati odbijajoče tuleče petje starega pijanca, dokler ga močno vino ne bi upijanilo in zvalilo na tla. • Vstal sem, se opotekel od postelje k mizi in od mize vzdolž stene terse oblekel. Nategovanje nogavic me je toliko izčrpalo, da sem moral nekoliko poležati, preden sem nadaljeval z nadevanjem. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 5 sejem sejem sejem sejem sejem sejem sejem sejem V GORNJI RADGONI SKLENILI 21. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM VISOKA STROKOVNOST, USPEŠNA POSLOVNOST, REKORDEN OBISK & J itfeŠ V nedeljo, 28. avgusta so se zaprla sejemska vrata 21. radgonskega mednarodnega kmetijsko živilskega sejma. Sejma, ki je tudi tokrat dokazal, da upravičeno velja za osrednjo slovensko kmetijsko prireditev in za novosadskim za drugo tovrstno jugoslovansko sejemsko manifestacijo. Sejem je povsem izpolnil pričakovanja okoli 800 domačih razstavljalcev kmetijske mehanizacije in agroživilstva in 80 podjetij iz 13 tujih držav. Ob kopici dobrih kupčij je posebna pozornost veljala izredno dobro pripravljenemu in bogatemu strokovnemu programu sejma. Sejem pa si je v desetih dneh ogledalo blizu 170.000 obiskovalcev, kar je rekordno število in vnovična potrditev dolgoletne tradicije radgonskega sejma in močnega kmetijskega zaledja. »Čim večja proizvodnja hrane, večji konvertibilni izvoz«, gesli minulega radgonskega sejma, sta se uspešno manifestirali vseh deset sejemskih dni. V ta namen je bilo izredno veliko poslovnosti, pa tudi komercialnih razgovorov, ki bodo omogočili našim kmetijskim organizacijam za še večji prodor na konvertibilni trg. Tako so se v času sejma se utrdili poslovni stiki z Madžari, Avstrijci in Italijani, sosedi, ki dajejo radgonskemu sejmu s svojo vsakoletno prisotnostjo še posebno težo v okviru dobrega medsebojnega gospodarskega sode-lovi nja. Ti stiki bodo slovenskemu združenemu delu, posebej pa kmetijskim organizacijam, že lahko obrodili prve sadove v prihodnjih mesecih. Ves razstavni program pa je z novimi tehnološkimi dosežki in najsodobnejšim prikazom kme- lavije, na kateri so rejci iz avstrijske Štajerske, madžarske Železne županije in Slovenije — zastopali so jo pomurski rejci, predstavili komercialne telice, ki so že prodane. Ob tem pa še 28 domačih izvoznih telic za Italijo in Češkos- ca različnih pogojev reje v teh treh sosednjih deželah. Letošnji sejem pa je bil še posebej pomemben zaradi visoke strokovnosti. Med temi je bilo še posebej pomembno posvetovanje, ki je nakazalo možnosti, kako z boljšim izkoriščanjem travnatega sveta lahko kmetijci pridelajo več krme in s tem tudi več hrane. Strokovnjaki in številni prisotni, med njimi tudi veliko pomurskih kmetov, pa so pokazali veliko zanimanja, nosilca razvoja: celjski Merx in ljubljanska Emona pa možnosti domače kunčjereje. Tako bomo po zagotovilih obeh, ki sta v tem skupnem programu združila sredstva in znanje, lahko v Sloveniji do — Revije najboljših živali — Te so domala vsak dan privabile na sejemsko prizorišče v Gornji Ra 8° obiskovalce in ocenjevalce, med njimi pa kajpak tudi ,,čistih firbcev” ni manjkalo. Pred sejemsko ocenjevalno komisijo je prišlo kar 32 prijav za inovacije iz industrije in 12 s strani posameznikov. Tujih inovatorjev spričo zavrtosti uvoza letos ni bilo. Na kaj mršavo obiskanem posvetu - vseh nas je bilo 18, od tega 3 novinarji — o pomenu inovacij v kmetijstvu, je komisija podelila 7 zlatih plaket. Prejeli so jih: Stefan Kobal iz Vižmarij pri Ljubljani za porodni boks za kobije, Alojz Šuntner iz Zgornje Polskave za transportni sistem za krmila, organizacija Kovin z Jesenic za tehnološko opremo in objekt za rejo kuncev. Kmetijski kombinat Ptuj za nov stroj za kopanje vinogradov, Elizabeta Zupan iz Malečnika pri Mariboru za zložljiv sadni zaboj, SIP Šempeter za rotacijski kosilnik z gnetilnikom in Ludvik Fekonja, kovač iz Negove za samostojni nakladalec slame in hlevskega gnoja. (B. Ž.) lovaško. Ta razstava je dokazala, da smo v Sloveniji pri vzreji lisastega goveda že Priznanje vinogradnikom Tudi letos so v okviru sejemske prireditve pripravili že tradicionalno ocenjevanje vin zasebnih proizvajalcev. Po besedah predstavnika poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je razstava in ocenjevanje vin na radgonskem sejmu zdaj že preraslo v vseslovensko tekmovanje pridelovalcev vin. Prav to ocenjevanje je namreč pripomoglo, da se pridelovalci trudijo in med seboj tekmujejo za višjo kakovost vina. Komisija je letos prejeta v ocenjevanje 93 vzorcev vin, od katerih je pet izločila, 88 vzorcev pa ocenila. Od ocenjenih vzorcev se jih je kar 67 uvrstilo v razred kakovostnih vin, kar je za lanski letnik, pravzaprav presenetljivo. Močan napredek pri negovanju vina so dosegli predvsem lendavski vinogradniki, prvič pa so se pojavita nekatera nova območja, ki doslej vinogradniške tradicije niso imela. Med belimi vini je najvišjo oceno 18,1 točke prejel renski rizling Ivana Borka iz Gornje Radgone, ki ima vinograde v radgonsko kapelskem vinorodnem okolišu, med rdečimi vini pa sta si prvo nagrado razdelila Janko Vatovec in Libero Koren za refošk iz koprskega vinorodnega okoliša. Oba sta. za vzorec refoška prejela 17,7 točke in tako kot Ivan Borko še zlato medaljo za kakovost. Vsi razstavljala pa so za sodelovanje in dosežene rezultate prejeli še pismena priznanja. Kot so poudarili od razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj, so letos vsi napori usmerjeni v doseganje čim večje kakovosti pridelka. Pri odkupu grozdja bo ta odločala in čeprav bodo cene za 15 do 20 odstotkov višje od lanskih, ne bodo stimulirali tistih pridelovalcev, katerih pridelek ne bo dosegel vsaj 12,5 odstotkov sladkorja, bodo pa stimulirali tiste pridelovalce, ki se bodo odločili za pozno trgatev, saj bo za ta pridelek cena višja tudi za 100 odstotkov. L. Kovač tijskih strojev in opreme dal pomemben prispevek v prizadevanjih za čimvečjo pridelavo hrane. Med živinorejskimi razstavami pa je bil dan največji poudarek razstavi lisastih govedi treh obmejnih držav Avstrije, Madžarske in Jugos- precej daleč, kar pomeni, da smo dvajset let, odkar smo pričeli z rejo teh živali, dobro izkoristili. To je potrdila tudi mednarodna žirija, ki je ugotovila, da med našimi in avstrijskimi telicami ni bistvenih razlik. Rezultati v prireji mesa in tnlečnosti pa so le posledi- leta 1985 zredili letno pol milijona kuncev, oziroma milijon in četrt kilogramov kunčjega mesa. Sredi prihodnjega srednjeročnega obdobja pa bomo letno zredili milijon kuncev, od katerih jih bo šlo kar 80 odstotkov v izvoz. Devizni izkupiček bi naj bil že predvidoma ob koncu tega srednjeročnega obdobja skoraj tri milijarde lir. In kljub temu, da imamo zaenkrat le eno f a rmo, v o kv i ru K Z La š ko v Rimskih toplicah, do konca leta bi jih naj postavili še devet, so prvi rezultati domače, reje kuncev vzpodbudni. Radgonski sejem je tudi v okviru strokovnega posvetovanja o pridelovanju sladkorne pese dal vedeti, da imamo v Sloveniji pri pridelovanju te kulture še precejšnje rezerve in to predvsem zato, ker pridelovalci premalo strokovno pripravljajo zemljo za setev, pa tudi kasneje delajo pri tem številne napake. Zato bo težko doseči dolgoročni načrt, po katerem bi naj na 9.000 hektarjih, lani smo jo v Sloveniji zasejali na 5 tisoč, pridelali 360 tisoč ton sladkorne pese, iz katerih bi v ormoški tovarni sladkorja predelali 40 tisoč slad korja, kolikor so tudi njene predelovalne zmogljivosti. In čeprav je sladkorna pesa v naši republiki mlada kultura, bi morali biti rezultati bistveno boljši. Zato v Tovarni sladkorja Ormož že uspešno razvijajo novo metodo pridelovanja (EUR — elektroultra-filtracija, delo madžarskega strokovnjaka dr. Nemetha), in jo prilagajajo domačim razmeram. Tovarna dušika Ruše in Pinus iz Rač pa sta pridelovalcem sladkorne pese zagotovila, da bo gnojil in zaščitnih sredstev dovolj. Zanimivo je bilo tudi srečanje lovcev, kmetijcev in gozdarjev, ki so za okroglo mizo spregovorili o kmetijstvu in divjadi. Pri tem so kmetijci opozorili na gojitev nekaterih divjadi, ki v naših krajih ni avtohtona, zato pa ogrožajo kmetijsko pridelavo, lovci pa dejali, da sodobni agrotehnični ukrepi precej zmanjšujejo stalež male divjadi. Po strokovni plati so se na radgonskem^, sejmu srečali še čebelarji, vinogradniki, inovatorji s področja kmetijske mehanizacije, veterinarji in pridelovalci krompirja in vrtnin. Vse našteto in še kaj je letos privabilo rekordno število obiskovalcev. Na zadovol- Prečuta noč za traktor Svoj čas, ne še tako dolgo nazaj, smo stali v dolgih '(’rLi nakup avtomobilov in kurjave. Pri tem so nespečneži vztrajal celo noč. Tako pa je bila tudi zadnje dve noči radgonskega sr po odločitvi predstavnikov tovarne motorjev in traktorje' da bodo zadnje tri sejemske dni sprejemali dinarska vplačila traktorjev, za katere so se zavezali, da jih bodo najkasneje do konca leta. In seveda seje ta odločitev, porojc novinarski konferenci razširila kot blisk, Že naslednje ju • prvih 30 traktorjev pošlo v hipu in razočarani in teh s potrebni so^ sklenili: ..Jutri zjutraj moram biti Pp'' , (ein ..prečuli noč pred sejemskimi vrati, zjutraj pa navali- In P jim ni bilo žal ničesar, še uro, ki se mu je med prerivanjem je eden izmed pustil vnemar. Če je bil kljub temu m prepozen, jo bo prav gotovo pogrešal. Pogrešali pa bodo se ta za kmete tako željeni stroj tudi tisoči tistih, ki so na 'P U |B(1 listah servisno prodajnih centrih IMT vpisani že dolgo m p«, — traktorja za njih pa ni. Še dobro da je šlo zares za 0»“^ sejemsko traktorsko pošiljko, sicer bi bilo upravičeno še ve' krvi. — Parada kmečkih običajev — Živopisna povorka po radgonskih ulicah je bila prava paša za oči. Spominjala je na dobre stare čase: iskri konjički. kočijaži in sploh vse, kar sodi zraven. jstvo prirediteljev ®^' radgonskemu predvsem pora cev iz sosedni glavnem hnie*°kn po®!^|; obisk je P«v Jotoie«^ pridobljenih AjeVf^Ltr kušenj organtz * u pr j dogajanjih "a ^>5 časno obvesti ® h domačih kmetij® kombinatov ™ |n združenega dela- d0 5 našteli dnevno tobusov iz celotne|adopa ni vedno tudi dobro ■ V okviru programa prireditev ob letošnjem mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni organizatorji niso pozabili tudi na vinogradnike. Sicer pa ima vinogradništvo v Jugoslaviji bogato tradicijo, to pa je tudi ena od redkih vej kmetijstva, ki pridela dovolj vina za domače potrebe in še za izvoz. Poleg organizirane vinogradniške proizvodnje se v zadnjem času zanima za vinogradništvo vse. več takoimeno-vanih ,,vikendašev,” ki sicer pridelujejo grozdje na manjših površinah, vendar mnogi med njimi po kvaliteti prav nič ne zaostajajo za velikimi kletarji z dolgoletno tradicijo. Če so v okviru sejemske prireditve prejšnja leta namenjali največ pozornosti vzgoji vinske trte in negi vina, so vinogradniki tokrat izmenjali izkušnje na področju obdelave in oskrbe vinogradniške zemlje. Dvorana Pomurskega sejma je bila tokrat pretesna za vse, ki so želeli prisluhniti predavanju priznanega vinogradniškega strokovnjaka Jožeta Colnariča in izmenjati izkušnje na tem področju. Morda so bili nekoliko razočarani vsi tisti vinogradniki, ki so se v želji, da bi imeli lepo obdelane vinograde, opremili s frezami, saj te po dosedanjih izkušnjah niso primerne za vinograde. Po besedah predavatelja lepo obdelan vinograd ni tudi dobro obdelan vinograd, saj freza zemljo močno zdrobi in se tako hitro zaskorji, na bolj strmih pobočjih pa je-tudi možnost za erozijo večja. Tudi pluga po dosedanjih izkušnjah v vinogradih ne priporočajo, pač pa se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo nekateri novi stroji, med katerimi posebej priporočajo takoimenovane lopatarje. Te smo lahko videli razstavljene tudi na letošnjem sejmu in verjetno si bodo kaj hitro utrli pot v naše vinograde. Sicer pa se v svetu pa tudi pri nas v zadnjem času vse bolj uveljavlja zatravljanje oziroma negovanje travne ruše v vinogradih. Poskusi so namreč pokazali, da je v prvih treh letih pridelek grozdja v vinogradih z negovano rušo sicer nekoliko nižji kot v obdelanih nasadih, pozneje pa vinogradih z negovano rušo priporočajo mulčenje trave, zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja pa trava tega delno tudi nadomesti. Seveda pa morajo biti odmerki mineralnih gnojil v tako negovanih vinogradih nekoliko večji, saj je poleg gnojenja vinske trte potrebno poskrbeti tudi za gnojenje travne ruše. Seveda se je potrebno pri izboru travne ruše posvetovati s strokovnjakom, saj nekateri pleveli ne sodijd v vinograde. Posebej so opozarjali na slak in koprivo, ki lahko v nekaj letih povsem uničita vinsko trto. Morda bi kazalo v prihodnje • razmisliti, da bi kompletno strojno linijo za vinogradništvo prikazali na enem mestu, posebno pozornost pa bi bilo potrebno nameniti tudi izboru trsnih sadik. Zdaj je namreč čas, da tisti, ki se odločajo za obnovo Vinogradov ali za nove na- i sade, naročijo trsne sadike in se- I jem bi moral biti najprimernejše I mesto za to. L. Kovač Sodelovanje z Madžari Obiskovalci sejma v Gornji Radgoni so prav gotovo opazili tudi dokaj močno zastopanost razstavljavcev iz Madžarske. Poleg pestrega izbora živil, po katerihše posebej slovijo naši sosedje, so razstavili tudi najrazličnejše blago široke potrošnje (tekstil, prepro- ge, keramika idr.). Znano je. da se vse bolj krepi tudi maloobmejno gospodarsko sodelovanje med Slovenijo (posebej Pomurjem) ter sosednjima Železno in Žalsko županijo, ki že prerašča tudi v višje oblike (kooperacije) povezovanja. Tako so lani dosegli za več kot 11 milijonov dolarjev skupnega prometa, letos pa znaša realizacija maloobmejne menjave blizu 5.5 milijona dolarjev. V okviru tega sodelovanja imata posebno mesto na madžarski strani blagovnica Borostvanko v Szombathel-yu. pri nas pa SOZD ABC Pomurka, ki ustvarita letno od milijon do 1.5 milijona dolarjev prometa v obeh smereh. Dolgoročno proizvodno oziroma kooperacijsko sodelovanje pa so sklenili DO Sobota — TOZD Obrtništvo iz Murske Sobote in obrtna zadruga iz Kormenda ter tovarna čevljev Planjka in čevljarska industrija Sabaria iz Šzopibathelva. Razmah obmejnega gospodarskega sodelovanja pa je potrdil tudi podpis nove pogodbe o sejemskem kompe- nzacijskem poslu v vrednosti 2 milijona dolarjev do konca tega leta. Ob tej priložnosti so predstavniki gospodarskih zbornic in delovnih organizacij zobeh strani meje na skupnem razgovoru med se «4 drugim ug°'°y’Janje V razširili sodeluj vine in še na dr Prav gotovo bo *1 ( došla tudi ponu . županije. naJ uktor podjetje valo Pri ob"tjel pa b° nye. vrednost d ( 7?0 tisoč doW — Kmetijski ,,pogruntavščine” — Za ”a^rSte samostojni nakladalec slame in gnoja, edini te v avtorje negovski kovač Ludvik Fekonja. STRAN 6 VESTNIK, 1 kmetijska panorama SOJA Kako omiliti sušo obrnit na nekaterih sojo ki‘hSe P°mUrju že seJali dohm J Je menda dokaj so to mr?a’ A kljub temu ve Z ki daje plodo-kor&bvne ?rahu in K svinje krmil° predvsem za pred t22VSiem °P.ust>li- Šele kmetova?1 etl so J° nekateri Sejatl' meljnimi ,S°s ?vanlu s te’ nizaci adfuznimi orga-murke °kviru ABC Po’ prav tako zadovoljiv, čeprav bo najbrž zaradi sušnega obdobja nekoliko slabši kot lani. Pa tudi njiva ni najbolj primerna, ker teren visi in ko dežuje, voda hitro odteče, soja pa potrebuje veliko vlage.« Zanimalo nas je. zakaj seje Elemir pravzaprav tako navdušil za sojo. »Veste, mi imamo okrog 30 plemenskih svinj in soja je zanje izredno koristno krmilo, ker vsebuje okrog 40 odstot Zmanjšanje pridelka krme zaradi letošnje močne' suše je nujno omiliti z dodatnimi ukrepi ne le na travnatem svetu temveč tudi na njivah. Na nekatere ukrepe sma že opozarjali, v prejšnjih napotkih. Na travnikih travnikih je potrebno zagotoviti čim obilnejši pridelek otaviča bodisi za jesensko krmljenje presnega pridelka ali za siliranje. Zato naj bi ostarelo travo nemudoma pokosili (če tega - še nismo opravili) in pridelek silirali ali posušili. Takoj po košnji travnike dognojimo s 150 do 200 kg KAN-a na ha ozir, ob deževnem vremenu za 20 do 25 m3 gnojnice ali z 10 m3 gnojevke (če računamo nerazredčeno gnojevko). Isti ukrep velja tudi za trav-no-deteljne mešanice na njivah-. Na njivah, s katerim bomo ali smo že pospravili krompir in silažno koruzo, prav tako pa tudi na še ne obdelanih in zasejanih žitnih strniščih lahko še letos posejemo prezim-ne krmne dosevke, ki so godni za košnjo že v aprilu. Za te dosevke torej izberemo predvsem tiste njive, ki jih bomo spomladi zasejali s koruzo za zrnje ali s silažno koruzo. Glede na razpoložljivo seme lahko letos sejemo kot prezimni dosevek krmno ogfiščico (sorta starška) ali ozimno diploidno rž (sorta danko). Krmno ogriščico sejemo v začetku septembra, in sicer 10 kg na ha na ozko medvrstno razdaljo (10 do 20 cm) ali pbprek. Setev opravimo plitvo (okoli 1 cm globoko). Ce se na posevku bodisi jeseni ali spomladi pojavijo bolhači ali gosenice, posevek nemudoma poškropimo ali zaprašimo. V ta namen uporabimo malation ali radotion ali zolone ali sevin (1.5 do 2 kg/ha ozir. 20 do 30 kg/ha). Konec zime krmno ogrščico izdatno pognojimo z dušikom (okoli 300 kg KAN-a na ha). Presno krmo začnemo pokla-dati. ko rastline dosežejo višino' okoli 20 cm in krmimo dokler se ne pokažejo prvi ^bT- ePi in 7 sredi sojinega polja. Plodovi so že kar na,u bo žetev. (Foto: M. S.) Pazljivo pri siliranju koruze Leto$ ■ lWLk?jejanih s s°j° "Miši rJev. Med tis-Jdeval, Z 7;e dalj časa pri-k^Jetudi md°b11 soJino r,Zevec n . r.P ernir Hari iz Lna Goričkem. SOJ° na ijjkom sem Pjrce11 m s pri-smbl' Zefc zadovo-do^iU^? naZeh okr°g a ' Letof°V njenih P'° 'n kaže d Z’ °kr°g 40 ' ' da bo pridelek kov beljakovin; to pa je za >čoke<. kot po domače pravimo plemenskim svinjam, v času dojenja pujskov še kako potrebno in koristno. Če pa bi morali kupovati draga beljakovinska krmila, ne vem. ali bi se reja sploh splačala.« Če je tako, se bo krog kmetovalcev — pridelovalcev soje in rejcev svinj — najbrž iz leta v leto širil. JOŽE GRAJ hlevit ZaNeve LJUBEČNA Celje <^ni§če : cene pujskov ^7'°b6,00Cetrtek (25. avgusta) — sejmišče so tudi tokrat ^tednZ0 rejc' Pripeljali v Turnišče 112 pujskov, starih u°>00 do n XkProdal' so jih okrog 75, cene pa so se gibale ° 8 000,oo dinarjev za par. zmanjšanje pridelka zrnja ali silažne koruze, neugodno bo pa vplivalo tudi na kakovost silaže in sicer na več načinov. Kljub temu, da so. posamezni listi suhi, sušina koruzna rastlina zaradi zmanjševanega deleža storža počasi narašča. Pri siliranju prevlažne koruze dobimo silažo z visoko vsebnostjo ocetne kisline (silaža ima ostro kisel vonj), ki jo živali nerade in premalo pojedo. Ugodno sušino, blizu 30 % pa bi pri koruzi z nizkim deležem storža dosegli le, če bi bil ostali del koruzne rastline že precej suh, kar pa neugodno vpliva na hranilno vrednost, obstojnost in okusnost silaže. Poškodovane posevke ne kaže silirati niti premalo, niti preveč dozorele. Tudi močneje poškodovane posevke naj ne bi silirali, dokler zrnje ne doseže začetka voščene zrelosti, tako da bi silaža vsebovala vsaj nad 20 % sušine. Manj poškodovane rastline s še dobro razvitimi storži bi kazalo silirati v normalni silažni zrelosti ob prehodu iz voščene v polno zrelost. Pri taki silaži pa je računati s povečano dovzetnostjo za gretje, Siliranje, posebno tlačenje in pokritje, mora biti zato pri taki koruzi zelo skrbno izvedeno. Zaradi pomanjkanja druge krme ali nizkega pridelka zrnja bo kazalo na prizadetih območjih silirati tudi močneje poškodovane posevke, ki so bili namenjeni za pridelovanje zrnja. Koruzo uspešno siliramo tudi v zasilnih silosih, če je silos tako narejen, da je možno tlačenje s traktorjem. Letos še v večji 'meri kot običajno pokladajo goveji živini celo koruzno rastlino namesto druge zelene krme. Zaradi visoke škrobne vrednosti in olajšanja dela pri spravilu silažne koruze je to zelo ugodno, vendar moramo upoštevati, da sama koruza odnosno naknadno fermentacijo. INŠTITUT SLOVENIJE PRIPOROČA Skladiščenje krompirj ftr je- da Vsi n sk'ad>ščenja med Sostvn Ml?i&x kvahteta FCnja' Ka‘ L9 ne rJZ kl prihaja iz ^ore nikdar biti '’Pt^in&manjpo. za°?p'r d°b-al' ,rav2aPrav X Se2,delka ;ampak ču- V P"’ «>ir i^P0’ Sav PalS^^ v sil^njei?Psto^ a,i v?? ali s r, naravnim % v^lačijeP^očjo pri. fii^ sklaroti kaljenju. Teža 1 mJ krompirja je 670—700 kg. Za skladiščenje 1 t krompirja v razsutem stanju rabimo okoli 1.5 m2 prostora. V razsutem stanju krompir lahko skladiščimo v višino 3 do največ 4 metre. Na en m2 lahko tako skladiščimo 2.0-2.6 t. Če skladiščimo v vrečah v višini do 3 metre, lahko skladiščimo tudi do 1800 kg/m3. Vendar takega, zlasti dolgotrajnega skladiščenja, ne priporočamo. V boksih ali gajbicah lahko na 1 m3 uporabljenega skladiščnega prostora računamo s 500—530 kg/m3 skladiščnega krompirja. Ker pa ni možnosti poškodb zaradi povzročenih pritiskov, lahko skladiščimo poljubno visoko. Pri skladiščenju moramo paziti, da ne nastane kondenz v zgornjih plasteh gomoljev ali na stropu, kar se rado zgodi spomladi ali kadar krompir ogrevamo. ^tembra 1983 cvetovi. Krmna ogriščica daje najranejši spomladanski pridelek krme (že v prvi polovici aprila). Ozimno rž za klajo sejemo konec septembra v količini okoli 200 kg/ha na ozko medvrstno razdaljo in v globino okoli dva in pol cm. Ob koncu zime posevek izdatno pognojimo z dušikom (okoli 300 kg KAN-a na ha). Pridelek začnemo pokladati presen. ko začnejo rastline ko-lenčiti (tedaj so rastline visoke okoli 20 cm). s krmljenjem Jali. Na to so pomurski pa prenehamo, ko se pojavijo kmetijci opozarjali že ob pni klasi. Rž torej krmimo v sklepanju pogodb s pridelovalci, da načrta nismo realizirali, pa je vzrok tudi v neugodnih vremenskih razmerah ob jesenski setvi. Čeprav so priprave na lanskoletno setev stekle pravočasno in so potekale dobro, iz omenjenih razlogov plana setve nismo izpolnili, in če k temu dodamo še letošnjo sušo, ki je marsikje pridelek znižala tudi do 30 odstotkov, potem ne čudi, če v Pomurju tudi nismo odkupili planiranih količin krušnega žita. V republiškem planu je zapisano. da bi morale žitno predelovalne organizacije v Pomurju odkupiti 23 tisoč ton pšenice, vendar pa so doslej odkupile le okrog 17 tisoč ton. Čeprav je družbeni sektor oddal ves letošnji pridelek, zaradi slabše letine plana ni realiziral, še slabše pa je v zasebnem sektorju, ki je do 8. avgusta od planiranih 13.960 ton oddal le 8.721 ton in tako plan izpolnil le z 62 odstotki. Z odkupom najbolj zaostajajo v kmetijski zadrugi Panonka, kateri je republiški plan določil obvezo 8.500 ton. do 15. avgusta pa so kmetje oddali le 5.158 ton pšenice. V Panonki pravijo, da bodo do konca leta odkupili okrog 5.800 ton pšenice. kolikor znašajo tudi pogodbene obveznosti pridelovalcev. republiškega plana pa ne bo možno realizirati. • Sicer pa pomurski kmetijci pravijo, da obveze, ki jih za Pomurje določa republiški plan, niso realne. To še posebej velja za soboško občino, ki mora, denimo, pri pšenici nositi kar 61 odstotkov celotnega pomurskeg plana, pri sladkorni pesi pa 45 odstotkov. Tako so obveze soboške občine do oddaje pšenice enake obvezam, ki jih imajo ostale tri pomurske občine in ptujska skupaj, takšna razdelitev pa gotovo ni realna. Ugotoviti je treba bilanco celotne kmetijske proizvodnje po hektarju, pravijo soboški kmetijci. saj sicer očitki, da ne izpolnjujejo planskih obvez do oddaje pšenice, mečejo slabo luč na soboško kmetijstvo. Letošnji odkup pšenice v Pomurju so ocenjevali tudi za zadnji seji Pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze in se pridružili že omenjenim ugotovitvam, hkrati pa poudarili, daje treba do konca leta zastaviti vse sile, da bi odkupili še dodatne količine pšenice. Prav tako pa se mora socialistična zveza vključiti tudi v priprave na jesensko setev. To mora biti v prihodnjem obdobju ena od prioritetnih nalog, v akcijo pa naj se vključujejo predvsem sveti za kmetijstvo pri socialistični zvezi, skupaj z odbori za intenzifikacijo rastlinske proizvodnje v posameznih občinah. Vendar pa se pri tem ne smemo omejiti le na politično akcijo, saj bi bil učinek lahko nasproten, pač pa je treba dati poudarek strokovnemu delu. tako za molznice kot za pi-tovno mlado živino vsebuje premalo beljakovin in rudnin. Obrok dopolnimo najboljše z mlado travo, deteljo ali tudi travno silažo odnosno zgodaj košenim senom. Delež koruze naj ne bi presegal polovice obroka. Dodatno pokladamo tudi rudninski dodatek, ki vsebuje poleg soli tudi kalcij in fosfor. Zaradi slabše koruzne silaže in velike porabe konzervirane krme v letnem obdobju, bo na posameznih območjih premalo kvalitetne krme za zimsko obdobje. Pospeševalna služba pri kmetijskih organizacijah na prizadetih območjih naj že sedaj prouči nastalo situacijo, da bi lahko pravočasno podvzeli ustrezne ukrepe. Komisija za delovna razmerja pri TO PG Beltinci objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: — dveh živinorejcev na FE Motvarjevci Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti dokončano osnovno šolo in najmanj do 6 mesecev delovnih izkušenj. Na razpolago je družinsko stanovanje. Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dnj od dneva objave na naslov: Kadrovska služba, ABC Pomurka — KG Rakičan, 69000 Murska Sobota. Na podlagi 6. in 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, Komisija za delovna razmerja IMP — DO „PANONIJA", kovinska in elektroindustrija, Murska Sobota, Bjedičeva 1, objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: SAMOSTOJNI REFERENT prodaje kmetijske mehanizacije (en izvrševalec) Pogoji: — višja šolska izobrazba strojne, ekonomske ali agronomske smeri z eno leto delovnih izkušenj ali — srednja šola strojne ali ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj od tega vsaj 2 leti v prodaji. Poskusno delo 90 dni. Kandidati vložijo pismene prijave z ustreznimi dokazili na naslov podjetja Kadrovsko-splošni sektor, Bjedičeva 1, Murska Sobota. Razpis velja do zasedbe. Možnost nastopa dela je takoj ali po dogovoru. Vse informacije lahko interesenti dobijo v kadrovsko-sploš-nem sektorju ali po telefonu št.: (069) 21-750, vsak delovni dan. L. Kovač STRAN 7 PROSTOVOLJNOST V SOCIALI INTERVJU Med usmiljenjem in tožbami Gospodinjski servis za pomoč družini v soboški krajevni skupnost« Alije Kordoša, socialno-zdravstvene komisije v Bakovcih, Beltincih, Martjancih, Rakičanu in še marsikje, socialna ,,službe” v Rašicinem tozdu Beltinka v Beltincih, Konstruktorjevem tozdu Pomurje v Murski Soboti, tovarni oblačil in perila Mura in v drugih kolektivih — vsi ti bi lahko bili v marsičem zgled za prostovoljno, solidarnostno delo na področju sociale, točneje pri skrbi za sočloveka v pokrajini ob Muri. Naj se bere kot še tako pretirana domneva, vendar se zdi, da razburkane gospodarske razmere medčloveškim odnosom niso ravno naklonjene. Potrošništvo že lep čas močno spodjeda sicer globoke in krepke korenine solidarnosti, po kateri sicer slovi Pomurje — tudi v socialnem skrbstvu. Resda mu glede organiziranosti ni kaj dosti očitati — tako recimo center za socialno delo v Murski Soboti tvorno sodeluje zlasti s patronažno službo, ambulantami, bolnicami, oddelki in postajami milice, krajevnimi uradi, socialno-zdravstve-nimi komisijami, večino interesnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in združenji — lahko pa bi mu glede ,,pokrivanja terena”. Še vedno je namreč na območju Goričkega in Slovenskih goric nekaj sto nebogljenih (invalidnih!?) in betežnih starostnikov, ki jim jesen življenja mineva v hiranju in — tudi to se godi! — lakoti, ali so tarča samopa-šnosti in izživljanja zdravih, nemara celo njim najbližjih. Kakšne usodne posledice imata kronična predaja alkoholni omami (zasvojenost!) in grabežljivost ljudi po imetju, se tod najbolje (s)pozna. Ker doživljajo taki in podobni primeri epiloge ponavadi na sodiščih oz. pri odvetnikih, toliko slabše za medsebojne odnose. Pri ostarelih kmetih so stiske še večje: ,,Ob sorazmerno dobro zastavljenih prizadevanjih za izboljšanje socialne varnosti ostarelega kmeta, so le-ti v naši občini še vse preveč domena in kategorija socialnega skrbstva, namesto da bi v svoji starosti uživali sadove svojega, v večini primerov pridnega dela, tako kot MURSKA SOBOTA Uspešno gospodarsko polletje Zaradi težav pri zagotavljanju surovin in reprodukcijskega materiala so polletna gospodarska gibanja v soboški občini razmeroma ugodna. Čeprav pri tem ne gre prezreti, daje na spodbudnejše poslovne rezultate v mnogočem vplival močan porast cen. Tako so dosežena naslednja realna gibanja: rast družbenega proizvoda za 4,3 odstotka, industrijske proizvodnje za 3 odstotke, izvoza za 12 odstotkov, produktivnosti za 3 odstotke in zaposlenosti za 1,8 odstotka. Le-ta so, razen pri zaposlovanju, celo nekoliko nad cilji letošnje občinske resolucije, kar vliva določen optimizem. To so med drugim poudarili na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, ko so temeljito pretresali šestmesečne rezultate gospodarjenja, ki jih je pripravila Služba družbenega knjigovodstva. Ohrabruje tudi podatek, da so po nekajmesečnih zaostajanjih v industriji dosegli porast proizvodnje. K temu je zlasti prispeval večji obseg proizvodnje v živilskopredelovalni industriji, l iKor tudi nadpovpreč- STRAST PRAVDANJA Nič novega ni, da ljudje veliko bolj zaupajo avtoritativnim odločitvam državnih organov (rednim sodiščem), kakor pa tistim, ki se ukvarjajo s pravno pomočjo ali se po svojih najboljših močeh in sposobnostih trudijo v poravnalnih svetih pri krajevnih skupnostih. Vzrokov za to je več. Pri pravni pomoči tiči poglavit-rik v štiri leta starem zakonu, ki je hotel uveljaviti njene različne oblike, ne da bi sestatvljalci zakona dovolj upoštevali materialne možnosti, saj tudi pravna pomoč nekaj stane. Stanejo pravniki, prostori in stane kajpada sama praktična izvedba pravne pomoči. Ponuja se tudi domneva, da zakon ni predvidel vseh ,.mehanizmov”, ki naj bi vse zamisli o pravni pomoči uresničili. Tako nam, denimo, izkušnje v Pomurju kažejo, da se — navkljub večletnim prepričevanjem in priporočilom iz republike — še nisme mogli zmeniti, da bi jo organizirali enotno za vso regijo. Po občinah jc nudijo, kakor se jim zdi najbolj prav, v bistvu pa se s tem dražijo in zavlačujejo postopki, vrstijo se tožbe, ugovori in pritožbe, nazadnje pa predmet spora običajno pristane na sodišču. Pri poravnalnih svetih v krajevnih skupnostih, ki naj bi razbremenili sodišča v vseh tistih primerih, ko se lahko občani spravijo, je stanje še slabše. Ne, da ti ne bi imeli dela, prej narobe, še preveč ga je. Moti pa spoznanje, da sklepi po ostali upokojenci. Tako pa se jih v svoji socialni stiski veliko obrača po družbeno denarno pomoč na skupnost "socialnega skrbstva.” Tako je med drugim zapisano v lani izdelani analizi o problematiki ostarelih oseb v občini Murska Sobota. Sicer pa bi veljalo vprašanje, čemu vse so prepuščene invalidne kmečke osebe na terenu, ,,preveriti” na nekaj povsem konkretnih primerih. Marsikje je žal še vedno tako: ti očeta do praga, sin tebe čez prag. S tem smo pravzaprav prišli do bistva stvari: sosedske pomoči oz. laične nege na domu. Starostniku, ki je bolan, je treba poklicati zdravnika, mu prinesti zdravila, urediti prehrano, ga negovati, mu počediti stanovanje, prinesti kurjavo in zakuriti, če je to zimski čas. Se pravi, da pri sosedski pomoči brez posluha in srca za starega človeka ni mogoče. Podobno velja za laično nego, kjer kaže, da imajo prvo in zadnjo besedo še vedno patronažne sestre. Te namreč v družinah starostnikov svetujejo ustrezen zdravstveno-higienski red, ureditev bivališča, prehrano, osebno higieno, delo, razvedrilo in drugo. Ob tem po naročilih pristojnih zdravnikov opravljajo strokovno-zdravstveno nego starejših občanov, ki zajema različne posege, osnovno nego in nenazadnje usposabljanje svojcev za negovanje starostnikov. Doslejšnje izkušnje kažejo, da so se često soočale z nalogami, ki bi jih lahko brez posebnih težav opravil že količkaj usposobljen sosed, znanec, sorodnik ali prijatelj bolnega starčka ali starke. na rast v kovinski, nekovinski, lesni industriji in industriji gradbenega materiala. Po drugi strani pa je značilno, da se je ob dokaj ugodni rasti celotnega izvoza, ki je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višji za 24 odstotkov, poslabšala njegova struktura, saj že 20 odstotkov vrednosti izvoza odpade na klirinško področje. Ta delež je namreč kar štirikrat večji od lanskoletnega. ravnalnih svetov nimajo moči sodnih odločb in torej niso obvezni. Ravno tu tli nejevera ljudi, da bi pri njih iskali zadoščenje in svojo pravico, zato se najraje obračajo na državne organe (sodišča). Spori iz zakonskih in družinskih razmerij (na primer: obstoj, neobstoj, veljavnost, neveljavnost zakonske zveze, razveza, izpodbijanje očetovstva in , materinstva, vzdrževanje otrok, zakonca in drugih oseb in podobno), iz stvarnega prava, dedovanja,- pogodb iz pravnih poslov, stanovanjskih in gradbenih razmerij, s področja komunalnih in podobnih storitev, iz nadomestila škode in delovnih razmerij — to so najpogostejša področja, na katerih se zna razvneti pravdar-ska strast. Začetek sporov — posebej na podeželju — je klasičen: znenada enemu od sosedov ni več pogodu sicer morda že leta ali desetletja utrjena „meja” (pot), ki ločuje posestvi —-.moralabi segati malo bolj na sosedovo posest!” — in pride do prvih ,,prask”. Pogajanja se sprevržejo v žuganja, ta v obrekovanja in ne ta- Toda — kako ljudi usposobiti za sosedsko pomoč oz. laično nego na domu? „Predvsem je potrebno vse kandidate za sosedsko pomoč prepričati, da ne gre za nobeno miloščino, ampak iskreno tovariško pomoč zdravih in sposobnih občanov tistim sovaščanom, ki zaradi starosti, obolelosti ali kakršnihkoli drugih razlogov ne morejo v dovoljni meri skrbeti sami zase, nimajo pa nikogar od svojcev, ki bi bil dolžan in sposoben skrbeti zanje. „Iz pismenega predloga postopka za uvedbo sosedske pomoči v krajevnih skupnostih, ki ga je izdelal soboški center za socialno delo, naj povzamemo še naslednje: ,,Nosilec sosedske pomoči naj bi bila praviloma socialno-zdravstve-na komisija s koordinatorjem dela in namestnikom. Njeni izvajalci so lahko člani Rdečega križa, mladinci in mladinke, osnovnošolci od šestega razreda naprej in drugi. Sosedska pomoč temelji na prostovoljni osnovi in je torej brezplačna.” S tega vidika je vprašljivost poslanstva, ki naj bi ga opravljal že uvodoma omenjen gospodinjski servis za pomoč družini v soboški krajevni skupnosti Alije Kardoša, toliko večja. Zamislili so si ga namreč v bistvu na polprofesionalen način: pomoč v krpanju, šivanju, varstvu otrok in podobnem nudijo za določeno plačilo. Ravno zaradi tega in delno tudi sila razvejanega delovnega področja — posega namreč v patronažno, ,,čisto” socialo, otroško varstvo in še kam — članicam še neuradno ustanovljenega gospodarskega servisa ni uspelo dobiti registracije in dovoljenja. (Še en dokaz več, kako smo sformalizirali tudi prostovoljnost v sociali!) Zanimanje in povpraševanje po njem pa je veliko! Kaj vse se da storiti brez nekakšnega lažnega usmiljenja oz. tožar- Znatno bolj zaskrbljujoče je, da se je število zaposlenih v soboški občini v primerjavi z decembrom 1982 dejansko zmanjšalo za 0,2 odstotka, kar dokazuje, da še mnogokje v polni meri ne uveljavljajo nadomeščanja delavcev. K negativnim gibanjem pa je treba prišteti še naraščanje nelikvidnosti, povečanje obveznosti za splošno porabo, visoko rast obresti za kredite ter izgube, ki pa so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem relativno malo porasle, in sicer za 3 odstotke. Opazen je tudi realen padec investicijskih vlaganj in sredstev za osebne dohodke, ki v negospodarstvu zaostajajo za 5 indeksnih točk, čeprav je dopuščena enakomerna rast. V razpravi so člani soboškega izvršnega sveta sprejeli stališče, ko redko si soseda skočita v lase, tako da je zadeva zrela za sodišče. Pravzaprav pride na sodišče več stvari: kazenska, nato civilna — če ni prišlo do medsebojnega obračunavanja je lahko vrstni red zamenjan — sledijo ugovori in pritožbe in ponavadi novi postopki. Vse je odvisno od vzdržljivosti strank. Te pa ljudem v Pomurju ne manjka. Pri naš je sploh veliko takih in podobnih pravdanj, še zlasti pa se ta ostrijo v teh napetih razmerah. Morda ne bo odveč glede sporov pri dedovanju navesti resda malce drznega, a kar umestnega dvoma Svetozarja Ilešiča, ki je v razpravi Problemi Pomurja v geografski osvetlitvi (Svet ob Muri, štev. II/l od leta 1957) med drugim zapisal: ,,. . . ali ni morda prav tako tista parcelna razdrobljenost zemljiške posesti oz. preobteženosti kmetij s solastniškimi deleži, ki igra tako zaviralno vlogo v kmetijstvu, vsaj deloma tudi posledica sezonstva in ne samo njegov vzrok, ker ga ni med dediči, ki bi se spustil v težko borbo za ohranitev in vzpon kmetije, temveč gre raje za zaslužkom po svetu in z njim krpa domači primanjkljaj. Do tega dvoma imamo pravico vse dotlej, dokler nam o famoznem, nujnem vplivu', nekakšnega madžarskega dednega prava na to posestno razdroblje jenja, najlepše kaže primer iz Bel-tinke. Tu se — po zagotovilih Ludvika Barbariča, vodje splošno-kadrovskega sektorja — niso nikoli obotavljali, ko je bilo treba priskočiti na pomoč članu kolektiva, pa naj je šlo za še tako trd oreh. V to se je med številnimi drugimi lahko prepričal tudi 34-letni Aleksander Lopert, ki ga je pred dvema letoma — ne po lastni krivdi! — zadela huda prometna nesreča. Ker se je ravno takrat lotil gradnje lastne stanovanjske hiše in je po nesreči vse kazalo, da je ne bo zmogel dokončati, so mu v temeljni organizaciji ne le odobrili stanovanjski kredit, ampak mu tudi udarniško pomagali, da si je postavil dom. Letos januarja se je vnovič vključil v delovni proces — dnevno dela štiri ure, lažja dela. Zdaj ga skrbi le še postopek glede plačila odškodnine za poškodbe, dobljene v prometni nesreči, ki se že kar predolgo vleče.'Tudi pri tem je in še posreduje temeljna organizacija. Čeravno bi lahko v zadnjem primeru odprli dilemo o vseh zakonskih in siceršnjih pristojnostih, ki jih ima v zvezi s socialno varnostjo zaposlenih organizacija združenega dela, je bolje, da zapis sklenemo z mislijo, ki bi jo morali mnogo bolj upoštevati. Gre namreč za to, da je veliko preSdarneje in smotrneje socialni problem razvozlati ,,doma”, kakor pa ga pre-' cej obešati na veliki zvon (beri:, pleča socialnih delavcev). Če pa to ni mogoče, potlej se ga morajo lotiti vsi pristojni in odgovorni dejavniki, kajti le tako bo (tudi) pri prostovoljnem, solidarnostnem delu v sociali manj nihanj . med usmiljenjem in jadikovanjem. Branko ŽUNEC da je treba dati poseben poudarek nadaljnjemu povečanju proizvodnje in izvoza, od vseh organizacij združenega dela pa bodo terjali pojasnilo za različna gibanja gospodarskih pokazateljev, zlasti še glede nenormalne rasti dohodka, izvajanja stabilizacijskih programov itd. Podrobneje bo treba analizirati tudi gibanje skupne in splošne porabe na področju družbenih dejavnosti. Zaradi nenormalnih razmerij v delitvi osebnihdohodkov med gospodarstvom in negospodarstvom, so sklenili, da glede na rast OD v gospodarstvu lahko do konca septembra v negospodarstvu povečajo OD največ za 18,2 odstotka. Milan Jerše nost nekdo ne napiše nekaj dokumentiranega . . .” Čeprav je poudarek drugje — na razlogih pomurskega sezonstva — nas navedek svari, kje lahko, pričakujemo, da bo prišlo — in je tudi v resnici doslej že ničkolikokrat prihajalo — do razdorov na našem podeželju. Kako priti do živega tem in takim spoprijemom, da bodo kar najmanj boleči? Za zdaj očitno ni druge rešitve, kakor za vsako ceno uveljavljati že omenjano pravno pomoč oz. poravnalne svete. Nekaj zgledov po organizacijah združene-ga dela in na terenu že imamo, predvsem tam, kjer so spoznali, da se pravdarstvo ne splača, kajti sodni mlini meljejo počasi — tudi civilne spore. Je pa še nekaj: najdejo se taki ki za uveljavitev lastnih interesov ob vsaj osnovnem poznavanju prava krepko mešajo štrene sodišču. V postopku namreč iščejo vedno nove in nove napake in vrzeli in s tem dobesedno izrabljajo možnosti, ki jim jih daje pravo. V bistvu gre marsikdaj za nagajanje, ki mu tudi sodniki le stežka napravijo konec? Če se vsemu temu pridružujejo še šibka organizacijska, kadrovska in gmotnausposobljenostsodiščter nekatere druge težave, se logično zastavlja vprašanje: ali se pravdarstvo splača? Branko Žunec razvoj regije Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, trenutno zaposlenih 26 delavcev, v glavnem z visoko in visje ekaterib bo, je raziskovalna organizacija pomurskega pomena. Na področjih, kot je, denimo, izdelovanje razvojno-raziskovatn pokriva celotno področje Pomurja, intenzivneje skrbi za urej štora v občinah Gornja Radgona in Murska Sobota, ukvarja P p0do-di z urbanistično dokumentacijo, investicijskimi program bnim. Več o tej instituciji boste zvedeli v pogovoru z direkto j tanom Severjem. VESTNIK: Katere so osnovne dejavnosti in naloge vašega zavodaT ZOLTAN SEVER: Poleg oblikovanja in uresničevanja raziskovalnih programov s področja ekonomskih, socioloških in prostorskih ved, se ukvarjamo z urejanjem prostora in izdelovanjem urbanistične dokumentacije. Gre za vrsto ekonomskih in investicijskih razvojnih programov ter njihovo vodenje, vključno z gradbenim in finančnim nadzorom; to je investicijskim inženiringom. Hkrati se vključujemo v družbeno planiranje na makro in mikro nivoju ter v vseh vidikih družbenega planiranja. Naloga zavoda je, da se v čim večji meri vključi v razvojno aktivnost regije v smislu lastne samoiniciativnosti, izvirnosti, z dajanjem razvojnih pobud na podlagi raziskovalnih in drugih nalog ter pri pripravi planskih dokumentov o dolgoročnem razvoju regije. Zaradi izboljšanja kvalitete in racionalnega zaposlovanja strokovnih kadrov, zlasti urbanistov in planerjev, pa si prizadevamo, da bi v Pomurju imeli za celotno regijo organizirano skupno institucijo. VESTNIK: S kakšno problematiko pa se pri tem srečujete? ZOLTAN SEVER: Zaostrene gospodarske razmere nas ovirajo pri uresničevanju razvojnih konceptov. Na naš razvoj in vse naše dejavnosti, s čimer je povezano tudi vprašanje pridobivanja dohodka, pa neposredno vpliva še posebej usihanje investicij. Drugi problem je veljavnost zakona o varsjvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Ta zakon je namreč v veliki meri omrtvičil urbanistično dejavnost, saj je precejšnje število izdelanih urbanističnih dokumentov začasno postavljeno na police. Po drugi strani pa sedaj hitimo z drugimi nalogami, predvsem s kategorizacijo kmetijskih zemljišč v občinah Murska Sobota in Gornja Radgona, kakor tudi z nalogami pri spremembi družbenih planov, še posebej v prostorskem vidiku, s katerim se ukvarja naš zavod. Šele ko bodo opravljene te naloge, bo seveda lahko prišlo do nadaljevanja del na področju sprejemanja že pripravljenih urbanističnih dokumentov. Gre zlasti za urbanistični načrt za Mursko Soboto in za celo, vrsto zazidalnih načrtov v pomurskih občinah. VESTNIK: In katere večje raziskovalne naloge pripravljate? ZOLTAN SEVER: V tem trenutku je največja naloga na področju raziskovanja prestrukturiranja pomurskega gospodarstva. To nalogo financirajo vse občinske raziskovalne skupnosti v regiji, od nje pa veliko pričakujemo, ker bo pripomogla k oblikovanju dolgoročnega razvoja v organizacijah združenega dela. Naloga je že narejena v BODICA LJUBICO bi c Zanesljivo ga m med starejšimi, ki uinlo tu vojne parole: tu smo, vaši smo. Tudi ta: & nam je prišla vedno prav. • Zdaj smo s parolami veliko bogatejši,b<>^te, Zdi se, da bo vsaj približno držalo, resda Sai^utai-nje: hujši časi, boljši govori in drznejše Pa ^mo t™ p,- w tere gre? Da ne? Potlej pa naj vam kar po«1 imaš hišo — vrni stanovanje. Nisi sposoben — vrni funkcijo. Predv naš^ seveda še naštevali in navsezadnje bi se ni _ Ja. J' j^rS" nalu” najti tudi tista: imaš ženo — vrn> J tis ' o njajo in mi z njimi. Očitno pa tudi parol kdaj dveh fazah, tretjo in pa pripravljamo. ,bna Soboti je v pripravi raziskovalna naloga, bolj konkretizirana. kjbo. me dolgoročnega Opravo do omogočile doko^eob. dolgoročnega plana so čine. Nadalte , n. kategorizacijo zemljic ski in soboški občin' membe družbenega plan storskem vidiku. Z embno velja za zelo po" ,jni. uresničevanje Pr°k ker jU je v fikacije, PO^^ ’rako so & preteklosti to obšlo. kacj;e & narejene predhodne lom postaje, Zoltan Sever, dipl«1 ekonomist. z pripravljalna investicijskim progr na v naloga bi morala bit * bi e tem letu. Na ^‘‘^1^ združeno delo dok°riti do P^ lo, ali je sposobno P sjoveni-Po letu 1985, ko bi v^ lesa Pjo prišle dodatne kol cenjenega sonva, . se oZD ga plina. Do takrat pa rab0 morale preorientirati na plina- Mhna nal°^ Naslednja .pomembn je vključevanje " radnj° usmerjeno sta«^^^ pri SIS. Tu Potekaj do ska opravila, P^pra^j ustreznega .%” ga bi se % stanovanjsko P & za zemljišč itd- paterimi s tekočih zadev,pOieg-le^ varjajo urb^^ drU^e vodimo se ^obč vesticije. V 0K ice pa se gospodarske ^devai* j. strokovna služba P razVoj™ hitrejši msklaol J ustreže’' m ie v kar bi se naj na raZv0J Sn mučile ‘adi^ organizacije ‘n raz" OZD. .g^ Milani VESTNIK, STRAN 8 K! PROIZVAJALEC sebnega STRAN SEPTEMBRA 1983 traktorje tarašča Jdišč« pozornosti obiskovalcev letoš-kmetijsko-živilskega sejma v Gornji med katerimi so bili seveda individualni d proizvajalci in predstavniki kombi-zadrug, so se nahajali traktorji in kme-roji IMT, namenjeni opremljanju zaseb-ieti jstva in družbenega sektor ja. Posebno obeležje letošnjega sejma predstavlja pn-oliževanje tovarne zasebnemu kmetijstvu. I Z-nano je. da približno 80 1 odstotkov traktorjev na ju-I Soslovanskih poljih nosi oz-I Kako »IMT«. Prav tako ve-1 čina priključkov izhaja iz Proizvodnih hal IMT ali pa 1 lz delavnic njenih koope-I rantov. Zato je razumljivo. I da zanimanje kmetovalcev Za izdelke IMT, še zlasti pa ločene in dobavne roke 'arnostnimi Kauit*—. ventilacijsko napravo' V zadnjih letih so konstruktorji IMT posvetili posebno pozornost smotrnemu izkoriščanju traktorjev. To so dosegli z izvedbo, ki noše- djučne stroje in orodja 1.. n. n III. kategorije, namenjene za osnovno obdelavo ter predsetvenoobdelavo zemljišča. trošenje gnojil, setev in sajenje, medvrstno obdelavo Dosevkov, spravilo in trans-, pridelkov ter Kmete bodo gotovo naj-M zanimali novi izboljšani traktorji. med katerimi naj-izstopa traktor 'MT-565. Ta ima motor z počjo 46,5 kW, namenjen 1 Pa je za celo vrsto kmetijskih j del.odpredsetvene priprave l zemlje prek globokega ora-I pa d0 setve. Sodi v kate-I Idrijo srednjetežkih strojev, I J'h najbolj primanjkuje 1 ^ovalcem v ravninskih Predelih. V pio6.^,.. začrtali tudi izdelavo velikega števila strojev, name-^nremljanje za družbenega sme..j... naslednjih le- tih bodo kmetje lahko nabavili nove, kakovostne stroje, kakršnih na našem trgu še ni bilo. Od novosti je potrebno omeniti tudi prednji ravna-lecza traktor, kije namenjen tako delom v kmetijstvu kot za meliorizacije. Pozimi lahko stroj uporabimo za čiščenje snega na lokalnih poteh. Traktorji IMT predstavljajo sodobne konstrukcijske rešitve, kar lahko trdimo tudi za njihove priključne stroje in orodja. Pozornost kmetov pa vse bolj privlačijo »de luxe« modeli; ki se odlikujejo z najsodob neišo izvedbo, hidravličnin —“^nisanim Kultivatori z vzmetmi Novi izdelek IMT je kultivator z vzmetmi in sedmimi motičicami. Vzmetni kultivatorji imajo lahko devet, enajst ali trinajst motičic. Namenjeni so za medvrstno ‘obdelavo v dolgoletnih nasadih. sadovnjakih in vinogradih, uporabljamo pa jih lahko tudi za medvrstno obdelavo drugih poljščin ter za predsetveno pripravo zemljišč. Priprava zemlje, uničevanje plevela, zaora-vanje strnišča, rahljanje Kc travnikov, nadzor erozije in S . vlage v zemlji, obnavljanje <1 pašnikov — vse to so dela, pri *3 katerih se omenjeni stroj iz-III redno odlikuje. 36-letna tradicija IMT za-■I gotavlja kvaliteto izdelkov-jB| traktorjev in kmetijskih avl strojev — iz njihovega pro- ---^rc,prama izdvajali precejšnja devizna a sredstva. Novost je tudi I enovrstni sadilnik krompirja, majhne teže priključiti pa ga je moč že na traktor z močjo 30 k\V. Široko uporabo v proizvodnji bo po mnenju strokovnjakov našel tudi kom-■ bajn za spravilo sladkorne pese. To je dvovrstni stroj, namenjen predvsem kmetom. priključimo pa ga lahko na traktor z močjo 30 kW. Osebna ocena velja tudi $ traktor 1MT-565 DV, ki P°gon na vsa štiri kolesa. prosti sta tudi traktorja y-569 in IMT-587. Za-1 “rtemu kmetijstvu so nadeni tudi nekateri pn-\ 7?i?" str°ji- kot je sadilnik I .L . mpir-dvovrstnik. i smo rnorali takšne 1 r°)e uvažati in smo zanje e y - ’ * - •. V S *r 'i ■’ ’• », -S ■: , S... * ' y --s 0M. nakupa, cen In doba™«. »Mb MkodobM« to?art*s,°veniji in centrih, M gravitirajo s svojo bližino slovenskim kupcem X Kra n.e 5)0 biti pretesne, ker bi ga ovi- Sibanju, Če ima čeveljčke mshodi, morajo imeti zelo in n • P^plate in v prednjem deda il1 .° bhoki. Ni pa nujno, n® čevlje še preden shodi. Za- PROSTORNA! Marsikje so spet začeli peči kruh doma, saj je v trgovini kupljeni drag, drugod pa se na peko šele pripravljajo. Ženske srednjih let in one. ki so starejše. prav dobro vedo, kaj je treba storiti preden daš kruh v peč. mlade žene in dekleta, ki si šele gospodinjstva ustvarjajo, pa niso imele priložnosti seznaniti se s peko kruha. Domači kruh. Kruh zak-vasimo s tovarniškim kvasom, DOMAČI KRUH dostujejo volneni copatki ali debelejše volnene nogavičke. Primerno je, da so copatki sešiti iz posebej pletenega podplata s širokim prednjim delom. In kakšni naj bodo otrokovi pravi čevlji? Profesor dr. Radivoj Babič pravi: ,,Naj staršem še enkrat povem, da mora biti obutev prilagojena stopalu in ne obratno. Sprednji del čevlja naj bo dovolj prostoren in širok, da bo otrok zlahka premikal prste. Se bolje je, da mu kupite eno številko večje čevlje, da bodo bolj prostorni in da jih ne bo prehitro prera-stel. Podplat mora biti gibčen in ne trd kot kamen. Za majhnega otroka so primerni le visoki čevlji. Nizki bi se neprestano sezuvali, pa še težje bi hodil z njimi, saj mu ne bi nudili potrebne opore, ki jo njegovo stopalo še potrebuje. Tak čevelj bi bil kmalu tudi ,,pošvedran”, še posebno, če bi bil opetnik premehak. z domačimi drožmi. t. j. z vzhajanim testom od prejšnje peke, ali z vinskimi drožmi — kravajci — ki jih napravimo v jeseni od prosene ali koruzne moke in kipečega vinskega ali jabolčnega mošta. Kruh, ki ga zakvasimo z domačimi ali z vinskimi drožmi. poleti ne postane slaščičast, to je, se ne potegne nitasto, kakor se rado zgodi pri kruhu, kije zakvašen s kvasom. Slaščičavost — povzroča jo posebna vrsta glivic — preprečimo, če zamesimo v testo nekaj kisa ali kislega mleka, z domačim Kvasom zakvasi moko že zvečer pred peko. Posodo s presejano moko postavi blizu tople peči, napravi v sredino jamico, vlij vanjo v topli vodi (28 stopinj C) razmočen kvas, dolij tople vode in ga zamešaj s četrtino moke v gosto testo, ki naj pokrito vzhaja čez noč. Drugi dan prilij tople vode, kolikor je potrebno, dodaj sol in dobro ugneti testo. Vzhaja naj pokrito 2 do 2 in pol ure. N ato ga oblikuj v hlebce ali štruce, položi jih v peharje, pogrnjene s prtiči (prtiče potresi z moko), in pokrij, da vnovič vzhajajo približno eno uro. Vzhajane stresi na lopar, potresen z moko, ali na vročo pločevino (če pečeš manjšo količino), pomaži testo trikrat z mlačno vodo, dav vročini ne razpoka, in peči v dovolj vroči peči 1 do 2 uri, kakor so hlebci pač veliki. Če je peč prevroča, rada odstopi skorja. Pečene hlebce ali štruce povezni v prazne peharje in tako ohladi. minloVi??*sem te videl, da si stal na bencinski postaji ob enih, pozneje, ko smo se "Vefc Vredno stal tam... ^SNlCa ’ 16 naiboljši način, da se odvadim kajenja. t»»^m se z žensk° mojih sanj. “REZ Strahu Pa S'moral irnetl more^e sanje ■ . ■ - te 9ost v sobi 124 pa je moral biti redno nakresan. "Neu9raJai? ’16 Ponavljal je, da se ne boji žene, ne tašče, ne ... pa revež še sploh poročen ni. ^VEUA DOMAČA S wS?4 'delava sira je sicer tetS ?5ndar pa je otežkočena, '®lrezn» n° n'matno na razpolago -opieme in prostora za ^er mleka ne morete ti, morate biti prepriča-zdrave, ker boste fa U''z Otovega mleka. Pazite pr' Pr°izvodnji mleka. filete 5X1 možnosti mešano 'fflže n? žiyaU- M'cko večerne štettaV'le Prek noči v lese-tfosot v Ua Primeren, zaščiten Mi L.m'eka se bo do jutra f)ot^ “trezna kislost, sicer bi Mo. rajali mikrobiološko "^tala ^fem se bo preko noči "v Pwr5'ni mleka plast M JA' io zjutraj poberite, '^tenn?® Prelijte v primerno in^Vi nai bo emaj^ 7 jutranje molže ^5ko m ’''' ''o mleko). mešanjem previdno temperaturo 28 do 32 'H rtJZ''a in mu med meša-uuajte ustrezno količino sirišča (po navodilu, ki ste ga dobili).' Posodo odstranite z grelnega telesa, pokrijte in pustite mirovati- 30 do 40 minut. Cas usirjanja je odvisen od količine in moči sirišča, zato ga moramo sami določiti. Kdaj bo zasirjeno mleko primerno za nadaljnjo obdelavo, ugotovite tako, da z žico previdno pritisnete na čvrsto površino ob robu lonca. Če se masa lepo odloči od stene je primerna. Če ostanjejo na žici delci ali kosmiči, počakate še nekaj časa. Če pa že izstopa sirotka, je bil čas usirjanja predolg. Grudo nato previdno razrežete z lesenim nožem (sirarsko sabljo, ki mora segati do dna posode) na komade grahove velikosti. Prične izstopati sirotka. Lonec z vsebino ponovno med stalnim previdnim mešanjem ogrejte do temperature 38 do 42 stopinj in zrno sušite v sirotki ob mešanju pri navedeni temperaturah 30 do 40 minut. Vsebino lonca zlijte nato na cedilo, prekrito s krpo, da se odcedi sirot- ELEMENTI za steklenice • sl10'»Himetrn120, ‘er \ "k prN«nJevS, trov. ki so z SP^> r reJJe S I ^ke "sol- .. Premem o c elemPremera 95 emen< (po d0. zet avtomobiliste mače povedano: opeka) ima po 2 ,,luknji”. Naklonski kot je od 5 do 20 stopinj. Za en kvadratni meter potrebujemo 35 opek. Na kvadratnem metru pa lahko shranimo 70 steklenic, velikosti enega litra. Podobno kot drugje, prodajajo zidne elemente tudi na pomurskih skladiSčih gradbenega materiala oziroma jih bodo zagotovo naročili, če boste po njih povprašali. ka. Pazite, da se zrno ne bo ohladilo (prostor, kjer delate sir, naj ima temperaturo okrog 20 stopinj Celzija). Zrno nato stisnite z rokami in ustrezno količino prenesete v oblikovalo, prekrito s prtičem in ga z rokami stiskajte, da se bo zrno lepo uleglo in med njim ne bo praznih prostorov. Nato poravnajte prtič tako, da bo sir zavit in ga obtežite. Stiskanje traja 6 do 8 ur, medtem pa sir dva do trikrat vzemite iz oblikovala, prtič ožemite in sir ponovno zavijte. Pri tem naj bo sir obrnjen tako, da bo pri naslednjem stiskanju zgornja površina spodaj. Sir ponovno obtežite. Po stiskanju vzemite sir । iz oblikovala, pustite nekaj ur, da se ohladi, nato pa ga solite. To lahko opravite v slanici (na 1 liter , pitne vode dodajte 18 do 20 dekagramov kuhinjske soli) ali pa solite na suho tako, da sir par dni zapored natrete s kristalno (zrnato) soljo, kar izvajate kar na policah za zorenje. Po soljenju v slanici ali z zrnato soljo, zori sir na lesenih policah v prostoru s temperaturo 12 do 13 stopinj Celzija in s 85 do 90 odstotno relativno vlago. Zoreti mora 4 do 6 tednov, medtem pa ga od časa do časa, posebno še, če se pojavi na površini divja plesen, obrišite s krpo, ovlaženo s slano vodo. Velikost oblikovala: premer 15 do 18 centimetrov, višina 5 do 8 centimetrov. V tem primeru je teža sira 1 do 1,5 kilograma. Če nimate sirarskih krp, si lahko pomagate z redkejšim belim blagom. Krpe uporabljajte samo v ta namen in jih po končanem postopku operite in prekuhajte. Sirotko lahko pokrmite živini ali prašičem. Eno izmed zelo pogostih vprašanj, ki jih postavljajo zakonski partnerji je, ali je občevanje škodljivo za nosečnico in plod, ki se v njej razvija. Na žalost ni povsem zanesljivega odgovora. Pač pa je nedavno tega svetovni tisk na veliko poročal o študiji, v kateri znanstveniki trdijo, da je spolni odnos enkrat ali celo večkrat tedensko v času zadnjega meseca nosečnosti nevaren. Pride lahko namreč do večje infekcije maternice in otrok lahko umre. Do take ugotovitve so prišli, ko so analizirali stanje v letih 1959 do 1966. To pa je bil čas, ko nega nosečnic še ni bila na tako visokem ni voju kot je danes. Profesor porodništva in ginekologije dr. Arthur Herbst je v študiji med drugim zapisal: »Sedanji rezultati, s katerimi razpolagamo, niso taki, da bi lahko na tej podlagi dogmatsko trdili o posledicah spolnih odnosov na nosečnost.« Skratka, še vedno ni čvrstega odgovora na vprašanje: spolni odnosi v času nosečnosti: da ali ne? Dr. Ivo Belan SINKOVA OPAZKA »Očka, stric poštar se pri nas oblači mnogo hitreje kot ti.« POGLEDI V NEPRAVO SMER — Butec, kaj ti nič ne gledaš? Z glavo si udaril ob kandelaber tako, da bi ga lahko podrl. — Saj sem gledal, gledal sem za tisto s kratko kiklo, ki je šla čez prehod za pešce. SODOBNO VPRAŠANJE »Boš še naprej spal, ali pa naj raje ugasnem televizor?« (iz Kmečkega glasa) TESTIRAJTE MOTOR V litru bencina je mnogo več energije kot bi človek pomislil. Na žalost od skupne količine energije je motor izkoristi le 24 odstotkov. Torej manj kot četrtino. Ostale tri četrtine gre med pravilno, če svečke niso kvalitetne, če je vplinjač slabo nastavljen ... tedaj motor ne izkoristi niti tistih 24 odstotkov energije. Predlagamo torej, da testirate svoj avto oziroma motor, ZAPORNIKI PRED POBEGOM — Mi trije smo dogovorjeni in pripravljeni, dajta vidva prepričajta še Tinča. — Saj ga mika, vendar se boji žene. ŠE PRIJATELJICA ZAME — Videla sem te s tisto blondinko, kako sta se objemala na klopi. — Ne zameri. Ti imaš toliko prijateljic, zakaj ne bi imel še jaz ene? sestavil Marko Napast igralec velikega godala uporabljanje, raba severni jeleni rastlinska bodica ljubljanska pivovarna filmski igralec Burton pristanišče v Izraelu omika, prosveta oporni steber parna nosna odprtina glavni stevnik Ohrid igralec kenijski državnik (Daniel Arap) radij del Vietnama letnik, zbornik antična plošča za raču- nanje gr. črka davno ljudstvo pri nas baltsko pleme -* avtomobilska oznaka Avstrije melišče sanitet- na potrebščina hrvaška pokrajina bodeč plevel opozorilo angleški pisatelj Fleming zver iz rodu mačk titan nauk o ravnotežju sil nekdanji graščak na Štatenbergu * arabski žrebec REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Smetana ramazan, edinost, drn. ter, Nias, La, JD, Lojk, E, Kades, šir, IV, oda, JAT. list, NR. kotanja, eteizem. IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA 1983 STRAN 11 naši kraji in ljudje STOJI, STOJI TAM SOLA ZIDANA »Pri Mali Nedelji, kjer so posamezni organisti že v prvi polovici osemnajstega veka stroke poduče-vali, bila je šola v pravem pomenu ustanovljena leta 1783 v stari mežnariji. Dve leti pozneje (1785) so pa Malonedeljčani vsled prigovarjanja takratnega kaplana Martina KAVČIČA postavili tik cerkve učilnico z mežnarijo. Leta 1818 so podrli leseno učilnico in sezidali novo prostorno šolsko sobo in primernim stanovanjem za učitelja... Še bolj se je šolstvo na državni predlog uredilo z zakonom od dne 14. maja 1869 in mnogoterimi ukazi in odloki, ki so bili v poznejših letih razglašeni. Vsled tega je bila tudi šola pri Mali Nedelji preobražena v dvorazredno ljudsko šolo. Ker pa se stara učilnica s svojimi tesnimi prostori za to ni dala prezidati, morali so jo leta 1972 podreti in postaviti novo...« Je zapisal cerkveni kronist v starih kronikah, ki še najbolje ohranjajo pisno zgodovino krajev. In da razčistimo že na začetku: Mala Nedelja so danes Bučkovci, krajevna skupnost, ki je na samem robu občine Ljutomer. Je med Takole pa so učenci nekoč bivali v šolah. Temni prostori so bili dokaj neprimerni za pouk. Na sliki iz šolskega arhiva so učenci v knjižnici. Alojz Makoter je že od vsega začetka v akciji za dobro organizacijo jubilejev bučkovske šole. Karel Stropnik aktivno pomaga zbirati podatke o zgodovini šolstva in šole v Bučkovcih. najbolj nerazvitimi krajevnimi skupnostmi v tej občini, saj nima nobene industrije, hribovit ) območje pa preprečuje kakršno koli intenzivno kmetijsko dejavnost. Kljub pa si Bučkovčani po- temu magajp sami na različne načine, saj so sami gradili vodovod, imajo lepo in novo trgovino,.precej cest pa je asfaltiranih. No, pričeli smo govoriti o šoli. Na svojo šolo so prav v tem kraju zelo ponosni, saj je iz kronike razvidno zakaj? Letos praznujejo namreč 200 letnico šolstva in 110 letnico šole. Pravzaprav so ta zadnji jubilej mislili praznovati že lansko leto, vendar ‘niso. Zakaj ne? Na to vprašanje je odgovoril sedanji ravnatelj šole A loj z Makoter: »Vpripravah na praznovanje 110 letnice šole in stavbe smo v starih kronikah odkrili zanimive podatke, ki govore d razvoju šolstva v Bučkovcih tja do srede osemnajstega stoletja. In ker smo -takrat tudi ugotovili, da bo prihodnje leto (to je letos) ravno dvestota obletnica šolstva, smo. se odločili, da ta dva jubileja združimo in prenesemo praznovanje na letošnje leto.« Priprav na visok jubilej je verjetno dosti? »Vsekakor, saj je potrebno misliti na tisoč' malenkosti, seveda pa ne dela samo pripravljalni odbor. Dosti pomagajo učenci, ki zbirajo stare razglednice, pisne materiale, podatke in pripravljajo kulturni program. Ob obletnici bomo izdali brošuro, ki' govori o zgodovinskem razvoju šolstva, o šoli danes in še kaj. Mi pa se intenzivno pripravljamo na praznovanje že od začetka počitnic.« Se en sogovornik je bil zraven — Karel Stropnik. Sam ima precej pisnega materiala o zgodovini, pa smo mu zastavili vprašanje, kaj je pravzaprav pomenila šola in kaj pomeni Šola še danes za Bučkovce. »Pravzaprav dosti. Že to, da so v teh krajih pričeli poučevati je dovolj. A če pogledamo, da so poučevali napredni razumniki, potem je jasno, da je v te kraje prišel I S Nova šola (pravzaprav je stavba lani jo letnico) pa nudi boljše pogoje za delo. Prav tudi miselni napredek. Prvi podatek o tem je že beseda, ki g /e bila pri Mali Nedelji g (Bučkovcih) dve leti pred • prvim slovenskim taborom v Ljutomeru. Prav šolniki so g pričeli ustanavljati sokolska g društva — tudi v Bučkovcih. / In prav šolniki so pričeli prinašati kulturo v te kraje, g Ustanovili so bučkovsko g godbo na pihala, ki je letos J praznovala častitljivi jubilej in ki potrjuje dejstvo, da je I šola, predvsem pa šolniki po- g memben dejavnik v manjših J krajih, kot so Bučkovci.« Priprave na praznovanji 1 obeh, jubilejev potekajpunten- I zivno naprej. Septembra pa I , bo vse nared, da v Bučkovcih dostojno proslavijo ta dva _ Praznika. I znoV*!*1* Po melioracijah še komasacije Polana, ki je le slabih pet kilometrov oddaljena od Murske Sobote, doživlja v zadn jihletihpravi preporod. Za to skrbijo pridni domačini. Precej novih hiš so zgradili, mnoge so obnovili, na dvoriščih pa je čedalje več mehanizacije za obdelavo ne preveč darežljive zemlje. Živinoreja je še najbolj donosna, precej pšenice pridelajo vsako leto, nekateri pa so se odločili tudi za sladkorno peso, čeprav za to kulturo nimajo pravih izkušenj, pa tudi vreme jim križa račune. Od zemlje si v prihodnje veliko obetajo. Še letos bo Po končanem delu še kratek klepet na Cipotovem dvorišču. sednik vaškega odbora Karel Cipot, in potem se bo marsikaj spremenilo. Treba je reči, daje v Polani le malo domačij, kjer se ukvarjajo samo s kmetijstvom, zato pa je dovolj ljudi, ki po končanem delu v delovnih organizacijah radi primejo za kmečka opravila. Neobdelane zemlje je malo, ali pa je skoraj ni. Kmalu bo še boljše, če se bodo po dogovorih razumno lotili komasacij. Obdelava številnih manjših površin na različnih koncih je tudi ob sodobni mehanizaciji predraga in bojijo se, da bo ob podražitvah še dražja. Koma sacije naj bi se lotili prihodnjo jesen. Z dogovori so že rov pa bo potrebnih v prihodnjih mesecih. SKRBNO ZBIRAJO DENAR * Čeprav je v Polani komaj 50 hiš so z združenimi sredstvi v sorazmerno kratkem času zgradili obsežen vaško gasilski dom, kjer se skozi vse leto vrstijo različne prireditve. asfaltirali so okolico, kupili gasilsko vozilo in precej opreme, pa tudi ulične razsvetljave niso zanemarili. Že tretje leto plačujejo krajevni samoprispevek. Dva odstotka plačujejo zaposleni. kmetovalci pa pet odstotkov od katasterskega dohodka. Nekateri včasih povedo, da so to visoki zneski, ko pa steče besed a'o tem, kaj naj bi v kraju še naredili, potem pa novih predlogov ne manjka. Ceste so vedno v ospredju, kupiti bodo morali mrliški voz. precej dela pa jih čaka pri urejanju mrliške veže' in pokopališča. In ne nazadnje Janko Stolnik kronika Minule dni pomurske ceste spet terjale mlado življenje, več hujših telesnih poškodb, — redeči petelin hudo opostošil gospodarsko poslopje, — (Zakaj) prišlo do pogina stosedem prašičev, — po zakopu neupravičen izkop trupla ... Minulo ponedeljkovo dopoldne je na gospodarskem poslopju Ernesta Breskoča iz Domanjševec 82, pogorelo celotno z opeko krito ostrešje, okrog oet ton sena, starejši žitni kombajn, 1,5 kubičnih metrov desk, osemnajst zajcev. ter nekaj kmečkega orodja. Požarno omejili gasilci sosednjih vasi, kajti dokaj ogroženo je bilo tudi gospodarsko poslopje soseda. Vzrok nelara ie kotel, ki ie bil ne_-ustrezno postavljen. Nastalo je za 500 tisoč dinarjev škode. Zaradi neprimerne hitrosti in nepazljivosti voznika 15-letnega R. B. iz Ivanjševskega vrha 28. ki je na kolesu z motorjem po Panonski ulici v Gornji Radgoni peljal starejšega sopotnika Jane_za Klemenčiča iz Spodnje Ščavnice 36, je med padcem mladi R. B. dobil tako hude poškodbe,'da je med prevozom v bolnišnico umrl. Do tragičnega padca je prišlo med tem. ko je voznik pogledal nazaj in trčil v robnik, z glavo pa udaril v železni vaški — rabili bi skupen vodovod, saj se z ne preveč kvalitetno vodo oskrbuje vsako gospodinjstvo zase. Tudi to bodo naredili, vendar postopoma. Vsako leto namreč s samoprispevkom zberejo komaj 200 tisoč dinarjev. Kljub vsemu so optimisti. SMRT IN SPLETKE električni utrpel le škodbe. Zaradi drog. Sopotnik je lažje telesne po- domnevne vinje- nosti pa se je lažje telesno poškodoval Jože Sakač iz Boračeve. ki je v Kapelskem vrhu zapeljal v levi ovinek na sredino vozišča, in sicer v trenutku. ko mu je naproti pravilno po svoji desni strani pripeljal voznik tovornega avtomobila s priklopnikom, Jožef Veberič iz Okoslavec. Zaradi vožnje po sredini je prišlo med vozili do trčenja in nastalo je materialna škoda v vrednosti 140 tisoč dinarjev. Voznik osebnega avtomobila. Karel Maje pa ni upošteval prometnega znaka in izsiljeval. prednost na regionalni css,ti na mostu pri Ska-kovcih. Trčil je v Anico Doma in na vozilih je nastalo za 100 tisoč dinarjev škode. Trenutna slabost Zdenke Madjar iz Noršinec pri Mur- OBVESTILO Obveščamo občane Pomurja, da bo zaradi 3. gep-valnih del lekarna Murska Sobota zaprta v s $ 1983 tembra 1983 od 13.00 ure naprej in v nedeljo d0 20' ure’ j- neorekinje^ V tem času bo za potrebe Pomurja opravlja na v B®1' dežurno službo za izdajo zdravil na recepte tincih. Zahvaljujemo se za razumevanje. Pomurski zdraVS5Xer"|ekarne TOZD Pomu^^ ski Soboti je bila vzrok nesrečnemu padcu na lokalni cesti v naselju Noršinci. Je na zdravljenju v murskosoboški bolnišnici. V noči med ponedeljkom in torkom je na farmi prašičev v Nemščaku poginilo 107 prašičev ki so tehtali od 80 do 100 kilogramov. Veliko materialno škodo ocenjujejo na milijon in petsto tisoč dinarjev. Po opravljenem ogledu delavcev za notranje zadeve, izvedencev elektro stroke in veterinarskih inšpektorjev, je bilo ugotovljeno, da je v kritični noči, nočni čuvaj ob obhodu okrog štiriindvajsete ure zaslišal v eni izmed hal močno cviljenje prašičev. Ugotovil je veliko vročino v hali, kjer so odpovedali ventilatorji za prezračevanje. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je v OGLAŠUJTE V električni stikalni omarici^ tajilo stikalo, ki služi ■ vklapljanje krmilne napet0 vseh stikal, ki poganjaj0 L dem prezračevalnih ve° L torjev. Zaradi prevelike^ ne gnojnice niso dela j s0 talni ventilatorji. Doskl Ukrenili vse potrebno. ° p podobnega ne bi P^^ odgovornosti pa bodo P čalijavnemu tožilstvu. Zaradi nenadne umrla 60-letna Rozalija3 iz Dolgovaških goric M'■ njenem truplu niso nasu kov nasilja. Vsled f^ini Ijemh govoric je pre's sodnik v Murski odredil izkop obducent je še enkra'l^a pravilno mnenje rta,i zdravnika, da ni bil nasilne smrti. g STRAN 12 VESTNIK, Itth I so predstavile na radgonskem | sejmu del svojega obsežnega . Proizvodnega programa I HLADILNIK | MLEKA . HM-2+2 n® ' Dotreh Dr?|zvodnio kvalitetnega mleka je nujno hitrim na ™^ra ohladitev mleka, takoj po molži. S bakterj-°L^a^evan^em PrePrečimo razvijanje " « j se z^asti hitro razvijajo pri tempera- k hujšem + 12°^- Mleko moramo ohladiti v čim-^eka □ času od temperature namolženega I okadim - C’ na temperaturo + 12°C, nato pa ga Mnitp Se “aPrei do + 5°C. Če hočemo mleko |tako dCeZ n?$>ga danimo v izoliranihvrčihali pa Potoki*8 ^če potoimo v bazen hladilnika. Pri obratu Vr®ev v bazen hladilnika lahko istočasno Hi^-?gre8at za tvorbo ledu na uparjalniku. mleka HM—2+2 ohladi dvakrat 80 litr»v mleka s 35°C na 5°C. Za to po-Ba enouro. en v katerem hladimo vodo in potem I ?Ui, 5iJ;a^ora biti notranjih dimenzij: dolžina 110 MtaJ®a 80 cm, globina 55 cm. Bazen mora biti 1 n z najmanj 5 cm plute. ■ TOPLOTNA ČRPALKA VTC 2 YU loške tovarne hladilnikov Škofja loka 1W 1 4'4 A ■ aww ill'," Topla voda je sodobnemu človeku nujno potrebna. Energija za ogrevanje pa je draga in z njo moramo varčevati. Za to poskrbi toplotna črpalka. VTČ-YU, toplotna črpalka za pripravo tople sanitarne vode odvzame le del energije iz električnega omrežja, pretežno pa izkorišča toploto okolice. Za tri KWH toplote, ki jo odda toplotna črpalka in s tem segreje vodo, odvzame le eno KWH iz električnega omrežja dve tretjini pa iz toplotne energije okoliškega zraka. Zelo primerna je za kuhinje gostinskih obratov in za kmetijska gospodinjstva, kjer jo lahko montiramo v Hev, ker je tam zrak vedno sorazmerno topel. Pri porabi 800 litrov tople vode na dan se odkup toplotne črpalke izplača prej kot v dveh letih. Toplotna črpalka predstavlja enega najcenejših sodobnih načinov priprave tople vode. PRIDELAJTE Sl SVOJ KOS MESA DOMA! Reja perutnine in kunčjereja kletka za kunce FARMIN typ HOBBY II HOBBY II dvostranska, trietažna spodnja etaža — 4 samice, 2 samca srednja etaža — odstavljenci zgornja etaža — pitanci dimenzije: 185 x 219 x 158 cm letna proizvodnja do 200 pitancev optimalna zasedenost 54 živali maksimalna zasedenost (ob prekrivanju ciklusov) 102 živali I °GRam KlETK za KONJlCKARJE Sj'8 eta^^na Kunec ni zajec. Domači kunec ni nastal s selekcijo divjega zajca in živali tudi ne sodita v isti rod. Danes poznamo številne pasme kuncev, ki so nastale z načrtno odbiro, da bi pridobili čim več mesa, boljše kožuhe, dlako in volno. Začela pa se je tudi reja kuncev-brojler-jev, ki omogočajo prav tako donosno rejo kot druge vrste brojlerjev domačih živali na primer piščancev. Reja kuncev dobiva v Sloveniji vse večji razmah. Primeren dohodek, ki ga reja kuncev vsekakor daje, jih je spodbudil, da so iz ljubiteljske dejavnosti, torej reje za potrebe gospodinjstva, prešli v množično proizvodnjo. Na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni smo obiskali razstavni prostor FARMINA iz Titovega Velenja, kjer smo se lahko še sami prepričali o možnostih reje kuncev in perutnine in visoki kvaliteti izdelkov njihovega proizvodnega programa. Oprema za rejo perutnine Napajalnik z avtomatskim ventilom za 70 kokoši Avtomatski krmilnik za 50 kokoši Ročni napajalnik za 6 I vode FARMINOVO OPREMO DOBITE V NAJBLIŽJIH PRODAJALNAH PRI TRGOVSKIH ORGANIZACIJAH: AGROOPREMA BEOGRAD, AGROTEHNIKA-GRUDA LJUBLJANA, HMEZAD ŽALEC, POLJO-TEHNIKA OSIJEK, UPI POLOOPREMA SARAJEVO, PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH IN V DRUGIH TRGOVINAH. FARMIN inženiring p. o. telefon: 063/852-611 HC telex: 33678 YU-FAR-VE 63320 Titovo Velenje Trg mladosti 6 Jugoslavija FARMIN Postanite tudi vi rejec z opremo Farmin STRAN 13 UECTllllI UKXDW Ira 1 mu OBJOI Leto XVIII Murska Sobota, dne 1. septembra 1983 St.: 26 URADNE. OBJAVE občinskih skupščin*. Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 215. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Cezanjevci, za naselja Gornji Ka-menščak-Vidanovci, Branoslavci, Cezanjevci in Vo-gričevci 216. Sklep o poimenovanju osnovne šole Bučkovci 217. Poročilo o izidu referenduma spremembe namembno- sti v Krajevni skupnosti Martjanci za naselje Martjanci » 218. Sklep o uvedbi spremembe namembnosti samoprispevka za del območja KS Martjanci — naselje Martjanci 215. Po 2. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (Urad, list SRS št. 17/83) in ustreznih določil Zakona o referendumu (Urad, list SRS št. 29/72) in po 28. členu statuta Krajevne skupnosti Cezanjevci je skupščina KS Cez-anjevei na seji dne 11. 8. 1983. sprejela naslednji SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Cezanjevci. za naselja gornji Kamenščak—Vidanovci. Branoslavci. Cezanjevci in Vogričevci. 1. člen Z odločitvijo delovnih ljudi in občanov KS Cezanjevci na referendumu dne 31.7. 1983 se uvede krajevni samoprispevek za območje Krajevne skupnosti Cezanjevci za naslednje namene: za naselji gornji Kamenščak—Vidanovci za sofinanciranje asfaltiranja občinske ceste od križišča gornji Kamenščak-—Branek v smeri Tomaž v dolžini 1200 m in v širini 5 m. za naselje Vogričevci asfaltiranje krajevne ceste po vasi od glavne ceste pri Filipič Martinu v dolžini 1000 m in v širini 2,5 m z. odcepi. za naselji Branoslavci položitev asfaltbetona po vasi in v Cezanjevcih isto po vasi in naprej do Ljutomera. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in to v času od 1.9. 1983. do 31. 8. 1988. 3. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Cezanjevci. I . krajevni samoprispevek v denarju znaša za naselji gornji Kamenščak—Vidanovci: 3 % od neto osebnih dohodkov v delovnem razmerju in od pokojnin. 3% od osebnih dohodkov obrtnikov, 15 % od katastrskega dohodka. zdomci plačujejo din 3.500,00 letno, - II. za naselja Branoslavci. Cezanjevci in Vogričevci v denarju: 2 K. od neto OD v delovnem razmerju in od pokojnin. 2 % od osebnih dohodkov obrtnikov. 15 od katastrskega dohodka, zdomci plačujejo din 3.500.00 letno Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen, na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka zdomcev. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. 4. člen Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in od pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec OD oziroma pokojnine, samoprispevek, ki ga pla čujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko ali gospodarsko dejavnost obračunava in odteguje uprava za družbene prihodke občine Ljutomer, ostale oblike samoprispevka odmeri Krajevna skupnost Cezanjevci in o višini ter roku pismeno obvesti vsakega zavezanca. < 5. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz L člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu KS Cezanjevci štev. 51930-842-029-8521. Zneski na prenosnih nalogih morajo biti specificirani po vaseh gornji Kamenščak—Vidanovci. Branoslavci. Cezanjevci in Vogričevci. 6. člen '■* Neporavnani samoprispevek se prisilno izterja po predpisih. ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov. 7. člen Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi porabi ter izvajanju, del vrši svet KS Cezanjevci. ki enkrat letno poroča skupščini KS ih zboru občanov. 8. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. t Datum: 11. 8. 1983 Predsednik skupščine KS Cezanjevci Jože Vaupotič 216. Skupščina občine je na podlagi 119. člena zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS št. 5/80) in 422. člena zakona o združenem delu ter 174. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 7. 1983 sprejela SKLEP O POIMENOVANJU OSNOVNE ŠOLE BUČKOVCI 1. člen Osnovna šola Bučkovci se poimenuje po padlem borcu, domačinu Francu BELŠAKU-JCiREKU, tako, da se imenuje: OSNOVNA ŠOLA FRANC BELŠAK-JOREK BUČKOVCI. 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 010-1/82 Datum: 28/7-1983 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. - . "ŽAn . VOROCVLO O IZIDU WH W.Nm'MX SPRJEMEMRR NAMEMBNOSTI N KRA- JEV NI SKU PNOST1 M AR.T J ANCI Z A N XSEUF M ART J ANCI Na referendumu za spremembo namembnosti krajevnega samoprispevka KS Martjanci, za naselje MARTJANCI, ki je bil v nedeljo 21. 8. 1983, so bili doseženi naslednji rezultati: MARTJANCI Število glasovalcev Glasovalo „ZA” Glasovalo „PROTI” 9 Z Upravičeno odsotni 385 350 24 4 3 8 Volilna komisija KS Martjanci je na podlagi gradiva o izvedbi referenduma v smislu 2. člena Zakona o referendumu in drugih oblik osebnega izjavljanja ugotovila, da je odločitev na referendumu o spremembi namembnosti samoprispevka sprejeta z 90,5 %, saj je od 385 vpisanih volilnih upravičenčev- glasovalo ,,ZA” 350, ,,PROTI” 24, neveljavnih je bilo 3 in 8 (osem) upravičeno odsotnih. Predsednik volilne komisije: Jože MATIS, 1. r. ČAS. SKIV.V o uvedbi spremembe namembnosti samoprispevku za del obmotla RS, Martjanci — naselje Martjanci, ki je bil uveden od T. januarja W19 do M. decembra 1985, 1. člen Namembnost samoprispevka se spremeni tako, da se v 1. točki 1. člena sklepa črta besedilo ,,UREDITEV KANALIZACIJE PO NASELJU TER OSTALE KOMUNALNE POTREBE” in se spremenjeno besedilo glasi: — ,.OBNOVA STARE SOLE ZA POTREBE POSTE IN STANOVANJA HIŠNIKA” — ,,OBNOV A VODOVODA” — ..DOGRADITEV OBJEKTOV NA REKREACIJSKEM CENTRU” — ..GRADITEV NIZKONAPETOSTNEGA OMREŽJA IN ULIČNE RAZSVETLJAVE” — ,,UREDITEV POKOPALIŠČA” — ..GRADITEV GARAŽE IN PROSTORA ZA GASILCE” — ..UREDITEV VAŠKIH POTI IN JARKOV” 2. člen Ta sklep začne veljati 8 dan.po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin,,uporablja pa se od 21. 8. 1983 dalje. Martjanci, 22. 8. 1983 Svet Krajbvne skupnosti Martjanci je na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list štev. 3/73) in 42. člena statuta KS Martjanci na svoji seji dne 22. 8. 1983 sprejel Predsednik sveta KS: Jože VAŠ, 1. r. sport I ^lUETIKA — REP. ČLANSKO PRVENSTVO | ■ Državni rekord Baleka ■ v hitri hoji ■ I Atletski klub Postojna je bil organizator republiš kega članskega atletskega prvenstva, kije bilo že 35. po ■ vreti. Med 200 atleti-in atletinjami iz 17 slovenskih klubov. | Iso sodelovali tudi tekmovalci AK. Pomurje iz Murske Sobote in se odlično odrezali. To še posebej velja za ■ Milana Baleka. veterana, kije v hitri hoji na 20 kilometrov ■ osvojil prvo mestom republiški naslov z novim državnim ■ rekordom 1-.28.03. Toje vsekakor za tega vztrajnega atleta I Pomemben uspeh za njegova bližajoče se mednarodna _ ’"H1 ovanja. zlasti za sredozemske igre v Casablanci v ■ Maroko. Kaže tudi, da so mu priprave državne re- ■ Prezentance v Postojni veliko koristile. Poleg Baleka velja (Posebej omeniti izvrsten nastop mladega Vita Šiftarja, ki ^v^kunatOOmsčasom 11.16osvojildrugomesto.vteku ■ na 200 m pa z rezultatom 22.44 četrto mesto. Uspešna pa | I' a o’'a tudi Flisar in Potočnik. Flisar je v teku na 300 m apreke zasedel šesto mesto. Potočnik pa je bil v teku na ■ Wmosmi. ^KA POLANA Rodesetletnico rokometa nkvifu klub Polana iz Velike Polane, ki deluje v kašnega ga društva Polana, praznuje letos 10-letnico *0Va®ia. V okviru tega jubileja je bila preteklo ~TK0 Lenda^4’ kateri so prisostvovali predstavniki TKS in „ keterbj. Ta’.KS Polana, rokometni delavci, igralci in ig-„ v° Po It i pa 80 si tud* v stari osnovni šoli uredili lon?ci Polancu turnem programu, v katerem so sodelovali »m .skupina ’ osn.ovne šole, domači kmečki oktet in folk-Jof nt'Zac|jam lz,Bistrice, so zaslužnim posameznikom in kaki,%. Prelili priznanja. Ta so pre jeli: Jože Vugrinec, Belo»aZlra Bonko, Anica Utroša, Lidija Liik, Rozina Ska roko„, Y' Polana, OŠ Miško Kranjec V. Polana, Poletna zveza Murska Sobota in ZTKO Lendava. t P® ^°'ana Pavei Berden podeluje priznanje za desetletno pr‘ RK Polana Jožetu Vugruncu. ' - Foto: F. Maučec tni tekmi med ^“sknj*'’8^ pa sta bili na sporedu rokome^o ter mos- tolika žiP^P01^«- V ženski 2520 Pri Polam ulegli n? druee zvezne Bse z re 7U Vucrincova 4 in Koc Uajvec golov Horvatova 7, Vug f.Maucec -^"ostHKO Ljutomer ° sito Star°sti Jn vP°letnih mesecih izvedla dva plavalna tečaja za In VW186otroki Pa Judi za odrasle. Tečaja se je le ]j °troL, Wavai0 hf katerih je ob strokovnem delu predavateljev ^dekžba nIZU 90 odstotkov, kar pomeni, da ni splavalo ok-v« ?ada]: Ov, od te2f m0?™5'**1 Je bila slabša, saj se je tečaja udeležilo kašt'e bo riVa'' tudj v ?' zensk- Splavali pa so vsi. S tečajem za odrasle koi ■ v °kviHV?'i Prijav času v pokritem bazenu v Radencih, se-obijU Š°le v nar .u^niti velja še zelo uspešne plavalne tečaje v i 1,1 PlavJn° °b zalT' ln kolonije, saj so splavali skoraj vsi otroci. n Ver»»-S om°gočiti vsem neplavalcem iz krajevne I'etiij °’ 'vnosti ZTRc? Se nau^‘j° plavati. '"kol aam^ ?Vanju TVD d ^tomer bodo v prvi vrsti namenjene de-teb’' nisj; 1 tenis _ Partizan (mnogoboj, odbojka), turnirjem th rietnnn°80ntet-in ligaškim tekmovanjem (odbojka, ^kot^ Muto Se bo v 'n trim akciji ,,Vsi na kolo za zdravo ^ns^^Pkami11'61^^11 nadaljeval tečaj aerobike, popularne ln dek]et ’ Saj Se ga ie v mesecu maju in juniju udeležilo N. Šoštarič Kl SPORT prvakinja ^b'kio^kaa«erLe,h je ko P^enstvo v športnem ribolovu fiub|jj?la se j ®bota .. delovalo 25 ekip, med njimi tudi ekipa basin, ?Bali An„ ,2asedla peto mesto. Med posa-v ,n Anica w a 2rim> ki je osvojila prvo mesto in Var9a- ki ie P'la tretja. ---------- ------------------ 1983 HOKEJ NA TRAVI Pomurje brez poraza V Murski Soboti je bil mednarodni turnir v hokeju na travi, na katerem so sodelovala tri moštva. Najuspešnejša je bila ekipa Pomurja, ki je premagala oba tekmeca in osvojila prvo mesto. Rezultati: Pomurje : Ingolstadt 2:1, Pomurje : Svoboda 2:1 in Svoboda : Ingolstadt 2:0. Vrstni’ red: 1. Pomurje (M. Sobota), 2. Svoboda (Ljubljana), 3. Ingolstadt (ZR Nemčija). V času gostovanja hokejistov Ingolstadta v Murski Soboti je Pomurje odigralo še eno tekmo in zmagalo s 3:0. Gole za Pomurje sta dosegla: Fule 2 in Kerman. V ponedeljek, 12. septembra 1983 ob 17.00 uri pa bo gostovala v Murski Soboti reprezentanca neuvrščenega Zimbabvea, ki je na krajši turneji po Jugoslaviji. Tekma bo na igrišču OŠ I. TENIS Potočnik in Žekš-Ščap prvi Teniški klub Pomurje iz Murske Sobote je v Moravcskih toplicah pripravil 5. prvenstvo Murske Sobote v tenisu, katerega se je udeležilo 28 tekmovalcev. V posamični konkurenci je zmagal Potočnik, v parih pa Žekš—Ščap. Rezultati — posamično.— četrtfinale: Potočnik : Hodošček 9:2, Fujs : Putnik 4:9, Ori : Kovač 2:9 in Camplin : Vereš 7:9. Polfinale: Potočnik : Putnik 6:4 in 6:4 ter Vereš : Kovač 6:1 in 6:1. Finale: Potočnik : Vereš 4:6, 6:4 in 6:3. Vrstni red: 1. Potočnik, 2. Vereš, 3—4. Putnik in Kovač. Pari — polfinale: Žekš—Ščap : Lainščak—Gajšek 9:2 in Kološa—Ori : Potočnik—Gorza 5:9. Finale: Žekš—Ščap : Potočnik—Gorza 6:2 in 6:3. Vrstni red: 1. Žekš—Ščap, 2. Potočnik—Gorza. KARATE Seminar v Portorožu V Portorožu je bil mednarodni seminar karateistov, ki ga je vodil naš profesionalni trener v ZR Nemčiji Geza Abraham, mojster karateja 3. DAN. Seminarja se je udeležilo 40 karateistov iz ZR Nemčije, Avstrije in Slovenije. Po končanem seminarju so udeleženci izvedli tekmovanje. Najuspešnejši so bili predstavniki iz ŽR Nemčije, od slovenskih karateistov pa se je izkazal Roland Horvat, član karate sekcije soboškega Partizana, ki je v moški konkurenci — kata zasedel tretje mesto. Tretji pa je bil tudi v kategoriji kumite (nad 70 kg). Zadnji dan seminarja so udeleženci demonstrirali karate šport na plaži avtokampa Seča. V septembru bo karate sekcija soboškega Partizana zopet vpisovala nove člane. Prijavijo se lahko vsi, ki imajo veselje do tega športa. R. Horvat SPEEDWAY — DRŽAVNO PRVENSTVO Kekec-Lazar druga AMD Gorenje-Varstroj Lendava je bilo organizator prve letošnje dirke za državno prvenstvo dvojic. Čeprav je Štefan Kekec zmagal v vseh vožnjah in bil najuspešnejši tekmovalec, sta z Lazarjem zasedla šele drugo mesto. Štefan Kekec in Vlado Kocuvan sta se ponovno vrnila na stezo. Vrstni red: 1. Žibert—Omerzel (Krško) 28 točk, 2. Kekec—Lazar (GV) 26, 3. Pavlic (Orelog)—Vrbnjak (GR) 18, Kocuvan—Kocmut (GR) 17 točk itd. Druga dirka bo 4. septembra v Osijeku. NOGOMET Mura: Triglav 2:0 V drugem kolu tekmovanja SNL je soboška Mura premagala Triglav iz Kranja. Oba gola za Muro je dosegel Vlaškalič. Pred okrog 500 gledalci je sodil Cvirn iz Maribora. V naslednjem kolu igra Mura v Šmartnem. Nafta: Dravinja 3:1 V prvem kolu druge slovenske nogometne lige — vzhod je Nafta v Lendavi premagala Dravinjo iz Slov. Konjic. Gole za Nafto so dosegli: Marton, Ribarič in Rudaš. PNL Rezzultati — 1. kolo Beltinka : Bakovci 5:1 Lipa : Veržej 1:0 Črenšovci : Dobrovnik 2:3 Turnišče : Petišovci 1:2 Mostje : Čarda 3:3 Ljutomer : Hotiza 0:2 STRELSTVO SD Noršinci in Turner Strelska družina Mura je organizirala odprto prvenstvo v streljanju 'z malokalibersko puško. Sodelovalo je 17 ekip in pet posameznikov. Zmagala je SD Noršinci z 259 krogi pred SD Panonija 221 in SD B. Kidrič 214 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Turner (Noršinci) z 89 krogi pred Mirkom Horvatom 89 in Janezom Horvatom 88 krogov, oba Mura. SD Mura in Bukovec V letni občinski strelski ligi Murska Sobota je bilo odigrano 8. kolo. Po tem kolu je stanje naslednje — ekipno: 1. SD Mura (8588 krogov) 119 točk, 2. SD Panonija (8517) 115, 3. SD Noršinci (8437) 104, 4. SD Koloman Flisar Tišina (8304) 98 in 5. DRŠI Murska Sobota (7423) 74 točk. Posamezno: 1. Bukovec (Tišina) 2893 krogov, 2. Turner (Noršinci) 2884, 3. Šiftar (Mura) . 2880, 4. Horvat (Mura) 2879 in 5. Karo (Panonija) 2843 krogov. PREDSTAVLJAMO PRVAKE NOGOMETAŠI BELTINKE IZ BELTINEC — PRVAK POMURSKE LIGE — Stojijo od leve: M. Horvat, J. Hartman, M. Šabjan, A. Baša, M. Tratnjak, D. Šeruga, 1. Maučec .(trener). Čepijo: A. Senica, F. Sušeč, Š. Mesarič, I. Kološa, A. Pozderac, F. Rous. Foto: F. Maučec KONJENIŠTVO Dorica MS z novim državnim rekordom Konjeniški klub Maribor je pripravil na hipodromu na Kamnici velike konjske dirke, na katerih so sodelovali tudi ljutomerski kasači in dosegli nekaj odličnih kilometerskih časov. To zlasti velia za Dorico MS (Marko Slavič, st. iz Kliučarovec), ki je v dirki za republiško prvenstvo dvoletnih kasačep progo 1600 m pretekla v času 1:21,9. kar je novi državni rekord za dvoletnike.Sin Marko pa je z Ani MS zasedel drugo mesto s kilometerskim časom 1:24.4. Zelo zanimiva je bila tudi spominska dirka Julčeta Novaka v dveh tekih, kjer so nastopili najhitrejši konji. Zopet se je izkazala Fegrina (A lojz Slavič. Križevci) — rekorderka radgonske steze 17,8. ki je zmagala v obeh tekih. V prvem teku je dosegla čas 19,9, kar za tri desetinske sekunde slabše od rekorda stadiona. Druga je bila Dimitrija MS (Marko Slavič, st. Ključarovci) 1:20,4. Od ostalih ljutomerskih kasačev velja omeniti še zmagi Finga (T. Slavič. Ljutomer) v dirki za 3—12 letne kasače na 1600 m dolgi progi, ter Lime (Jureš, Ljutomer) na isti progi. IV. KOLESARSKI MARATON TREH SRC Vedno večja udeležba Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec je pod pokroviteljstvom Radenske in’ v sodelovanju s telesnovzgojnimi delavci iz vseh štirih pomurskih občin pripravil v soboto že 4. tradicionalni kolesarski maraton treh src. Tokrat je startalo 530 kolesarjev, to je za sto več kot lansko leto, kar pomeni, da se vedno več ljudi ukvarja s to vrsto rekreacije. Kolesarji so prišli iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske. Zlasti pa je razveseljivo, da se je tokrat maratona udeležilo zelo veliko kolesarjev iz vseh štirih pomurskih občin. Večina udeležencev se je odločila za veliki maraton 110 kilometrov, ki je potekal na relaciji Radenci—Ljutomer—Razkrižje—Črenšovci—Lendava —Moravci—Murska Sobota—Gederovci—Radenci. Mali maraton 45 km pa na relaciji Radenci—Križevci—Veržej—Rakičan—Murska Sobota-Gederovci-Radenci. Najstarejši udeleženec maratona je bil 84-letni Alojz Žbul iz Sotine, ki je z navadnim kolesom prevozil mali maraton v dobrih dveh urah in pol. Najstarejša udeleženka je bila 43-letna Angela Kavaš iz Murske Sobote, najmlajši pa 9-Ietni Andrej Oblak iz Hoč pri Mariboru. Kolesarski maraton treh src je lepo uspel, dobro je bila organizirana služba za varnost vozačev, saj so poleg redarjev bili na vseh križiščih delavci milice. Sicer pa so bili zelo disciplinirani tudi sami kolesarji, ki so upoštevali prometne predpise. Udeleženci maratona so prejeli kolajne in značke Radenske — treh src. Po končanem maratonu so bili tako zadovoljni vsi, najbolj pa seveda glavni organizator Štefan Titan. Feri Maučec KOLESARSTVO CIGUT DRUGI V Novem mestu je bilo republiško prvenstvo v cestno kolesarski dirki. V konkurenci pionirjev A je Cugut, član KK Pomurje iz Beltinec zasedel drugo mesto, kar je lep uspeh. ELKOM - LINA Lesna industrija Apače, n. sol. o. Apače štev. 2 - DSSS - Na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS ponovno razpisujemo za dobo 4 let imenovanje VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Imenovan je lahko kandidat, ki izpolnjuje sledeče pogoje: - da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; ........ , . . — da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ustrezne smeri; ; . — da ima 5 let delovnih izkušenj, — da je moralno in politično neoporečen v skladu s pravilnikom o moralno političnih pogojih, — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji sektorja v skladu s cilji DSSS kot celoti ob načelu solidarnosti in vzajemnosti. Prijave na razpis imenovanja naj kandidati pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave razpisa na naslov: ELKOM — LINA, Lesna industrija Apače, Apače št. 2, z oznako ,,razpisni komisiji". O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 25 dni po preteku razpisnega roka. ----------------------------------«-----------------------—_ STRAN 15 Monter in gostinec Po dialektu je kazalo, da je pristen Dalmatinec, po imenu in priimku pa. da izhaja iz slovenskih krajev. Jože Lebar. Spoznala sva se ob letošnjem dopustovanju v Stomorski na otoku Šolta, kjer v času turistične sezone opravlja delo -natakarja v zasebnem gostinskem obratu snack-baru »Turanj« (kar pomeni stiskalnica, preša za grozdje, ki je stilsko urejena in nameščena ob točilni mizi v lokalu: last njegove tašče Ivaniče. Jože je rojen v Gomilicah pri Turnišču v Prekmurju, že šesto leto dela in živi v Splitu, dva meseca kot gostinski delavec v Stdmorski. sicer pa kot delovodja na splitski pošti. Življenjska pot Jožeta je zanimiva. predvsem pazelo pestra. Kot prekmurski otrok (rojen 20. 3. 1955) je v rojstnem kraju Gomilice, osnovno šolo obiskoval le dve leti, nato je živel šest let pri stricu v Veržeju, kjer je tudi končal osemletno šolanje. Kot štipendist ljubljanskega »Tegrada« je uspešno zaključil srednjo šolo PTT centra v Ljubljani, se zaposlil in leta 1976 s svojim podjetjem kot TT — monter urejeval objekte za potrebe JLA v Stomorski. V tem kraju seje tudi spoznal s sedanjo ženo Sidrankp, hčerko samostojnih gostincev in se leta 1977 poročil, tri leta pozneje pa tddi dokončno preselil v Split. Stomorska ie nristanišče na otoku Solta, ki leži nasproti Splita, oddaljen uro vožnje z •ladjo. Je tipično primorsko mesto, v čudovitem zalivu, obraslo z borovim gozdom in sredozemskim grmičevjem. Kristalnočišto morje in ravne gladke skale so zelo udobne za sončenje, še posebno draž pa dajejo male in prijetne plaže. Prebivalcev je le okrog sto, ukvarjajo pa se s pomorstvom in ribolovom, v sosednjih krajih pa obdelujejo znane vinograde, gojijo smokve, olive in limone. Sicer ugodni pridelki, bodo letos zelo klavni, saj že od aprila meseca ni deževalo (rahel dež je pričel padati 12. avgusta, pa še ta je bil kratkotrajen!). Tako tokrat ne bo nič z olivami, slabo s smokvami in grozdjem in le nekoliko boljše z limonami. Huda pripeka je dobesedno požgala travo in povsem posušila velike količine sadnih dreves in vinogradov. Sicer pa ime Stomorska izhaja iz svetinje gospe Stomorije (sv. Marija), ki datira iz 13! st., vse do 19. st. pa je to bil benediktinski samostan. Starogrško ime za Šoltoje Olint, to ime pa nosi tudi penzion-hotel v Stomorski s 40 ležišči in restavracijo, za goste pa je dobro preskrbljeno tudi pri zasebnikih, ki v svojih modemih in lepo urejenih hišah, zazidanih iz kamna, obilnimi terasami, mogočnim cvetjem in lastnimi plažami, nudijo okrog 150 ležišč. V prijetnem vzdušju, ob »be-• vandi« m coca-coli, »na šanku« gostišča »Turanj«, sva se z Jožetom pogovarjala o njegovem delu v gostilni, o načinu privajanja na drugo okolje, o rojstnem Prekmurju, o turistični sezoni . . . — »Glede na to. da sem bil terenski delavec, šem se dokaj hitro privadil na način življenja v središču Dalmacije, pa tudi delo natakarja v Stomorski mi gre že dobro od rok, je pripovedoval Jože Lebar. Seveda pa ne pozabljam na rojstni kraj, vedno se rad vrašam v Gomilice in že v navadi je. da se z ožjo družino (mati, očuh in dve sestri so na začasnem delu v ZR Nemčiji, brat pa je v Žalcu) vsaj dvakrat na leto dobimo v domačem, rojstnem kraju.« »Turistična sezona pri nas. v Stomorski je v času od 20. junija eljami. celotni pension pa velja 650.00 din.« Hrana je domača, nadaljuje Jože. Dalmatinski pršut in širše posebno dobro gredo v promet, sicer pa je moč dobiti vse vrste rib, meso na žaru ter seveda pristno domače črno in belo vino. Na voljo je tudi »Radenska« in mariborsko pivo »Pils«. Glede na dokaj oddaljen in turističen kraj, cene niso visoke. Naravni zrezek recimo stane le 200.00 din. kotlernažaru 220,00. za ražnjiče je treba odšteti 170.00. za čevapčiče pa 150,00 dinarjev. Porcija rib velja 180,00 specialiteta —prstaci (školjke) pa 700.00 kilogram. Domače vino je po 15 jurjev. »gemišt« z Radensko pa le 20 dinarjev. . »Naši stalni gostje so zelo zadovoljni. ocenjuje Jože, saj se vsako leto radi vračajo v naš kraj. Žal pa je tu jih turistov zelo malo, saj kot pravi Jože, otok Solta še ni odkrit... — »Dva meseca je potrebno res dobro delati, nemalokdaj tudi garati, vendar zaslužek ni slab — meni Jože Lebar. Če bo »gazdarica« z mojim delom zadovoljna (do sedaj je bila!), bom rad sprejel gostilniške posle tudi do 20. septembra, najbolj živahno pa je v juliju in avgustu. Takrat me seveda najbolj potrebujejo zato imam v delovni organizaciji urejeno tako, da en mesec koristim reden dopust drugi mesec pa neplačanega (!)«. pravi Jože. Ob njem sta zaposlena v gostilni še »gazdarica« Ivaniča, bolj znana kot Jovica, njena hči Marina z možem Draženom, ob »špici« v večernih urah pa na pomoč priskočita še dve mlajši delavki. — »Naši gostje so predvsem domači turisti, pove Jože. Že nekaj let imamo stalne goste iz N. Sada, Titovega Užica, Zag-greba, Beograda, Ljubljane in Logatca. Pri nas so nastanjeni, saj nudimo tudi sobe s 24 post- v prihodnjih sezonah, nekoliko v šali pripoveduje Jože, ki se najbolj razveseli ob koncu vsakega tedna, saj je to čas obiska njegove žene Sidranke. hčerkic. 6-letne Sabine in 3-letne Bojane, ki vikend preživijo v Stomorski. sicer pa družina Lebar živi v stanovanjskem bloku v Splitu., Pozno popoldne se je prevesilo v večer. Čas. ko je lokal skorajda vedno poln. Jožetov »tapravi šiht« seje pričel ... — »Ni izključeno, da se srečava še letos, je ob slovesu dejal Jože, saj bom do konca leta zagotovo obiskal rojstni kraj.« Sicer pa bo Jože Lebar v prihodnji turistični sezoni verjetno zopet na običajnem delovnem mestu — kot gostinski delavec gostišča »Turanj« v Stomorski. Niko ŠOŠTARIČ PISATELJI, NA PLAN! Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota in komisija za kulturo pri OSS bosta izdali zbirko literarnih del literatov ljubiteljev iz občine Murska Sobota. Zato pozivajo vse znane ali manj znane pisatelje in pesnike-ljubitelje k sodelovanju. Prispevke (do 5 pesmi, 3 prozna dela) pošljite na Zvezo kulturnih organizacij Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, do konca septembra in pripišite svoj naslov. Dobrodošla so prozna, pesniška in dramska dela (črtice, novele, satire, pesmi, epigrami, basni, dramski prizori, skeči idr.). Izbor bo opravila posebna komisija. OB EKSPLOZIJI LEPOTNIH TEKMOVANJ: Miss molze kravo Pri nas, na toplem jugu je vse bolj v modi izbiranje teh ali onih lepotic. Lepotica dneva, lepotica noči, miss Portoroža, miss severnega Jadrana, miss zgoraj brez, miss spodaj z, miss aerobik, miss in miss, povsod same missice in poleg njih neštevilni misterji. Zakaj kaj podobnega ne bi naredili tudi pri nas, v Prekmurju? Popestrili bi turistično ponudbo in pritegnili še več radodarnih (beri deviz polnih) gostov iz tujine. Le da bi vse skupaj moralo odgovarjati našim, domačim razmeram. Tako bi lahko organizirali tekmovanje za ,,Miss molzi-kravo 83”. Da moški ne bi bili prikrajšani, bi tudi za njih pripravili podobno tekmovanje — ,,Mister Tractor” na primer. Ženske (morale bi biti mlajše od 70 in starejše od 12 let) bi v bikinijih sedle h kravi (te bi bile tudi boljše sorte — take, ki dajejo čokoladno mleko) in jo molzle 3x5 minut. V odmorih med tremi molžami bi zaplesale v disco ritmu (ne krave, ampak ženske). V končno oceno bi šteli količino mleka, ki so ga missice namolzle, kvaliteto njenih oblin, plesne sposobnosti, največ točk pa bi prinesla disciplina ,,Razmetavanja denarja za jugoslovanski turizem”. Ring s kravama (oz. kravo in kandidatinjo, oprostite) bi bil nekje na zelenem Goričkem, ob do- mači glasbi naših pristnih vaških godcev in ob vseh drugih spremljajočih elementih, za katere bi poskrbeli vrli gostinsko-turistični delavci. Zmagovalka tekmovanja bi za nagrado dobila začasno zaposlitev v našem kmetijstvu (eno leto, do naslednjega izbora miss), kar bi ji nedvomno prineslo svetovno slavo. Namig je gotovo vreden pozornosti in razmisleka. Upam, da se bo tudi pri nas kaj premaknilo na bolje. Vse možnosti za to imamo, velja poskusiti. Pripomnim naj, daje treba izbrati krave, ki ne brcajo in ne opletajo preveč z repom! Tekmovalke pa bi (če se spomnimo, kaj vse bi žirija ocenjevala) tako ali tako ostro selekcionirali. Pa še to: žirijo bi sestavljalo (vse po vzoru našega turističnega prvaka — Jadrana) občinstvo. Neposredni proizvajalci torej, baza! Zaradi tega (nevarnost izgreda razgretih mož in bikov) bi morali seveda poskrbeti tudi za primerno zaščito missic — če tega v lastno zadovoljstvo že same niso storile. Bojan Peček NOGOMETNO MOŠTVO GANCANI — Stojijo od leve: Z. Jerebic, V. Naučec, J. Maučec, A. Maučec, F. Forjan, A. Tivadar, V. Jerič. Čepijo: Š. Žižek, F. Zadravec, N. Maučec, I. Jerič J. Jerič. Foto: F. Maučec dopisniki so zabeležili Kako naprej? Na zadnjih sestankih NK Tešanovci je bilo slišati vse več ostrih in kritičnih besed, ki so bile namenjene vodstvu kluba. Vsi. ki nam je pri srcu nogomet smo se namreč /.našli v začaranem krogu. Kako naprej? Člansko moštvo Tešanovec. drugouvrščeno v minuli sezoni pomurske nogometne lige, je bilo izključeno iz najkvalitetnejšega pomurskega tekmovanja na račun mladinskega moštva, ki dvakrat ni nastopilo prvenstvenih tekmah. Zato je večina nogometašev zapustila klub. Le peščica zvestih igralcev je ostala v klubu, ki je lahko rečemo pred razsulom. Upadel je namreč športni duh tako med igralci kol navijači. Rane se bodo le počasi zacelile. Nekateri so sicer mišljenja. da se bo izključitev počasi pozabila, vendar nam najbolj zavzetim vendarle ni vseeno, kako seje lahko kaj takega zgodilo. Mar ni škoda pred štirimi leti ustanovljenega kluba, katero moštvo je bilo v nenehnem vsponu v pomurskem tekmovanju in bilo deležno številnih priznanj in pohval. In kaj sedaj? Ali bo urejen nogometni center sameval? Vsakemu navijaču »rumeno-pla-vih« je prav gotovo težko, saj se morda tak nogomet v Tešanpvcih več ne bo igral. Mar ne bi bilo bolje, bi moštvo pogojno še ostalo v pomurski ligi? Posledice prav gotovo bodo. Kakšna pa bo škoda za pomurski nogomet, pa bo pokazala nova nogometna sezona. Navijač Nekateri delavci lendavske Elme * ’jgnez Ga*' ukvarjajo z raznimi konjički,in razne »dne dag iz Kamovec. Izdeluje makram J, • kupuje okraske. Blago za makrameje m o 0|4rasnih • sam. Makramejev je izdelal že več jJžeZerfi11 STARA NOVA VAS Srečanje z ostarelimi Krajevna skupnost Križevci pri Ljutomeru, je pripravila v drugi polovici avgusta sprejem za starejše občane. Gasilski dom v Stari Novi vasi je bil skoraj pretesen, udeleženci pa so z zanimanjem spremljali bogat in pester kulturni program. Nagovorne besede tovarišice Ane Lebar, ki je vodila ves program, so marsikateremu segle v preživeta leta mladosti. Otroci iz osnovne šole so s svojo prisrčnostjo deklamirali, peli in igrali svojim babicam in dedkom. Tudi folklorna skupina KUD iz Križevec pri Ljut. je prispevala svoje. Največje vzdušje pa je nastalo, z nastopom Križevskega pevskega zbora, ki ga uspešno vodi odlična zborovodkinja Betka Skrlec. Zbor so poslušalci nagradili s prisrčnim in toplim aplavzom. Franjo Blažič MARTJANCI Mladi v akciji V avgustu so mladi iz Martjanec pripravili kar dve celodnevni akciji, ki se ju je udeležilo okrog 50 mladincev, na pomoč pa so priskočili tudi starejši krajani. Glavni cilj so si zadali ureditev okolice igrišča, steze, ki vodi od stare šole do igrišča ter pomoč pri izgradnji slačilnic. Za uspeli akciji gre zahvala vsem sodelujočim, ki so ves dan vztrajali lopato in krampom v roki. Za trdim in napornim delom so zvečer pripravili na vaškem igrišču prijeten piknik, kjer je ob tabornem ognju odmevala pesem pozno v noč. J. K. MURSKA SOBOTA Novo naročilo Delovna organizacija Panonija Murska Sobota je sklenila triletno pogodbo s Poljo-privrednim kombinatom Požarevac o doba; vi 246 sejalnih strojev. Letos bodo jim bodo poslali stroje v vrednosti okrog 200 milijo- nov dinarjev. Dopisujte v VESTNIK Pridite pome v Ljutomer — Mikaven je tale Renault. 18. to je pač treba priznati. Za fantiča, ki kukata vanj, še toliko bolj. Ko bi tudi vedela. koliko »osuši« mošnjiček, bi ju zvedavost hržčas hitro minila. Sieer pa velja poskusiti srečo, čeravno je sreča tudi na tombolah opoteča. (B. Ž.) izdelkov pa osem. Radodarnost pri izbiranju sega vse meje. Viktor Ctbošek . kj va|j9rs L j od poročnih daril izdelal dolg -sa| — L merom 15 centimetrov. Nanj je: naP^"verje^ pripomoček ”. Mladoporočenka J* navdušena, s kakšnimi občutki J gtefgn P darilo, tega pa ne vemo . • • _____ RENKOVCI Do kdaj še tako? Tudi v Renkovcih so se odločili za.^stj. gramoznico, da bi se na ta način rešili o Precej velika je, bolj podobna manjšemu Voda v njej je bila zelo čista. In zakaj . gtefj Preprosto zato, ker v Renkovcih živijo n družbeno neosveščeni ljudje, ki jim Je Aojjcu mar, kakšno je okolje v katerem gramoznice so si izbrali za odlagališče o P nekateri kmetje pa vanjo spuščajo o P gnojničnih cistern! Ribiška sreča se je v tem edinki / članu ribiške družine Ljutomer Mirku Babinec. V gramozni jami je aJe p*' krapa. Dolg je bil 80 centimetrov, tem Pokazala nekaj nad deset kilogramo^^ yaup0^ STRAN 16 Radijski in televizijski spored od 2. do d. septembra PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA ČET® Radio RADIO RADIO RADIO MiThqva en« RADIO RADIO RADIO I RARl0 • RADIO i RADIO J^KA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA , MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA ; RADIO ! RADIO 16.30 Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 Aktualno v petek, 2. septembra, 18.00 Najlepše W s čestitkami in popravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 Aktualno v soboto, 3. septembra, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) 16.05 Poročila, 18.10 Jazz "ti ekranu: Kvartet Pharoah Zanders, L oddata. 18.45 Larzan, ameriška risana se-nja, 19.10 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 Tv in RA no-< 19.26 Zrno do zrna 1930 Tv dnevnik 1, 19.55 'teme, 19.57 Propagandna .00 Klavirski večer, 20.45 ™">čila, 20.50 Naših tisoč norazov dokumentarna od-i< 21.40 Najboljši jugos-®vanski filmi iz Pulja: Kdo uknO)^' '6ran' fllm TV LJUBLJANA 10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem vaiu, 12.00 Spored v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne, 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 Vključitev osrednjega slovanskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 16.30 Po domače, 17.00 Aktualno v ponedeljek, 5. septembra (šport), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 S popevko po svetu, 17.00 Aktualno v torek, 6. septembra, 18.00 Sotočje, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA ’ TV LJUBLJANA 16.30 Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 Aktualno v šredo, 7. septembra, 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 Glasba skozi stoletja, 17.00 Aktualno v četrtek, 8. septembra, 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.20 Poročila. 16.25 Mo-; dro kot pisano, otro-j ška nanizanka TV Novi j Sad. 16.55 Tarzan, ameri-j ška risana serija. 17.20 vir. angleška dok. serija, 18.20 S. Raven: Edward in gospa Simpsonova, angle-j ška nadaljevanka Lj, 19.10 Risanka, 19.20 Cikcak. 19.24 Tv in RA nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Steza slonov, ameriški film. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 Zrcalo tedna. 22.05 - Afrovizija. L del afriške zabavnoglasbene oddaje, 22.50 Sredozemske igre, posnetek otvoritve iz Casablance. 23.20 Poročila TV LJUBLJANA 9.30 Poročila, 9.35 Živ žav, otroška matineja, 10.25 V. Kovačevič—L Ivanac: Kapelski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb, 11.40 625, oddaja za stik z gledalci, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 16.00 Zabavno glasbena oddaja. 16.45 Poročila. 17.15 Poročila, 17.20 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi sad., 17.50 Otrok in šola: Učenec in učitelj. 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Mladinski studio. 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. Goljev-šček: Srečanje na Osojah, predstava SLG Celje, 21.15 Studio 2. 22.25 Tv dnevnik n S"'Sv i^lSeR- lk-45^SOhP'atek de KiHa, 193hond 83-' Meri 20.00 ° "ev-fes- ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 16.45 Test, 17.00 Srečanje šol »Šandor Petbfi«, otroška oddaja. 18.00 Otroška predstava — ponovitev. 19.00 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Titov Vrbas: Balkansko prvenstvo v košarki — Jugoslavija: Bolgarija. prenos, v odmoru . .. 21.35 Poročila. 21.40 Feljton. 22.10 Športna sobota. 22.30 Sredozemske igre, posnetek otvoritve iz Casablance. 23.00 Gledano z avstralskimi očmi, dokumentarna serija (do 23.30) TV ZAGREB 16.50 Jena. 18.15 18.30 18.45 Grenki čaj generala ameriški film (čb). Športna poročila. Naš kraj: Zadvor. Človek in zemlja: Tajga, španska dok, serija, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak. 19.22 Tv in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna . oddaja, 20.00 J. Otčenašek— O. Danek: Danes v neki hiši, češkoslovaška nadaljevanka, 21.30 Alan Stivel, II. del glasbene oddaje. 21.4'5 Športni pregled. 21.15 Šahovski komentar. 2235 Po1 roči la TV ZAGREB Prvi program 11.50 Poročila, Kmetijska oddaja. Glasbeni tobogan. Glasbeno popoldne. SREČANJE NA OSOJAH Nocojšnja igra je postavljena v srednji vek. Srečanje na Osojah se sicer dogajajo v Kranju in na blejskem otoku ob koncu 15. stoletja in osrednja oseba, ob čigar »avanturi« se razkrivajo temeljne dileme eksistence in ravnanja za bivanjsko srečo. ■ je poimenovana po kranjskem patronu Kancijanu. Dogodki, ki se pojavljajo zunaj njegove volje, kot rezultat nepredviljivih sil. ga potegnejo v. svoj vrtinec in preskušajo njegove moči, voljoin čustvo. Nad mesto in njegove prebivalce se je spravila »malefična.« zverina in srčni purgarjiso poklicani, da se spoprimejo z njo. 17.30 Poročila. 17.35 V znamenju dvojčkov: Zajček v škripcih (čb). 17.55 Nacionalni folklorni ansambel Indije: Ramayana oddaja TV Novi Sad, 18.25 Celjski obzornik. 18.40 Pisani svet: Kako je bilo. 19.10 Risanka, 19.15 Cikcak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20:00 F. Boyer: Življenje Berlioza, nadaljevanje in konec. 20.50 Dokumetarec meseca: Ljud-skogledališče.21,40Slovenn-ska ljudska glasbila in godci: Beltinska banda. 22.05 Tv dnevnik 11 ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Kdor hoče ta zmore, 18:15 Književnost. 18.45 Glasba, čas. ljudje —' zabavnoglasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Folk parada — oddaja narodne glasbe. 20.50 Čas podvigov, dokumentarna oddaja. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV ZAGREB Prvi program 17.40 Poročila. 17.45 Potrebno je hoteti in smeti. 18.15 TV koledar. 18.25 12.00 13.00 14.30 15.35 TV ZAGREB Kronika osijeških občin. 18.45 Glasba, čas. ljudje. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Levanda in biseri, 20.50 Poti svobode (film). ■S-Oo tnska esolje, 13.00 ,!?i 5erif redakcija, ^IČltr, ■ Ih) t«PP^ebuje t SL1’ « t?K,i' S 2 °dna revgere^eno, ^o3'2° Aktivni \ '5.55 «d 17 T7err|en^L1 ^eteo-V’listix5 Ob naP°- B 10 '«25 ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam ^rebninhr darovali vence in šopke. Posebna zahvala g. kaplanoma za eho Se zah re^ *n Poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. nvaljujemo vsem, ki ste našega dragega Ivana pospremili na njegovi zadnji poti. na Lizika, hčerka Cvetka, sin Stanko, mama, sestra in ostalo sorodstvo ŽMuioči: ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 59. letu starosti zapustil naš dobrosrčni mož, oče, dedi in brat Ignac Denko mizar iz Bakovec --------- ki^o *skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom £ . tako nan? v težkih trenutkih priskočili na pomoč in dragega Se Veni v.elikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu Pa ku , ahvala < 111 cvetje, ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. PoslovjJ^dstavniku KS kolektivu Lesnina, predstavniku CB tov. 2ahvaia I - besede in medicinskemu osebju za lajšanje bolečin. S- župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbi na pihala. Vsem š^enkrat — prisrčna hvala! .. Bakovci, Toronto, 10. avgusta 1983 JlVi:ŽenaM -- ja, sin Stanko z družino, sin Jože, hčerka Olga, brat in estri z družinami ter ostalo sorodstvo «1. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage dobre mame in omame Vere Kuzmič roj. Kar iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji v slovo darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu intes-Mlinopek, obrat Pekarna, Društvu upokojencev M. Sobota, duhovnikoma za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! M. Sobota, 22. avgusta 1983 V TIHI ŽALOSTI VSI NJENI Ne boš več hodila po gozdovih zelenih, ne boš več nabirala sadežev zelenih, ne boš več slišala ptičjega petja, ne boš več videla pomladnega cvetja... V SPOMIN 28. avgusta so minila tri leta neizmerne žalosti in bolečin odkar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, hčerka in sestra Irena Benko iz Gorice Tvoje življenje je za vedno ugasnilo, ostala sta praznina in spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami, toda spomin na tvoj dragi lik ostane v naši srcih do konca dni. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje na njen poslednji dom. Žalujoči: VSI TVOJI ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 89. letu za vedno zapustila naša draga mama, tašča, st^ra mama in prababica Frančiška Pavel roj. Maček iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna zahvala g. duhovniku Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! M. Sobota, 13. avgusta 1983 Žalujoči: hčerka Irma z možem Gezom, vnukinja Edita z družino in ostalo sorodstvo ««« ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v 45. letu starosti zapustil dragi mož i oče Franc Fujs iz Mlajtinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede. Mlajtinci, 23. avgusta 1983 Žalujoči: žena Darinka, sinova Stanko in Srečko, brat z družino, tašča in ostalo sorodstvo V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih pa živiš.... ZAHVALA Po daljši bolezni nas je komaj v 47. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra Hilda Turza iz Volčjega potoka Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem števlu spremljali na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred in predstavniku kolektiva Arboretum za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala tov. Ančki Perič in tov. Majdi iz Tisinega hrama za nesebično in vsestransko pomoč. Žalujoči: mož Lojze, sin Lojze, hčerka Majda z možem, vnuka Jože in Tomaž ter brat Viktor z družino STRAN 19 1983 v besedi in sliki iz naših krajev — Gasilsko društvo Neradnovci, ki je eno najbolj aktivnih ob tromeji je v nedeljo pripravilo slavnost ob praznovanju 50-letnice delovanja društva. V zadnjih dvajsetih letih so si tamkajšnji gasilci zgradili novi gasilski dom, kupili gasilski avtomobil in novo motorno brizgalno. Društvo tudi nenehno skrbi za naraščaj, tako da je zelo številčno. Ob tej priliki so zaslužnim gasilcem podelili priznanja Gasilske zveze Slovenije in Občinske gasilske zveze Murska Sobota, dolgoletnim članom pa tudi značke. — Gasilsko društvo Strukovci je pripravilo slavnost ob prevzemu novega gasilskega avtomobila, ki je veljal 550.000 dinarjev. Od tega zneska je samoupravna interesna skupnost za požarno varstvo občine Murska Sobota prispevala 126.000 dinarjev, ostala sredstva pa so zbrali gasilci in krajani. Gasilsko društvo v Strukovcih je zelo delavno, novo gasilsko vozilo pa je pomembna pridobitev za to kmetijsko območje. — V Serdici na Goričkem so bile v nedeljo zadnje letošnje sektorske vaje v soboški občini. Udeležilo se jih je okrog 120 gasilcev, ki so tudi tekmovali za prehodni pokal. Prikazali so hitrost gašenja. Vajo si je ogledalo precej občanov. F. Maučec Regata na soboškem jezeru Klub jadralcev na deski pri ŠD Pomurje iz Murske Sobote je na soboškem jezeru pripravil prvo odprto prvenstvo Pomurja v regati. Sodelovalo je 25 tekmovalcev in tekmovalk iz Maribora. Ljutomera, Murske Sobote in sosednje Avstrije. V ženski konkurenci je zmagala Jasna Škraban (Štrk, MS) pred Cvetko Marjanovič (Blaja, Ljutomer) in Bernardo Barbarič (Štrk MS). V moški konkurenci je v lahki kategoriji zmagal Matjaž Želko (Sidro, MB) pred Samom Medvedom (Sidro, MB) in Edijem Flisarjem (Štrk, MS). V težki kategoriji pa je bil prvi Vili Marko (Sidro. MB) pred Maksom Meškom (Štrk, MS) in Francem Celecom (Štrk, MS). Foto: F. Maučec V Moravcih je še vedno tako kot je bilo. Namesto pločnikov so ob glavni cesti še vedno jarki z ne preveč ,,dehtečimi” vonjavami . . Foto: J. Stolnik -js- Podjetni Jaka naivni gledalci kom narodnosti — Slovencem in Nemcem — ki živijo v tem predelu Madžarske in podčrtal, da mora biti pravica in dolžnost vsakega pripadnika narodnosti, da svobodno uporablja svoj jezik na delovnem mestu, v kraju, šoli, kulturnem društvu .. . Dolžnost lokalnih dejavnikov pa je, da storijo vse, da bi pripadniki narodnosti to lahko uresničevali v vsakdanjem življenju. Da je Monošter postal mesto, pa je bilo potrebno izpolniti enega izmed osnovnih kriterijev, ki veljajo za mesta na Madžarskem — doseči najmanj 10 tisoč prebivalcev. Samo ,,milijon” nas je bilo ... v soparni noči na radgonskem sejmu. Vsem sta plima in oseka nekega blagodejnega pričakovanja burila duha, dober želodec pa je poskrbel za prebavo astronomsko dragih jedi in pijač. Tudi za Šraufcigerjeve na veselicah oglodane ,,štose” je prišel prav. Za goloto brhkih mladenk, ki si z razkazovanjem svojih čarov želijo zaslužiti vsakdanji kruh, pa želodec ni potreben. In še druga plat? Okrog 180 tisoč dinarjev je bilo odštetih na račun poželjivih pogledov, ki so jih izvabljale ,,miss toples”, od tega je Jaka zbasal v svoj žep kar sedem „kil”, tudi skupina Karmel iz Portoroža ni pela zastonj in še dekleta iz Maribora, ki so prikazale aerobiko, so najverjetneje dobre volje odhajale iz Gornje Radgone. Bolj suhih žepov pa so, kakor vedno, odhajali vsi, ki so pripravljeni svoje življenje podrediti,,dobremu kosu mesa”. Tekst in foto: M. Skledar Ob dveh se en napis in tako je Slovenska ves postala del M0’ Športne igre krajevnih skupnosti LIPOVCI ZMAGALI DOMAČINI V polfinalnih športno-rekreacij-skih igrah krajevnih skupnosti v Lipovcih so nastopile tri ekipe: Lipa, Bratonci in Lipovci. Največ uspeha so imeli domačini, ki so z 21 točkami osvojili prvo mesto, medtem ko sta ekipi Lipe in Brato-nec zbrali enako število točk 14. Na finalu bo tako sodelovala ekipa Lipovec. Igre si je ogledalo veliko število ljudi. F. M. BAKOVCI BREZ ZMAGOVALCA Na športno-rekreacijskih igrah krajevnih skupnosti v Bakovcih sta nastopili le dve ekipi: Dokležovje in Bakovci. Po osmih izvedenih zvrsteh ni bilo zmagovalca. Obe ekipi sta namreč zbrali enako število točk 14. Tako se bosta morali ekipi dogovoriti, kdo izmed njiju bo sodeloval v sklepnem delu tekmovanja ali pa bosta sestavili kombinirano ekipo. F. M. BOGOJINA ZMAGA PRIPADLA KOBILJU Na polfinalnih športno-rekre- acijskih igrah krajevnih skupnosti v Bogojini bi morale nastopiti ekipe Filovec, Ivanec, Tešanovec in Bogojine. Ker pa se ekipe Tešanovec, Ivanec in Filovec niso udeležile tekmovanja je kot gost sodelovala ekipa Kobilja, ki je tudi zmagala pred domačini. Tako bo na sklepnem tekmovanju sodelovala ekipa Bogojine. t F. M. MLADI PUCONČANI PRVI Izredno veliko zanimanje je biilo za polfinalne igre krajevnih skupnosti v Puconcih, kjer je nastopilo kar šest ekip. Zmagala je mlada ekipa Puconec, ki bo tako sodelovala na finalnih igrah občine Murska Sobota, ki bodo 18. septembra na Tišini. ZMAGALI SO TROPOVCI Na nedeljskih vaških igrah v Tropovcih, ki so jih domačini pripravili skrbno in domiselno, je v raznih disciplinah merilo moči osem vasi z območja krajevne skupnosti Tišina. Največ uspeha so v raznih disciplinah, od vodenja žoge, skokov v vreči, metanju kamna in žaganja imeli domačini. Borejci so osvojili drugo mesto, Gradišče pa tretje. Občinsko finalno tekmovanje bo-18. septembra na Tišini. Posebna zanimivost letošnjega kolesarskega maratona treh src v Radencih je bil najstarejši udeleženec — 84-letni Alojz Žbul iz Sotine. Že dan prej se je s kolesom pripeljal v Radence, kjer je pustil kolo, nato pa se odpeljal domov z avtobusom. Med prvimi pa je v soboto čakal na startu. Mali maraton, dolg 45 kilometrov je prevozil z navadnim kolesom v dobrih dveh in pol urah dokaj svež, nato pa se s kolesom odpeljal še 20 km v Sotino. Res pravi korenjak, ki je lahko za zgled mlajšim, ki zanemarjajo rekreacijo. Foto: F. Maučec Monošter (Szentgotthard) je 20. avgusta postal najmlajše mesto v Ljudski republiki Madžarski. Ta dogodek so proslavili z velikim ljudskim zborovanjem, na katerem so hkrati proslavili tudi 800-let-nico kraja in dan ustave, kije na Madžarskem državni pra-i znik. Slavnostni govornik — član politbiroja in sekretar madžarske socialistične delavske partije — Karoly Ne-met je med drugim poudaril, da Monošter kot pokrajinsko središče Porabja postaja vedno pomembnejša točka sodelovanja s Slovenijo in Avstrijo. V govoru je namenil posebno mesto tudi pripadni- 9 - MNOŽIČNO PO MURI - Sekcija planincev iz Beltinec in | ■ Mura Krog sta v nedeljo organizirala tradicionalni spust za M® in I ■ morial, ki je bil letos najštevilčnejši doslej. Poleg kroških Kaj & ggr, p beltinskih planincev so se ga udeležili tudi člani kajakaške seK Aarskeg8 g I menda na Madžarskem, ki so bilisicer gost je Krožanov, pa elani nr I društva Gornja —Srednja—Dolnja Bistrica in gasilskih druste ^ji ■ ležovja, Melinec, Gornje in Srednje Bistrice. Štartali so v Krogu>•_nofnostni ’ pri mostu na Bistrici, kjer so beltinski planinci pripravili tudi P ^firka g — kulturni program in obudili spomin na velikega ljubitelja nar J ^J^ligača — Dimeka. Pom urski brigadirji Ob ,z Srbije »Smederevo 83« zvezne mladinske delovne akcije Marko«. 43 brieadirv vmiIa MDB »Štefan Kovač" občine, je delalo r, brigadirjev, v glavnem iz soboške Smederevo. kier ip v metalurškem kombinate nam je ob vrnitvi nnJ % ,° ze,° zanimivo in raznoliko. Kot pobile v tej zadnin?^3a k°mandantka brigade Silva Eo^ ^rbije. in sicer iz n e^.1P°dve mladinski delovni brigadi tl Jereba in ČakLp? nc in Kragujevca, ter Hrvatske ti (Radoviš) in Sloveni?’ ena brigada pa iz Makedonije Sobota. Vemje, kijoje zastopala OK ZSMS Murska goslavije zelo^do^rn^' da so.se mladi iz raznih krajev /U' s°delovanja na r °Jazumeli.med sabo, saj je bilo obli težje. Sicer pa so čl a ^^^riročjih, zato je bilo slovo tolik v^a.ndamištva nr n'MDB »Štefan Kovač—Marko«doseg akcije. Posebnost na ■ tudi najvišje priznanje, to je tr raziskovalno brio a?? ^la v tem’ da so se pobratili tud , , Enako uspet in karseJe zgodilo sploh prvič delovne brisade P l°se vmiIi tudi člani regijske pionirske Pionirjev iz Kovač~Marko«, sestavljene H M Da »Bela Kr,,-,ribP°murskih občin, ki so sodelovalni nabirajo izkušn^'11?. Vzdušje med mladimi, ki si še Primerni pa so hir? b,nSadirsko delo, je bilo enkratno, tein dejavnostih Nič čtUidl rezultati na delovišču in v interes možnimi priznan " Udne8a zatorej, če so se vrnili z vse Milan J Slovenska ves del Monoštra, „ - zaditJ" i p« Čeprav se je^ raZvijak. krni dokaj n s Zato so ka<, (harkasfa) pada^J;to monoštrsko o ineslo fC-S V Sne bW» S S#