KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LETO VII 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO VII. letnik Ljubljana 1959. 1. zvezek Vsebina prvega zvezka: F. K I o p č i č : Ustanovitev Komunistične partije v Zagorju — Stran 1 j. Cašperšič: (^.orcnjsko železarstvo v XIV. in XV. stoletju — Stran 5 j. .š o r II : Razvoj industrije v Sloveniji med obema vojnama — Stran 10 .M. Z a d n i k a r : IJmetnostnogeojrrafski položaj romanske arhitekture m a Slovenskem — Stran 21 J. li r k : Mariborski mestni grad — Stran 30 N. Šumi: Ljubljana — spomenik zgodovinskega urbanizma in arhi- tekture — Stran >6 M. Mušič : Rajnik Bogotaj — Stran 50 MUZEJSKE NOVICE: J. G aspersi č: Nastanek in delo Kovaškega muzeja v Kropi — Stran 5i 7X;OOOVINSKO BRANJE: B. Marnšič: Goriški zbornik IS^?—195? — Stran 'jb B. Ma r uš ič : Rudolf Klinec, Marija v zgodovini Goriške — Stran 56 J. Š o r n : 130 let Blaznikove tiskarne — Stran 56 J. So r n : Idrijski razgledi IV/1 1959 — Stran 56 J. S o r n : Spomeniško Pomiirje — Stran 56 Na ovitku: Ljubljana, Mestni trg (Foto Nace Šumi) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič l/.dujii ill /alasa: Zgodovimsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Pred- stavnik Jož;' Snrn. Tiska tiskarna »Toneta Tomšičac v Ljubljajii. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/11 (.Mestni arhiv). Tekoči račun prj Mestni hranilnici ljubljanski, St. —'LH— Letna naročnina 400 din, posamezna šteritka 150 din OCi-1-3-75 CAS o 1> IS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK VII. LJUBLJANA 1959 ZVEZEK 1 USTANOVITEV KOMUNISTIČNE PARTIJE V ZAGORJU (Poglavje iz prispevka za Zagorski zbornik) FRANCE KLOPCIC V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, nastali konec leta 1918, je delavstvo šlo svoja pota, a vodstvo socialnodemokratske stranke svoja, drugačna. Prejšnji delavski voditelji so le od časa do časa utegnili uveljaviti svoj vpliv in pridobiti za kratko dobo zaupanje delavstva, ki pa so ga izgubljali vedno hitre- je in temeljiteje zaradi stalnega rotenja mno- žic, da »sedanji čas ni ugoden za ekrajne korake delavskih mas v dosego mezdnih terjatev«,1 da ne gre staviti »pretiranih, črezniernih zahtev«, medtem ko so sami za- vzemali ministrske sedeže v Ljubljani in Beogradu. Prvo stavko v novi jugoslovanski državi so uprizorili trboveljski rudarji. Trajala je od 16. do 18. decembra 1918. Izvoljeni 42- članski stavkovni komite je zastražil rudni- ške obrate in se lotil vprašanj lokalne obla- sti: uvedel je delavsko nadzorstvo pri raz- deljevanju živil in določal cene.^ S tem je stavkovni odbor postal klica delavske obla- sti, ki pa se ni razvila naprej. Predložil je takojšnjo uvedbo osemurnega delavnika, kar se je konec meseca izpolnilo. Zagorski rudarji se niso pridružili tej stav- ki, pač pa so hiteli utrjevati svoje organi- zacije. Vse se je včlanjevalo v sindikat, strankino organizacijo, konzuinno društvo. Samozavest je silno narasla, a enotnost de- lavstva je bila nenavadno čvrsta. V znamenju delavske moči ise je praznoval prvi maj 1919. Nikdar prej Zagorje ni videlo takšnega mogočnega proletarskega nastopa. Vsi obrati so obstali, trgovine zaprte. Dolina je bila v rdečih zastavah. Ljudstvo je šlo na demonstracijo in na zborovanje. V spre- vodu — slike Marxa, Engelsa, Lenina, trans- parenti z gesli. Od blizu in daleč so priha- jali zaposleni pri rudniku, tudi tisti iz naj- bolj oddaljenih kmečkih vasi. Štiri ure se je vrstil sprevod; moški, ženske, otroci — vse je bilo zunaj, hiše so bile prazne. Petje revolucionarnih pesmi se je razlegalo pozno v noč, navdušenje je bilo nepopisno.^ Ljud- stvo je pričakovalo, da sc uresniči »lepše in boljše življenje.« . Medtem prihajajo vesti iz inozemstva. Sov- jetska Rusija na čelu z Leninom zmaguje notranje in zunanje sovražnike. Marca 1919 nastane sovjetska republika Madžarska, apri- la sovjetska republika Bavarska. Ko vodstvo mednarodnih delavskih organizacij pozove evropski in svetovni proletariat na solidar- nostno stavko v obrambo sovjetske Rusije in sovjetske Madžarske, zagorski rudarji sle- dijo pozivu skupaj z vsem slovenskim delav- stvom in se 20. in 21. julija 1919 prvič ude- ležijo generalnega štrajka delavstva v Slo- veniji in Jugoslaviji. Med rudarji se širita prva komunistična lista »Baklja« (izšla julija 1919) in »Vsta- jenje« (izšlo oktobra 1919). Na zborovanjih v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku se pojav- ljajo komunistični govorniki, ki razlagajo načela tretje ali komunistične internacionale. Konec oktobra 1919 pride v trboveljskem revirju do stavke za zvišanje plač, za pro- glasitev republike in socializacijo premogov- nikov. O stavki je deželna vlada za Slove- nijo izdala sledeče uradno poročilo: »V trbo- veljskem premogovnem revirju so že dalje časa rovarili komunistični elementi. ... De- želna vlada je končno prepovedala enemu glavnih komunističnih agitatorjev .. . vstop v premogovni revir. Kljub tej prepovedi je dotični agitator prišel v Trbovlje, kjer je pozival delavstvo k revolucionarnemu pokre- tu. Deželna vlada je vsled tega odredila nje- govo aretacijo, ki se je izvršila v Ljubljani. Dan kasneje je pod pritiskom komunističnih agitacij delavstvo v trboveljskem revirju sto- pilo v stavko, ki je popolnoma političnega značaja. Delo počiva v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Mir se ni kalil nikjer.«* Stavka se je končala 7. novembra, o čemer so slovenski listi priobčili samo sledečo be- ležko: »Štrajk v premogokopih končan. Med rudarskimi delavci in lastniki rudnikov v Zagorju in Hrastniku je prišlo do sporazu- ma. Delavci so se po večini vrnili na delo. Istotako se je dosegel sporazum tudi v trbo- veljskem premogokopu in so se tudi tam delavci vrnili včeraj na delo.«^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Januarja 1920 se zagorski rudarji poslu- žijo skupno s trboveljskimi in hrastniškimi sotrpini novega bojnega sredstva, pasivne rezistence, to je počasnega dela, majhne sto- ritve, ko delavci sicer prihajajo na delo, toda dajejo minimalno proizvodnjo, kar sil- no zvišuje stroške podjetnika. Tako stavka oktobra-novembra 1919 ka- kor pasivna rezistenca januarja 1920 sta na- stali preko glav oficialnih delavskih vodi- teljev, ne glede na položaj Antona Kristana — enega teh voditeljev — kot ministra za šume in rude pri kraljevski vladi v Beogra- du. Rudarji so prisilili vlado in Trboveljsko premogokopno družbo ter »lastne« zastop- nike iz sindikatov, da pride 11. februarja 1920 do kolektivne pogodbe, po kateri je delavstvo dobilo zvišanje mezd za 77 odstot- kov, zvišanje družinskih doklad in nabav- nega prispevka. Pogodbo sta podpisala mi- nister Anton Kristan in načelnik Unije ru- darjev Miha Cobal. To je bil uspeh množic. Toda cene so bile v neprestanem naraščanju in zvišanje mezd je kmalu zaostalo za sko- kom cen.* Marca in aprila 1920 se v Zagorju obli- kuje močna komunistična struja, ki je od vsega začetka imela večino rudarjev za se- boj, a tudi večino ostalega delavstva v Za- gorju. Organizira se komunistična strankina organizacija, ki pošlje svoje delegate na prvi ustanovni kongres slovenskih komunistov v Ljubljani dne 11. aprila 1920. Ustanovljena Delavska socialistična stranka Slovenije se združi s Socialistično delavsko stranko Ju- goslavije (komunistov) in se proglasi za njen sestavni del.' S tem si je slovensko delavstvo ili slovensko ljudstvo ustvarilo komunistično partijo. Doba socialnodemokratske stranke je minila. Nastopilo je razdobje komunistič- ne partije kot organizatorja in voditelja de- lavstva in delovnih množic mest in vasi. Prvo preizkušnjo doživijo slovenski komu- nisti s splošnim železničarskim štrajkom, ki je izbruhnil 15. aprila 1920 opolnoči in tra- jal do 28. aprila in ki se je razširil v gene- ralni štrajk vsega slovenskega delavstva. Že- lezniški promet in in-dustrija sta počivala. V mestih so bili zaprti celo trgovinski obrati. Nikdar prej in tudi nikdar več pozneje slo- venski delavski razred ni izvedel generalne stavke takšnega obsega in takšne enotnosti, kakor je bila generalna stavka aprila 1920. Komunistična stranka se je pogumno in s kipečo energijo postavila na čelo revolucio- narnega delavskega vala, politično vodila stavko in organizacijsko držala v rokah ključne delavske postojanke (stavkovne od- bore, sindikate, tisk). Rudarji in drugi delavci v Zagorju, Trbov- ljah in Hrastniku so stopili v generalni štrajk dne 21. aprila. O tem se je ohranilo telefonsko poročilo, ki spominja na vesti s fronte: »Nadzornik trboveljskih premogo- kopov Pitamic sporoča ob 8. uri 45 minut sledeče: Danes ob 6. uri zjutraj je izbruh- nila v vseh revirjih Trboveljske družbe (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje) protestna stav- ka, ki bo trajala 48 ur. Glede zastraženja centrale in drugih važnejših objektov je stavkajoče delavstvo samo postavilo stražo. Vojaštvo do sedaj še ni došlo.. Vojaška sila je bila edina nada deželne vlade v Ljubljani. Njen predsednik dr. Brejc, pristaš Slovenske ljudske stranke, je že dan pred tem moledoval v pismu: »... prosim komando dravske divizije, da takoj odpošlje v Trbovlje četo 120 mož z dvema strojnica- ma, v Hrastnik in Zagorje pa po 100 mož in po eno strojnico«.' Zagorski delavci se niso plašili boja in so z buržoazno vlado govorili, kakor se spodobi revolucionarnemu razredu. Poslali so ji na- slednji ultimatum: »Resolucija, sklenjena na javnem ljudskem shodu, na katerem je bilo 2800 ljudi, dne 21. aprila 1920 ob 9. uri pred rudniško restavracijo v Zagorju: Združeni rudarji in steklarji, zbrani na javnem shodu, najodločneje protestiramo proti vladnim na- kanam in proti spletkam, s katerimi skuša razbiti solidarnost železničarjev. Apeliramo na vlado, da naj nemudoma stopi v stike z železničarji v svrho pogajanj in da ne izvaja nikakih represalij, sicer bi bilo celo- kupno delavstvo primorano nemudoma sto- piti v najostrejši boj. Za organizirane rudar- je in steklarje — Kari Regancin, F. Farčnik, Val. Mlakar, H. Ranzinger, Ant. Goréek.«** V Trbovljah je prišlo do prevzema lokal- ne oblasti po stavkujočih. Pod vodstvom ko- munistične petorice so rudarji poleg rudnika zasedli občino, pošto in železniško postajo. Strah buržoazije je bil velik. Brzojavka, ki je bila poslana 23. aprila iz Zagorja na na- slov deželne vlade, se glasi: »Prosim, naj pride takoj vojaštvo v Trbovlje — najmanj en bataljon. Situacija kritična. Proga Trbov- lje—Zagorje razbita. Postaja Trbovlje od de- lavstva zasedena. Državni nadzornik Pita- mic.«" Trboveljska »republika« se je držala le 1—2 dneva, dokler ni prišlo vojaštvo s stroj- nicami, aretiralo petorico in vrsto drugih aktivistov ter zaplenilo edino orožje »repu- blike« — dve puški.*^ V Zagorju se položaj ni podobno zaostril, dasi je bil napad na orožniško postajo že pripravljen. Tudi tukaj je vojaštvo zasedlo 2 I ČASOPIS ZA SLOVE Ni SKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA rudnik in postajo in patroliralo po dolini. Izvršene so bile aretacije. Toda stavka se je nadaljevala. Generalni delavski štrajk pomeni vrhunec delavske moči in prizadevanj, ki bi moral prerasti v politični boj za oblast ali pa biti smotrno organiziran na točno določen rok in pravočasno ustavljen, da se ne bi pre- tvoril v prisiljen umik ali težak poraz. Par- tijsko vodstvo ni imelo jasnega stališča glede razvoja in perspektiv generalnega štrajka in je deloma izgubilo vpliv nad njegovim pre- raščanjem ponekod v boj za oblast, dasi je na eni strani vedelo za velike nade, ki so jih ljudske množice gojile do generalne stav- ke kot začetka bistvenih družbenih spre- memb. Na drugi strani je dobro razumelo, da ne razpolaga z zadostnimi močmi za re- volucionarni prevrat. Kratkotrajna republi- ka v Trbovljah, zavzetje železniškega vozla Pragerskega, spopadi z vojaštvom za obvla- danje železniških prog pri Zidanem mostu in Trbovljah — to so bila znamenja kritične stopnje generalnega štrajka. Stavkovno, to je partijsko vodstvo v Ljubljani, se je od- reJclo podobnih akcij, krčevito zanikajoč po- litični značaj stavke, in je s tem stopilo na pot umika, kar je pri nejasnosti perspektiv v boju vneslo prve klice neodločnosti in zmede. Ko je vlada dr. Brejca (SLS) z voja- ško silo uprizorila 24 aprila pokol na Zalo- ški cesti in s tem iztrgala pobudo iz rok stavkajočih ter izpričala obupno odločnost, s čimer vodstvo komunistične stranke ni ra- čunalo, so se dogodki vrstili brez zadostnega posega partijskega vodstva vanje in se zavr- šili s porazom stavke. Stavkajoči železni- čarji niso dosegli ponovnega uveljavljenja protokola o sporazumu, ki je pomenil nji- hovo ogromno pridobitev in čigar razve- Ijavljenje je sprožilo konflikt. Ko so 28. aprila železničarji obnovili delo, delavstvo v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku ni nehalo stavkati. V znamenju štrajka je potekel tudi prvi maj v teh krajih. Šele 3. maja oživijo premogovniki in tega dne je iz Ljubljane letela v Beograd brzojavka, ki je pomirila živce centralni vladi: »Danes so pričeli vsi obrati delovati. V Trbovljah je pristopilo na delo 80*/o, v Hrastniku 90 Vo, v Zagorju 20*/o. Jutri bo še boljše, ker vsi rudarji o pričetku dela še niso zvedeli. Cela Slovenija mirna... — Deželna vlada — dr. Brejc.«'' Mir je bil seveda relativen. Gibanje med delavstvom se je poglabljalo, iskalo novih moči in se pripravljalo na bodoče boje. Na- slednji dogodki pričajo, kako se je utrjevala krajevna organizacija komunistične partije v Zagorju in kako hitro se je delavstvo sin- dikalno organiziralo in združilo v enoten sindikat za vso državo. Na zborovanju 6. junija 1920 zagorski ru- darji soglasno zahtevajo, da se izvrši zedi- njenje Unije rudarjev Slovenije s sindika- tom rudarjev ostale Jugoslavije v enotno sindikalno organizacijo, »da bo vseh 40.000 rudarjev združeno v eno društvo«. Ta sklep je bil naperjen proti dejavnosti socialnode- mokratskega voditelja Mihe Cobala, ki se je v imenu Unije, toda brez vednosti in poobla- stila rudarjev, udeležil 22. in 23. maja 1920 kongresa rudarjev iz južnih pokrajin Jugo- slavije v Slavonskem Brodu, kjer je v po- polnem nasprotju z mnenjem rudarskega de- lastva izjavil, »da se rudarji ujedinimo lahko le preko njegovega mrtvega trupla«. To je bilo razbijanje delavske enotnosti po socia- listih. Dne 23. junija dosežejo rudarji povišanje nabavnega prispevka in draginjskih doklad. Junija pošlje zagorska organizacija komu- nistične stranke svojega delegata na 11. kon- gres Komunistične stranke Jugoslavije v Vu- kovaru. 26. julija se vrši občni zbor kra- jevne organizacije komunistične stranke. Po- ročala sta Sima Markovdč in Lovro Klemen- čič. »Program in resolucije vukovarskega kongresa so bile sprejete soglasno in z veli- kim navdušenjem.« Število partijskih članov je doseglo nekaj siotin. Dne 1. avgusta skli- čejo komunisti ob veliki udeležbi javen shod, na katerem se je ugotovilo, da so potrebni energični in hitri ukrepi za organiziranje delavstva. Kajti politika socialnodemokrat- ske stranke je privedla do tega, da je od 1500 zagorskih rudarjev le še kakih 50 pla- čevalo zneske sindikatu Unije rudarjev, a podružnica »Svobode«, ki je štela leto dni poprej še 500 članov, je izgubila vse razen 20 pristašev. Na zborovanju so sklenili, da se takoj organizira podružnica Saveza ru- darskih radnika Jugoslavije, v katerem so bili včlanjeni rudarji Bosne in Srbije. Podobno so sklenili rudarji v vseh sloven- s.kih premogovnikih. Cez nekaj mesecev je Savez rudarskih radnika Jugoslavije štel v Sloveniji več tisoč članov, od njih v Za- gorju 1092.'* Predsednik podružnice je po- stal Alojz Kopriva, vpliven in energičen ko- pač. Rudarji iz cele države so se tako zedi- nili v enoten sindikat mimo glav razbijaških socialnodemokratskih voditeljev. Dne 22. av- gusta so pri volitvah zaupnikov 2. rudarske skupine dobili komunistični kandidati 580 glasov, medtem ko je za socialnodemokratske glasovalo okoli 30 oseb. Zmaga komunistov je bila popolna. 3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZC.ODOVINO Avgusta tega leta se je v Zagorju zbrala delavska mladina na svoj prvi mladinski shod. Na njem je bila ustanovljena podruž- nica Zveze komunistične mladine Jugosla- vije ali SKOJ. Podružnica je takoj razvila politično delo in prosvetno dejavnost s šte- vilnimi odseki, dramatskim, pevskim, glas- benim itd. Dne 5. septembra se je v Ljubljani sestal pokrajinski strankin svet, ki pomeni v zgo- dovini slovenskega dela partije pomembno razvojno etapo. Notranja krepitev partije se je nadaljevala. Zagorjani pošljejo na posve- tovanje dva delegata, med njimi mladega rudarja Franceta Farčnika.*" Kmalu potem so bile razpisane volitve v ustavodajno skupščino Jugoslavije na dan 28. novembra 1920. Kakor leta 1907, ko je v Zagorju kandidiral Ivan Cankar, so tudi sedaj zagorski rudarji in steklarji razvili ži- vahno aktivnost za kandidatno listo Komu- nistične stranke Jugoslavije. Med kandidati za biv. Kranjsko, kamor je spadalo Zagorje, beremo imena: Marcel Žorga, strojevodja iz Ljubljane, Janez Panjan, kmet iz Čudnega sela pri Črnomlju, Ciril Košir, kovinar z Je- senic, Franc Perdan, železničar iz Ljubljane, Anton Jereb, kmet in mlekar iz Šentvida pri Stični, Josip Pirnar, sedlar in kmet iz Broda pri Novem mestu, Anton Ažman, invalid in tesar iz- Krope, Valentin Mlakar, rudar iz Zagorja in druga. Uspeh pri volitvah je bil očiten. Komunisti so v sosednih občinah Zagorje, Izlake in Ko- tredež dobili absolutno večino glasov, o če- mer pričajo časopisni podatki: cd oddanih 1522 glasov so prejeli: komunisti........919 socialni demokrati.....102 meščanske stranke.....501 Na biv. »Kranjskem (brez Ljubljane) so bili izvoljer^i trije komunistični poslanci, med njimi Marcel Žorga in Valentin Mlakar, ml.^ Podobno kakor v Zagorju so komunisti docegli zmago v Trbovljah, Hrastniku, na Jesenicah, v Kočevju in drugod. Zlasti so zasloveli rudarski revirji kot rdeče trdnjave komunizma, v katerih je komunistična par- tija zbrala okoli sebe vse delavstvo. Kako globoko zasidrana in neuničljiva je bila partija v Zagorju in drugih rudarskih revirjih, nam ilustrirajo sledeče navdahnje- ne besede neznanega pisca, ki je v stranki- nem glasilu »Rdeči prapor« dne 19. junija 1920 pisal o rudarjih: »Dan na dan hodijo rudarji na delo. Oka- jeni, potni, umazani se plazijo po podze- meljskih rovih med črnimi skalami, kopljejo, vrtajo, razstreljujejo, nalagajo premog na vozičke, ga pošiljajo v svet. Prihajajo od dela mrki in resni. Nad vsemi temi ljudmi pa plava tisti »nekaj«, ki objema dušo sle- hernega v teh dnevih trpljenja. To je ideja, ki jih je pognala v solidarnostni boj, ideja, ki jo je skristaliziralo in vtisnilo poslednje- mu delavcu v srce prav to preganjanje, ide- ja, ki je niso in je ne bodo mogli pregnati niti bajoneti, niti zamrežena okna jetnišnic, ideja, ki je ni mogoče kupiti in plačati niti z italijanskim, niti z nemškim, niti z ruskim denarjem, ker je ta ideja v srcu slehernega poštenega brezpravnega človeka, je njegova vera v prihodnost, je hrepenenje po uresni- čenju onega, kar preveva delavske mase — kljub vsemu — tudi danes: to je ideja ko- munizma, ki je najdaljši, toda baš zato naj- višji cilj človeštva.« OPOMBE i. Iz resolucije konference JSDS dne 1"5. aprila 1919. - 2. Naprej, št. 297 od 28. decembra 1918 in Spomini Andreja FoTteja, Zgodovinskii arhiv CK ZKS. — 3. Časopisni podatki in spomini A. Krau.skopfa, Zgod. arhiv. CK ZKS. — 4. No- vice od 5. novembra 1919. — 5. Novice od od 8. nov. 1919. - 6. Ujodinjenje, št. 6 od 7. aprila 1920. — ?. Letak »Že- luzničarjem in vsej slovenski javnosti«, aprili 1920, Zgod. arhiv CK ZKS. — 8. Zgod. arhiv CK ZKS, delo Železničar- ske stavke, dok. 4854. — 9. Istotain, dok. 4551. — 10. Zgod. arhiv CK ZKS, proces Zaloška cesta, — 11. Zgod. arhiv CK ZKS, delo Zelczn. .stavka, dok. 9331. — 12. Spomini Jožeta Gorjanca, Zgod. arhiv CK ZKS. — 17. Zgod. arhitv CK ZKS, delo Zelczn. stavke, dok. 5521. — 14. Po podatkih in spo- minih, zbranih po Otmarju Pečarju, OLO Zagorje. — 15. Rdeči prapor, št. 29. od 7. septembra 1920. 4 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA GORENJSKO ŽELEZARSTVO V XIV. IN XV. STOLETJU JOŽE GASPERSIC Trostopenjiski razvoj fužin med leti 1300 in 1450 od 1. talilne peči z masami (volki) in masarji' preko 2. kladiva za prekavanje mas v trgovske sorte do 3. strnitve talilne peči in kladiva v fužino je pri nekaterih krajevnih železarstvili dobro viden in po- poln, pri drugih pa zaradi pomanjkljivih podatkov zabrisan in okrnjen ali v resnici nepopoln. V sledečem bom skušal zasledo- vati ta razvoj in nakazati z njim zvezane družbene pojave pri posameznih fužinah. Pred poklicnimi železarji so se svobodno ukvarjali z rudo kmetje na svojih posestvih, a bolj mimogrede in brez strokovne zavze- tosti. V nizkih, iz kamnov zloženih nestal- nih pečeh in v plitvih jamah-talnicah so talili rudo z drvmi in ogljem, podpihujoč ogenj z naravnim vetrom ali s sapo iz pre- prostih ročnih mehov. Izraba rudne vsebine je bila nizka, visok odstotek nestaljenega železa je ostal v žlindri, ki bi nam izdala njihova topišča, če je ne bi bilo pokrilo list- je, mah in zemlja. Zaradi majhnih mer peči — jašek morebiti ni imel niti pedi premera — je tehtal volk ali masa komaj 15 kg. Mase so kmetje dajali bližnjim kovačem, ponekod pa tudi gospostvu kot davščino. Poročilo o edinem freisinškem kmetu na Gorenji Savi pod Šmarjetno goro pri Kranju, ki je dajal v Loko letno po pol mase železa,^ priča, ka- ko majhna sta bila proizvodnja in promet železa ob kmečkem topilništvu. Prenehanju le-tega in nastopu poklicnih železarjev je bil daljnji pravni vzrok člen nemškega dr- žavnega prava iz srede XII. stoletja, ki je zahteval, da mora kralj podeliti rudarski regal' izrecno, ker pravica do rude ni zve- zana z zemljo. Po tem členu je zaprosil in dobil rudarski regal štajerski deželni knez že pred letom 1164, freisinški škof pa leta 1260 in za kranjska posestva leta 1277.* 1. DRUZABNJSKE TALILNE PECI OKROG LETA 1300 V širšem razdobju pred letom 1300 in po njem so delovali neki činitelji na porast pro- izvodnje železa. Začeli so graditi večje, zi- dane, stalne peči z močnejšimi mehovi, ki so kmalu dobili vodni pogon. Lego so jim poiskali še v bližini rudnih jam in ob sti- čiščih rudarskih in ogljarskili potov. Ome- njena dvakratna prošnja freisinškega škofa za rudarski regal priča, da je zemljiški go- spod začel računati z železarstvom bodisi zaradi povečanja svojih dohodkov bodisi zaradi potreb obrti in trgovine na svojem ozemlju, ki so ju gojila nastajajoča mesta. V freisinškem urbarju iz 1.1291 ne naletimo le na kmeta z Gorenje Save in njegove pol mase, temveč tudi na štiri železarje nekmete iz Mojstrane, ki so dajali železo v Loko in so bili prazniki, se pravi prosti (»prazni«) dru- gih podložniških obveznosti.° Z vso verjet- nostjo lahko trdimo, da so bili to poklicni topilci železa, ki so se naselili tod po priza- devanju škofa, ko je prejel rudarski regal. Ne kaže dvomiti, da ti možje niso postavili vsak svoje peči in topili vsak svoje rude,, ampak da so vzajemno sezidali topilnico, ki so jo skupno imeli v posesti in upravljali ter na skupen račun kopali in talili ruda in prodajali železo. Njihova masa je uteg- nila tehtati že stot funtov' in nedvomno jim je šlo za to, da bi njeno težo še povečali. Najetih delavcev po vsej priliki niso zapo- Prcrez rudne jame št. i v območju Planic na robu Jelovice zahodno od Krope. Raziskovalca Filip Legat in inženir Janez Smitek, ki je jamo zrisal 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slovali, pet kmetov se je v Mojstrani nase- lilo šele leta 1317.^ Ker ne vemo, koliko mas so oddajali v Loko, je težko kaj povedati o njihovi trgovini. Verjetno so jim mase preostajale, ko go izpolnili gospoščinsko ob- vezo, zato so jih mogli prodati spotoma v Kranju, Loki ali kje drugje. Nedvomno so nastala okoli leta 1300 po- dobna topilniška podjetja tudi drugod v freisinškem in ortenburškem gospostvu. Mi- slimo na Rudno pod dražgoško Jelovico, kjer je cvetelo kmečko rudarstvo v taki meri, da je dobila vas ime po njem. Viri pred letom 1291 ne dajejo o tem nobenih podatkov in listina iz leta 1348, ki govori o kovačnicah, molči o talilnih pečeh, dasi so kovačnice mogle nastati le ob njih. Ortenburški grofje so si nedvomno oskr- beli rudarski regal in si prizadevali, da so se tudi na njihovem ozemlju postavile ta- lilne peči. Viden dokaz je talilna peč v Dnu v Kropi iz XIV. stol., ki jo nekateri tuji stro- kovnjaki stavljajo celo v XIII. stol.' Odkrita leta 1953, je dobila ta ortenburška peč ime Slovenska peč.' Težko si je misliti, da bi ne bila peč njene velikosti in ureditve družab- niška v času, ko so bile v Kropi največ tri hübe in hiše in ko je bila najemna delovna sila še redka. Zanimivo tehniško vprašanje je, če imamo pred seboj tip bobovčeve ali splošne talilne peči XIV. stol. Ker se pri tem ne moremo opirati na nobeno sporočilo in ker se ni ohranila talilna peč pri Kamni gorici, nimamo možnosti primerjave in bomo bržkone ostali brez odgovora. — Topilnica (bleyhaus) pod Kamno gorico, ki jo omenja radovljiški urbar leta 1498 kot obstoječo in hkrati kot opuščeno, je stala najbrž blizu stičišča rudarskih poti z Jelovice, Drnovca in Vreč v bližini današnje Cvetkove fužine. — Ce sklepamo iz nekoliko kasnejšega raz- voja, so bile družabniške tudi peči nad Je- senicami, kjer so ležali ortenburški rudniki in so se ohranili sledovi srednjeveških žele- zarskih naprav. Ortenburški rudarski red iz leta 1381 potrjuje in nadaljuje takšen druž- beni ustroj. 2. KOVACNICE DRUGORODCEV OKROG LETA 1350 V nekaj desetletjih po omembi mojstran- skih topilcev v urbarju iz leta 1291 se je ponudba železa toliko povečala, da so go- spostva opustila obvezne podložniške da- jatve mas in jih zamenjala z denarno dav- ščino.' Povečane in preurejene talilne peči so tedaj dajale mase,,'' ' ki jih roke z naj- težjimi kladivi niso mogle kovati v droge za prodajo in za nadaljnje obdelovanje, ne da bi jih bilo treba po nekaj udarcih zopet in zopet vlačiti v ogenj, pri čemer se je pora- bilo silno veliko oglja, železne substance in^- časa. Zelezarji so morali misliti na velika kladiva, ki bi jih poganjala voda kakor mline in mehove. Kakor imamo o poklicnih topilcih prvo sporočilo s freisinških tal, ta- ko se je tod ohranila tudi listina o prvih kladivarjih. Okoli leta 1340* se je ntiselilo na škofovo vabilo pet furlanskih mojstrov na opuščenih kmetijah ob SoT'i, kjer so po- stavili kovačnice (Shmitten), da bi v njih »delali železo«. Listine jih imenujejo Želez- nike (Eissner), ki so ne samo utemeljili na- selbino Železniki (Eisnern), ampak so ji za- pustili tudi svoje poklicno ime. Po njihovem rodu so sosedje imenovali Železnike še v XIX. stol. Lahovše, Soričani pa še pred prvo svetovno vojno »pri Lahih« (ka Walchen), podobno kakor so kanalske in z njimi tudi druge koroške kladivarje v XV. stol. nazi- vali Walcher (Lahi). Ti kanalski kladivarji so postavili verjetno na povabilo zemljiškega gospoda, bamberškega škofa, vsekakor pa z njegovim dovoljenjem v Trbižu, Zabnicah, Naborjetu in Lužnicah (Lusnitz) kovačnice' za predelavo mas iz štiri tovorne dni odda- ljenega Hütenberga v času, ko se je isto zgo- dilo tudi v Železnikih. Kanalski in železni- karski kladivarji pa si niso bili blizu samo po času naselitve, temveč tudi po trgovskih poteh proti Italiji. Naselitvi v Železnikih je sledila leta 1348 podelitev zemljišča in leta 1354 določitev davščine zanj* in za uporabo rudnih pravic in gozdov, čeprav ta uporaba ni izrecno omenjena kot všteta. O talilnih pečeh molčita listini in tudi sledeča potrdila jih ne omenjajo. To bi se moglo razlagati tako kakor da so Fuirlani postavili talilne peči kar v kovačnice zaeno s kladivi. Tej razlagi se upira samo ime kovačnica in splošno razločevanje med pečjo in kovač- nico. Dobro so začela ropotati kladiva v Želez- nikih, ko se je nekaj neznanih drugorodcev naselilo na ortenburški Planini nad Jeseni- cami in tam postavilo kovačnice s kladivi. Ali so bili Korošci ali Furlani? Hauptmann misli prvo, ker so bili tudi Ortenburžani Korošci,' mogli pa bi sprejeti tudi drugo, za kar pričajo Železniki in bližnja Kanalska dolina ter dejstvo, da so bili zelezarji na Planini in na Jesenicah v XVI. in naslednjih stoletjih Italijani. Z uspehi novih železarjev je bil ortenburški grof Friderik tako zado- voljen, da jim je po njihovih predlogih izdal leta 1581 obsežno privilegij»ko pismo, orten- burški rudarski red (OrtRR), ki podeljuje železarjem (Bergmeister) svobodništvo, izvo- ljeno nižje sodstvo in rudarsko samoupravo 6 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ter jih oprošča vseh podložniških dajatev razen najemščine (Zins) za kmetije, gozde in rudo. V tekstu OrtRR se desetkrat poja- vita hkrati toda ločeno pojma kovačnica (shmitten) in talilna peč ali topilnica (pla- ofen, plahutten), pa kovačnica vselej naj- prvo. Tudi najemščina je odmerjena posebej za kovačnice in posebej za peči, sicer pa je enaka. Zato ne kaže dvomiti, da so bili obrati v resnici tako ločeni in je kovačnica toliko kot kladivo, brez talilne peči. Kovač- nice so dobile prvo mesto v OrtRR pač kot nova in pojnembnejša naprava. Tako ločena so ostala obratovališča na Planini do odse- litve kladiv v XYI. stoletju v dolino k Savi. Kladiv na »Savi« se omenja tedaj šest' in morda jih je bilo toliko tudi na Planini, s čimer bi približno ugotovili število prvih ortenburških mojstrov-kladivarjev. Od 1.1381 do nekako srede XVI. stoletja niso znani za Planino nobeni drugi podatki razen potrdila OrtRR iz leta 1452, v katerem pravi Ulrik Celjski, da so zanj prosili tedanji mojstri (Bergmeister) iz železnega rudnika nad vas- jo Jesenice. Mase Slovenske peči v Dnu nad Kropo je predelavalo kako kladivo v Zgornji Kropi aU v Kotlu. — Težko bi bilo ugotoviti, kje je stalo kladivo kamnogoriške talilne peči. — Kladivo freisinške mojstranske peči je bilo morebiti v Wisserjevi kovačnici izven rudarskosodtie meje Planine, ki je po OrtRR stala ob potoku Jesenici. Talilna peč v Mojstrani je prenehala z delom v XVI. stol., v XVIII. stol. pa so tu 3 kladiva predelovala material iz Plavža pri Jesenicah. — Talilna peč Hermana Esela na Javorniku, v pasu briksenške zemlje od Save ob Koroški Beli do vrha Karavank, je bila zgrajena šele leta 1403 in je bržčas kmalu dobila svoje kladivo, iz česar se je razvila javorniška fužina. — Podoben razvoj je imela orten- burško-radovljiška fužina v Mostah, ki jo navaja radovljiški urbar leta 1498. Ta fužina je v XVI. stol. izgubila peč in se je poslej štela za kovačnico. — O fužini v ortenburški Beli Peči iz leta 1404 poroča kratko Haupt- mann.8 3. TALIIjME PECI IN KLADIVA SE OKROG LETA UOO STRNEJO V FÜZINE V tretjo razvojno stopnjo štejemo naselitev talilnih peči pri kladivih pod eno streho, ki se je opravila med letom 1350 in 1450. Ce bi našli kaj zanesljivejših podatkov, bi morebiti skrajšali to razdobje na čas od leta 1375 do f425 ali od leta 1400 do 1450. Vzroki za strnitev so tili različni, eden od njih je bilo upanje, da se bo v strnjenem Fotografija rudnega vedra (keblai, ki so ga našli v jami v sosedstvu rudne jame št. 4 obratu ceneje in pregledneje delalo, ker od- pade prenos mas. Povod je dala tudi po- treba po novih pečeh, kajti najznačilnejši pojav fužinarstva je bilo neugnano strem- ljenje povečati težo mase, ki je v začetku XVI. stoletja dosegla 500, ponekod že 700 funtov' (280 in 392 kg), medtem ko je Slo- venska peč dajala v XV. stol. še 350 fun- tov težke mase. Strnjeni obrat nosi poslej ime fužina, prevzeto iz italijanske označbe fusin, ki jo srečujemo od srede XVI. stoletja, kar jasno govori za italijansko pokolenje vodilnih fužinarjev v času gradnje fužin. Ti so sebe imenovali fusinari in tako so si tudi njihovi slovenski tovariši pravili fuži- narji, v XIX. stol. pisano fežnarji. Nemško se imenuje fužina vseskozi Hammer, fuži- narji pa Hammergewerke ali Gewerke. On- stran Karavank ti označbi pomineta, na Štajerskem so fužine in fužinarji Radwerke in Radmeister; zgolj kladiva in kovači, ki so se tam zaradi pomanjkanja oglja povsod odselili od plavžev, pa so Hammer in Ham- mermeister. Na Zgornjo fužino (Hammer) Niklasa Der- motta, Andreja, sina Lovrenčevega, Jurija Rumplerja in Maksa Lokovca v Železnikih zadenemo 1.1438, njihove kovačnice (Shmit- ten), sedaj nedvomno manjša tezalna kla- diva, se navajajo posebej.' Ta fužina je bila tedaj skoraj gotovo nova, medtem ko je de- lovala nenavedena Spodnja fužina pač vsaj že od leta 1422.'» »V Kropi,« piše Koblar,"» »so pri Starem kladvu že v XIV. stoletju se- zidali peč na volka in izdelovali železo po 9 do 11 stotov (504 do 616 kg; op. pis.) s težkim kladivom, katero so bili kupili na Štajerskem. V Spodnji Kropi so pa posta- 7 3 KRONIKA CASOriS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vili plavž na volka leta 1442.« To pomeni nastanek dveh fužin v Kropi v presledku 50 do 60 let ali tudi manj. V Železnikih je minilo še manj časa od zidanja Spodnje fužine do nastanka Dermottove. Ime Staro kladivo v Kropi je nastalo po zgraditvi no- vega kladiva ali Spodnje fužine. Da pomeni kladivo isto kot fužina, priča med drugim tudi bohinjska Stara fužina za nemški Alt- hammer. To^ ime obrata, ki je obstajal pred novo fužino na Bistrici, zgrajeno v prvi po- lovici XVI. stol., nosi sedaj vas, stoječa ob ostankih nekdanje Stare fužine. Zgornja fužina v Kropi je nastala s postavitvijo peči in težkega kladiva nedvomno tam, kjer so sedaj v zemlji njeni temelji. Plavž v Spodnji Kropi je Koblarju isto kot fužina. V katerem sestavu je tedaj delala Slovenska talilna peč v Dnu, ne vemo. Mislimo, da je prenehala sredi XV. stoletja' po zgradnji Opodnje fužine, katere peč jo je prekosila po teži mas. Po radovljiškem urbarju sta bili leta 1498 v Kropi dve fužini, a obrobna opazka od iste roke pravi, da je sedaj le ena. Urbar so prepisali iz nekoliko starejše knjige, ob priliki Maksimilijanovega refor- miranja deželnoknežjih urbarjev pa so ga popravili. Izpadla je pač fužina v Spodnji Kropi, kajti to so nanovo postavili leta 1558. Kroparski fužini je imel Žan (San) z ne- Vhod v rudno jamo, kjer so pred drugo svetovno vojno našli kebek Jama se nadaljaije v 65 m dolg umeten rov Slovenska peč v Dnu nad Kropo med izkopavanjem. V sredi talilni jašek, levo prostor talilcev (prim. Baš-Rekar, Sloven- ska peč, Ljubljana 1954; Vodniki Tehniškega muzeja Slove- nije, št. 2) imenovanimi družabniki (Mitgesellen). Fu- žina v Kamni gorici je bila last Pavla, ime- novanega Kovač (Hamershmid), opuščena talilna peč pa je bila Jurija Shererja (no- žarja). Fužino v Kolnici so imeli Baltazar Knauer, Muntzan, Krise in Matin. Moščansko fužino je imel v posesti Lovrenc Parend- eiser. OrtRR govori o tretjinskih in četrtinskili deležih pri talilnih pečeh in kladivih. Ne- dvomno je bilo takšno deležništvo pogojeno po nujni vzajemnosti osebnega proizvodnega dela »mojstrov« in po potrebi po kapitalu. Delovno tovarištvo prvih poklicnih topilcev je bilo zarodek fužinarskega deležništva, do katerega pa je bilo mogoče priti že kmalu le z denarjem. Potreba po kapitalu je od- prla pristop zlasti trgovcem, kar je OrtRR zavrl z določbo, da družabnik mora bivati pri peči in kladivu. Izkoriščanje denarne stiske fužinarjev po trgovcih, ki so zalagali fužinarje z denarjem in življenj.skimi po- trebščinami, je skušal preprečevati tudi, Ferdinandov red leta 1550. Prvotna delitev posesti peči ali kladiva na tretjine a!ii četrtine odkriva, da so delo pri teh napravah nekoč opravljali trije ali štir- je družabniki, in se ujenm tudi s številom družabnikov, ki ga navajajo listine leta 1291 za Mojstrano, leta 1348 in 1438 za Železnike, radovljiški urbar leta 1498 pa za večino fu- žin pod Jelovico. Imena fužinskih družab- nikov v XV. stoletju kažejo tudi, da je pri- hajal do pose.iti fužin k staremu tujemu življu ponovno drugorodni pa že tudi do- mači človek. Od srede XV. stol. so družabniki zapo- slovali v večji meri najeto delovno moč, ki je pritiskala v fužine, rudnike in gozde za- radi rastoče revščine na kmetih. Kako in, 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kdaj se je razvil iz delovnega družabnika posestnik-uživalec fužinskega deleža in de- lovnega presežka, v podrobnostih še ni pre- iskano. Deležnika, ki je soposest na fužin- skih napravah ob pridobivanju lastnih obra- tov, na primer vigenjcev, štacun in podobno izkoriščal tako, da mu je po fužinski upravi najeto delavstvo proti plačilu sorazmernega dela stroškov v fužinsko blagajno delalo železo iz njegove rude z njegovim ogljem, spoznamo šele v XVI. stoletju. OrtRR je po Müllnerjevem mnenju' veljal tudi za druge fužine in Wiessner ve,'* da so se po njem ravnali tudi na Koroškem. Naslov »Bergordnung in Crain« v spodaj omenjenih prepisih najbrž ni pomota. Ne- dvomno SO' si ga prisvojile s krajevnimi spremembami vsaj ortenburške fužine, saj je Ulrik Celjski leta 1452 raztegnil njegovo belopeško veljavo tudi na radovljiško-lipni- ško gospostvo, nekako ob času, ko so Celjani in drugi zemljiški gospodje, pred vsemi pa deželni knez-dedič Celjanov, začeli zastav- ljati svojo posest za posojila, kar je pome- nilo za ortenburške fužine umik dotedanjega neposrednega zanimanja in varstva zemlji- škega gospoda. Fužinarji v Kropi, Kamni gorici in Kolnici, ki so takrat tvorili ne- kakšno enoto, so si dali leta 1494 napraviti i vidimirane prepise OrtRR v Ulrikovem po- trdilu. Na en izvod prepisa, ki se je ohranil v Miinchenu,'' so zapisali leta 14% svoje in rudarskega sodnika sklepe o jamski meri, o številu rudnih jam in o globah; en izvod pa so leta 1547 priložili prošnji za podelitev ortenburških privilegijev in lastnega rudar- skega reda, ki so jo poslali cesarju Ferdi- nandu na Dunaj. Tudi tam se je prepis ohranil.12 Od drugod bi nam OrtRR ne bil znan. Bohinj v tej razpravici ni obdelan, ker zanj ni bilo moigoče najti ustreznih podatkov. Nedvomno bi mogli razvoj Stare fužine raz- členiti podobno, kakor smo ga pri fužinah okrog Jelovice. Bistriška fužina in druge fužine iz XVI. stoletja pa v našo nalogo ne sodijo. V drugi polovici XV. stoletja je nastopila huda gospodarska in socialna kriza kot po- sledica turških roparskih vpadov in fevdal- skih bojev, ki so povzročili z naglo rastočimi državnimi izdatki razvrednotenje denarja, sprožili nove deželne in deželnoknežje davke in izzvali upore osiromašenega in obupajo- čega kmečkega podložnika. Od vsega tega je zastajala in nazadovala tudi trgovina z železom, tako da je prišlo v fužinarstvu celo do opuščanja obratov. PREGLEONICA NASTAJANJA GORENJSKIH FUŽIN V SREDNJEM VEKU Opomba: 10 funtov = 1 marka 9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OPOMBE i. Glej op, 3 i(istr, 35), Masser so se imenovali toplici v ikoroSkem iHiittenbergu, ki so še leta 1381 prinašali na trg t Althofen cele okrog 300 funtov težke mase (volke). — 2, Blaznik P,, Kolonizacija in kmečko podložništvo na Sorskem ipolju, iRaizprave SAZU, Ljubljana 1Kosov zbornUt«), str. 280 si. — 9. Müllner A., Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Isitrien, str. 381. — 10. Koblar A., Zgodovina železar- stva na Kranjskem. Letopis Malice Slovenske za leto 1892, str. 183. Prim. Baševo opombo v Slovenski peči, str. 27. — 1/. Münchenski izvod prepisa OrtRR, ki ne vsebuje določbe o najemščini, ima oznako München.'Kreisarchiv. H. L, fase. 42 Nr. 216 Copia Bergsordnung In Grain Grauen Ulrichs von Cilli zu Orttenburg 1452. Prepis je oskrbel dir. Pavle Blaznlk. Fotokopiljo ima stalna razstava železarne Jesenice. — J2. Popolno besedilo dunajskega izvoda OrtRR je pri- občil Milliner (gl. op. 9). To besedilo vsebuje tudi določbo o najemščini. 13. Wiiessner, Geschichte des Kärntner Bergbaues, Klagenfurt 1953. . RAZVOJ INDUSTRIJE V SLOVENIJI MED OBEMA VOJNAMA JOŽE SORN Eno izmed najvažnejših vprašanj naše no- vejše gospodarske zgodovine se glasi: Kaj pomeni prevrat leta 1918 za razmah sloven- skih gospodarskih sil? Jasno je, da se bodo zgodovinarji še cesto vračali k prevratu kot izhodišču za študij dobe, ki se more imeno- vati »klasična doba slovenskega kapitaliz- ma«; zaključuje jo poraz in okupacija kra- ljevine Jugoslavije v aprilu 1941. Da bomo mogli zadovoljujoče odgovoriti na zastavlje- no vprašanje, bomo morali preštudirati še razvoj takratne jugoslovanske stvarnosti, pa tudi splošni evropski razvoj ne bo smel biti zgodovinarju-raziskovalcu nekaj tujega. Ta razprava ni in ne more biti več kot donesek za odgovor na zgornje vprašanje. Da dokažem, kako je prav prevrat omogočil znaten porast industrije, sem na statistični in zato zelo zgoščeni način oibdelal vse to- varne v dobi med novembrom 1918 in kon- cem leta 1939, torej v 21 letih obstoja jugo- slovanske monarhije. Zadnjega mirnega leta, leta 1940, nisem mogel upoštevati zato, ker so se statistike sestavljale vedno za leto dni nazaj. Zaradi razsula države leta 1941 je pre- nehalo tudi uradno ali poluradno statistično delo za leto 1940. K obdelavi nisem pritegnil proizvajalcev električne energije, transportnih podjetij, ve- likih manufaktur, tiskarn in denarnih zavo- dov. Zlasti denarni zavodi in njihova pove- zava z industrijo bodo predmet posebne štu- dije. Tu sem se torej omejil zgolj na tovar- niške, fabriške, industrijske obrate. Pri presoji, ali je neki obrat že industrij- skega ali še obrtnega oziroma manufaktur- nega značaja, sem se odločil za sledeči kri- terij: obrat, ki je imel v normalnih razme- rah stalno zaposlenih najmanj 10 delavcev, uporabljal bencinske, plinske, parne ali elek- trične stroje in motorje s skupno močjo naj- manj 10 KM in imel za osnovo najmanj 20.000 din podjetniškega kapitala je še in- dustrija; kar pa ne dosega tega minima, je ali obrt ali manufaktura. Da sem ugotovil številčni porast naše in- dustrije med obema vojnama, sera pregledal tako imenovane »popisne pole za industrijo«, shranjene v 21 fasciklih arhiva nekdanje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (hrani ga Državni arhiv LRS v Ljubljani). Iz njih sem si izpisal potrebne podatke. Bralec bo seveda takoj opazil, da nisem pregledal registrov na isodiščih, kamor so prijavljali novo ustanovljene firme, vpi- sovali razne spremembe, priključili podatke o likvidaciji podjetja, itd. Tudi nisem pre- gledal arhivov raznih industrijskih korpo- racij (kolikor so ti sploh še ohranjeni), mi- nistrstev za finance ter trgovino in industri- jo in kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani. Prenekateri fabriški arhiv pa je končal svojo pot v drobilcih papirniške industrije kot surovina za nove bale papirja. Vso obravnavano industrijo sem razdelil v 10 skupin. K rudarstvu štejem vse rudni- ke brez ozira na predmet kopanja, izločil pa sem granitolome, mesta, kjer so kopali surovine za cementarne in apnenice; žele- zarska industrija obsega obrate od taljenja vsakovrstnih rud do predelave polizdelkov in izdelave končnih izdelkov; kemična indu- strija vključuje tudi večje farmacevtske obrate in podobno; tekstilni industriji sem prištel tovarne, ki niso proizvajale samo tekstil v ožjem smislu besede, ampak tudi tiste, ki so izdelovale zavese, sukanec, pre- jo, motvoz, platno in podobno; usnjarska industrija ni omejena le na izdelavo usnja, tudi kovčki, torbe, sedla, industrijski jerme- ni (transmisije) in pod. so njej priključeni; lesno industrijo niso predstavljale le parne žage, tovarne upognjenega pohištva in indu- strijske izdelovalnice zabojev, ampak so sem vključeni še obrati za pripravo in impreg- niranje železniških pragov in slično; pre- 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Geografska razmestitev industrije v Sloveniji leta 19W. Videti je, da je bilo majvieč industrije t Posavju, Posavinju in Po- draTJu — ali tudi: ob železniški progi Dunaj—Trst. — Zaradi preglednosti je vrisanih dvakrat manjše število tovarn kot pa jih je v resnici büo hranjevalno industrijo predstavljajo pivo- varne, tovarne za testenine, kavne nadomest- ke, cikorijo, veliki moderni mlini itd.; grad- beni industriji prištevam cementarne, gra- niiolome, opekarne, tovarne keramike, velika mehanizirana gradbena podjetja; papirno industrijo predstavljajo brusilnice lesa, to- varne celuloze, kartonažne tovarne itd. Kljub temu, da sem pri delu upošteval vse tovarne, ki so ustavile svoje delo za vedno (začasne ustavitve dela ne upoštevam) in sem jih sproti odšteval od skupnega šte- vila tovarn, mi ni uspelo, da bi na osnovi uporabljenih virov izdelal eksaktno stati- stiko. Zaradi tega in zato, ker so vsote o udeležbi domačega in tujega kapitala (zlasti tega) v podjetjih zelo zelo približne (podjet- ja sama niso dajala točnih podatkov), je razprava močno okrnjena, vendar ne toliko, da se ne bi iz nje razbral splošni razvoj naše industrije med obema vojnama. Ker popisne pole za leti 1918 in 1919 ne nava- jajo višine podjetniškega kapitala in nje- gove narodnosti, ni mogoče podati vse spre- membe v odnosih med slovenskim in tujim kapitalom v poprevratnih letih. Končno naj dodam še nekaj pojasnil: z imenom »Slovenija« pojmujem ozemlje bivše dravske banovine iz leta 1939 in pri tem izključujem vse spremembe v imenu dežele, poprevratno nezanesljivost določenih sek- torjev državnih meja, popravke meja proti Hrvatski itd. Vzporedno z gibanjem indu- strije ne spremljam gibanja zaposlencev v njej, ker so o tem pisali že drugi pisci in statistiki. ). RUDARSTVO Leta 1918 je prešlo v Slovenijo 28 rudni- kov, le dva sta bila odprta po prevratu; prvi leta 1920, drugi leta 1928.» Nekateri izmed njih so včasih prenehali z delom; ob ponovnem obratovanju jih ne registriram kot »nove« rudnike, pač pa kot »stare« obrate. V naših 30 rudnikih so znašale skupne osnovne glavnice leta 1939 približno 250 mi- lijonov din. Od njih je pripadlo: fraincoskomu kaipitalu približno . amgleškemu kapitalu piriibližno . . švicairsikemu kapitalu približno jugoslovanskemu kapiitaln približno avstrijskemu kapitalu približno . 42,700.000 din ali 08 V. 36,000.000 din ali 24 V. 30,000.000 don ali 30 •/• 25,200.000 din ali 17 •/• 15,500.000 din ali 11 Vt 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Opozorim naj na to, da kljub dogodkom V letu 1939 in preje (Anschluss, okupacija CSR, začetek druge svetovne vojne) ločim med nemškim, avstrijskim in češkoslovaškim kapitalom in tretiram vse tako, kot da bi bila docela mirna doba. Kratki podatki o 5 najmočnejših rudnikih šo sledeči: Absolutno je dominirala Trboveljska pre- mogokopna družba d. d. v Ljubljani, usta- novljena leta 1872 na Dunaju.^ Po prevratu je imela osnovno glavnico 12,000.000 din, okoli 7200 delavcev in 120 nameščencev ter 6600 KM energije, leta 1940 pa že osnovno glavnico 100,000.000 din, zaposlovala je 5300 delavcev, 280 nameščencev ier 63.000 KM fenergije; bila je lastnik 1060 ha velikega gozda. Od 1,000.000 delnic po 100 din je bilo v francoskih rokah okoli 350.000 delnic, Švi- carji so imeli približno 300.000 delnic, Av- strijci circa 200.000 delnic, Jugoslovani so bili na zadnjem mestu z nekako 150.000 delnicami. V najbolj konjunkturnem letu 1929 je od- padlo na TPD več kot 43*/o skupne jugo- slovanske proizvodnje premoga; v krizi leta 1933 je njej pripadlo le še 28,5 »/o proizvod- nje premoga v državi. Stanje se je le počasi popravljalo-, kajti leta 1939 so njeni delavci nakopali komaj 31 */» ie surovine. Drugo najmočnejše podjetje je bil Rudnik svinca v Mežici s topilnico.^ Podjetje je pri- padalo družbi The Central European Mines Limited London. Tik pred okupacijo sio bile vredne nepremičnine in stroji okoli 30 mili- jonov din; zaposlenih je bilo okoli 1000 de- lavcev, 80 nameščencev in 5700 KM. Tretji po važnosti in moči je bil državni premogovnik Velenje.* Ko je bil po prevratu podržavljen, je zaposloval 700 delavcev, 9 nameščencev in imel 1100 KM. Osnovna glavnica je znašala leta 1939 le 2,000.000 din; prav tedaj je delalo 400 delavcev, zmoglji- vost strojev je znašala preko 1200 KM. Četrto mesto je pripadalo Šentjanškemu premogovniku Andreja Jakila.' Ob prevratu je znašala osnovna glavnica 1,000.000 din, pred okupacijo pa 3,000.000 din. Število de- lavcev se je gibalo ves čas okoli 250; znat- neje so narasle le moči strojev, in sicer od 330 KM na 1800 KM. Peto mesto je zasedel državni premogov- nik Zabukovca nad Laškim." S podjetniškim kapitalom 1,000.000 din je pričel rudnik po- novno obratovati po prevratu; takrat in po- zneje je imel okoli 300 delavcev in 1000 KM. 2. ŽELEZARSKA INDUSTRIJA Ob prevratu je prevzela Slovenija 31 obra- tov te stroke,' v dvajsetletju po njem pa je pričelo obratovati 29 novih obratov. Ti in stari obrati so imeli skupno osnovno glavni- co 246,000.000 din. Od tega je odpadlo na: jugoslovanski kapital približmo norveški kajpital približno , . avstrijski kajpital približno švicarski kapital približno . . 173,000.000 din ali 70 "/o 4A,O0O.O0O din ali 19 »/o 27,000.000 din ali 11 'It 500.000 din ali 0,2 •/. Jedro železarske industrije tvorijo zlasti 3 železarne oziroma jeklarne: Kranjska in- dustrijska družba (KID), Štore in Ravne. Njim se kot četrti pridružuje podjetje Av- gust Westen d. d. Celje, tovarna emajlirane posode. Peti partner bi bile Strojne tovarne in livarne d. d. (STIL) v Ljubljani, če bi leta 1939 še obratovale. Ker pa so šle tik pred tem v konkurz, bi jih mogla na tem mestu nadomestiti ali Cinkarna Celje ali slovenjebistriški obrat delniške družbe Zug-: mayer-Gruber iz Zagreba. Vendar opišem kot peti obrat STIL, ker je obratoval večino dobe med obema vojnama. KID d. d. v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1869.8 P^, konca prve svetovne vojne si je pridobila družba poleg tovarne na Jese- nicah še obrate na Javorniku, na Dobravi pri Bledu, elektrocentrali ob Radovni in v Bistrici v Rožu na Koroškem; nekakšna po- družnica je bila železarna v Skednju pri Trstu. Zaradi nakupa Skednja so prišli v upravni svet KID tudi italijanski upravni svetniki. Po prevratu si je Italija mnogo prizadevala, da bi bile Jesenice priključene njej prav zaradi jeseniške železarne in bo- hinjske proge. Italijanski upravni svetniki so se držali v družbi do leta 1928, ko so jih izrinili iz KID jugoslovanski delničarji.' Od tedaj je ostal v tujini le majhen paket del- nic. Tako je bilo leta 1932 deponiranih od 300.000 emitiranih delnic v tujini 12.201 del- nica. Konec leta 1936 je ostalo v tujih rokah, zlasti na Dunaju, od skupnih 600.000 delnic 16.739 delnic, maja 1939 od istega skupnega števila delnic le 15.422 delnic. Ta ostanek ni pripadal nobeni organizirani skupini delni- čarjev.*" Delniška glavnica je rasla takole: leta 1928 leta 1935 leta 1958 leta W« 13,500.000 din 45,000.000 din 90,000.000 din 120,000.000 din Tudi vrednost strojev in nepremičnin se je večala in je znašala: , leta -was leta 1935 leta 1940 16,700.000 din 97,300.000 din 165,000.000 din 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V delo je vpregla KID: 19ie. leta 1470 delavcev, 70 nameščencev, 8.700 KM 1928. leta 2170 delavcev, 75 nameščencev, 30.000 KM 1955. leta 3420 delavcev, 160 nameščencev, 28.000 KM 1940. leta 5500 delavcev, 500 nameščencev, 42.000 KM Po izrinjenju italijanskih upravnih svet- nikov se je konstituiral upravni svet tako, da je postal predsednik Avgust Westen, in- dustrialec iz Celja, podpredsednik Avgust Praprotnik, predsednik Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani. Drugo mesto zavzema Rudnik in plavž Štore." Obrat je bil ustanovljen že leta 1845. Prvotno je bilo to posamezno podjetje; v družbo na kukse se je razvilo po letu 1880. Tik pred prevratom so bili razdeljeni kuksi takole: 72 kuksov Karel Neufeldt, gen. konzul Norveške na Du- naju 19 kuksov Pavel vitez Schöller na Dunaju 15 kuksov dediči Filipa viteza SchöUerja na Dunaju 23 Vs kuksov tvrdka Schöller & Co na Dunaju 1 '/i kuksoiv Ludvik Ramor iz Budimpešte laS tuksov Po prevratu se je položaj spremenil toliko, da je imel norveški konzul Gustav pl. Neu- feldt-Schöller 127 kuksov, preostali 1 kuks pa Desiderius Bitzy z Dunaja. To sorazmer- je je ostalo vse do okupacije. Delniška glavnica je naraščaila takole: leta 1.918 leta 1939 leta 1957 leta 1959 640.000 din 52,000.000 din 45,000.000 din 50,000.000 din Vrednost strojev in nepremičnin je znašala leta 1939 preko 11,000.000 din. Prav takrat je bilo zaposlenih 420 delavcev in 1800 KM. Tretje najmočnejše podjetje je bila Tovar- na emajlirane posode Avgust Westen d. d. Celje.12 Utemeljena je bila leta 1894 kot po- samezna firma; v delniško družbo z glavnico 20,000.000 din je bila preosnovana leta 1924. Pet let pozneje je bila povišana glavnica na 25,000.000 din in je ostala na tej višini do okupacije. Čeprav je znašala pred okupa- cijo vrednost strojev in nepremičnin manj kot 9,000.000 din, je bilo zaposlenih tu tri- krat več delavcev kot v Štorah, namreč 1270; množina sil je dosegla 1400 KM. Četrto mesto je pripadalo Jeklarni grofa Jurija Thurna v Guštanju oziroma na Rav- nah." Izmed vseh sličnih podjetij v Jugo- slaviji je bila ta jeklarna najstarejši obrat, saj je bila utemeljena že leta 1774. Prvotno je bila posamezna tvrdka in last Vincenca grofa Thurna-Valsassine; leta 1926 se je pre- obrazila v delniško družbo z glavnico 14 mi- lijonov din. Delničarja sta bila le dva: Vin- cenc grof Thurn-Valsassina in Kreditni za-^ vod d. d. v Ljubljani. Udeležba je bila v raz- merju 75 "/o : 25 «/» v korist domačega kapi- tala, to je, v korist Kreditnega zavoda. Grof je bil namreč avstrijski državljan. Leta 1936 je bila znižana delniška glavnica na 12,000.000 din pri istem sorazmerju ude- ležbe kapitala. Po znižanju se ni glavnica nič več spremenila. Tik pred okupacijo so bili vredni stroji in nepremičnine več kot 9,000.000 din, število delavcev je doseglo šte- vilko 420, torej manj kot pred prevratom, ko je bilo zaposlenih 500 delavcev. Zato pa je bilo vpreženih v delo več konjskih moči: od 450 KM ob prevratu so se povzpele na 1240 KM pred okupacijo. Peti veleobrat so bile Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.'* Obrat je osnovala Jadranska banka d. d. v Ljubljani dne 1. de- cembra 1918 in je bil rezultat fuzije prejš- njih šestih majhnih posameznih podjetij: Strojnih tovarn Tönnies, Žabkar, Samassa, Železolivarne, Kovinolivarne in Zvonolivarne — vse v Ljubljani. Kmalu po osnovanju so pristopili med STIL-ove delničarje poleg Ja- dranske banke oziroma pozneje Jadransko- Podunavske banke še Ljubljanska kreditna banka in nekateri posamezniki, na primer Viktor Naglas, Andrej Šarabon, in drugi. Ob ustanovitvi je znašala glavnica 1 mili- jon 500.000 din, se dvignila leta 1920 na 2,500.000 din in dosegla v letu 1923 že 5 mi- UJonov din; na tej višini je ostala do likvi- dacije leta 1938. Takrat so bile vredne ne- premičnine in stroji 9,000.000 din. Leta 1919 je bilo zaposlenih 213 delavcev in 150 KM, ob likvidaciji 300 delavcev in 250 KM, v kon- junkturi leta 1929 pa 500 delavcev in okoli 220 KM. 3. KEMIČNA INDUSTRIJA Leta 1939 je imela Slovenija 46 obratov te stroke;" od tega števila jih je 25 nastalo še pred prevratom, ostalih 23 pa po njem. V tem času sta prenehala obratovati 2 obrata kemične stroke. Skupne glavnice so dosegle leta 1939 vi- šino 80,000.000 din; jugoslovanskega kapitala je bilo za 50,000.000 din, tujega za 30,000.000 dinarjev. Nedvomno sta bili najmočnejši dve držav- ni podjetji. Ker nista bili dolžni dajati po- datke Zbornici TOI, o njih nisem najbolje poučen. Prvo mesto dodeljujem Tobačni tovarni v Ljubljani." Drugo mesto pripada Smodnišnici v Kam- niku." Na tretje mesto sem posadil Tvornico za dušik d. d. Ruše." Tovarna sama je bila 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Zgrajena med prvo svetovno vojno s pomočjo avstro-češkega kapitala. Po prevratu se je udeležil pri glavnici tudi domači kapital, ki je bil v začetku v manjšini, v letu 1931 pa je že imel absolutno večino (podjetje je bilo s tem »nacionalizirano«); razmerje sil je bilo takrat sledeče: 55*/o:45«/o v korist jugoslovanskega kapitala. V letu 1939 je bil odnos 67 */o : 33 '/o v korist domačinov. Po prevratu je znašala glavnica 3,120.000 din, se dvignila leta 1920 na 5,000.000 din in dosegla leta 1928 višino 20,000.000 din; to je obdržala do okupacije. Ob začetku druge svetovne vojne se je povzpela vrednost stro- jev in nepremičnin na preko 11,000.000 din. Število delavcev se je sukalo v glavnem okoli številke 500; število konjskih moči je zna- šalo po prevratu 3000 KM, pred okupacijo že 4500 KM. Četrti je bil Semperit d. z o. z., Kranj," ki pa je že znatno zaostajal za Rušami, saj je imel od ustanovitve v letu 1922 skozi ves čas le 125.000 din osnovne glavnice. Število delavcev je naraslo od prvotnih 100 na 500 v letu 1939, število konjskih moči pa od 1000 KM na 1300 KM. Peto mesto je pripadalo Tovarni kleja v Ljubljani, last Akcijske družbe za kemično industrijo d. d., Dunaj, oziroma preko nje laist berlinske Delniške družbe za kemične proizvode.^" Delniška glavnica je znašala 3,150.000 avstr. šilingov ali — računajoč ši- ling po tečaju v Ljubljani na dan 1. janu- arja 1938 po din 8,50 — skupaj 26,775.000 din. Medtem ko je znašala Semperitova vrednost strojev in nepremičnin pred oku- pacijo okoli 10,000.000 din, je bila tovarna kleja vredna 7,000.000 din ob istočasni za- poslenosti 140 delavcev in 300 KM. 4. TEKSTILNA INDUSTRIJA V naši celotni industriji ima tekstilna stro- ka svojevrsten razvoja' in to v glavnem iz treh razlogov: 1. ker je bilo ob prevratu na našem ozemlju le 11 tovarn in se je v času med obema vojnama pomnožila kar za 92 novih tovarn, 2. ker je doživljala ta panoga konjunkturo prav takrat, ko je bila ostala industrija v krizi (1930—1934), 3. ker je bil v tekstilstvu zelo močno zastopan prav češki kapital. Skupna vsota vseh osnovnih glavnic je znašala leta 1939 kar 281.000.000 din. Nacio- nalna pripadnost kapitala je bila takale: jugoslovanski kapital češki kajpital . . . švicarski kapital . . a\-strijski kapital angleški kapiial . . 1>2,000.000 din ali 47 «/o 87,000,000 din ali JI •/. 25.000.000 din ali 9 V. 22,000.000 din ali 8 •/. 15.000.000 din ali 5 »It Pregled števila obratov in skupne vsote osnovnih glavnic nam nedvoumno pokaže, da se je prerinila teikstilna industrija z enega zadnjih na prvo mesto. Prvo mesto dodeljujem podjetju J. Hutter in drug, Maribor.^^ Tovarna je pričela z de- lom v letu 1926 z osnovno glavnico 1,500.000 din. Od te vsote je bilo 52*/o domačega in 48*/o avstrijskega kapitala. Tri leta pozneje je bila zvišana glavnica na 5,600.000 din, raz- merje med udeležbama pa je ostalo isto. Le- ta 1930 je Hutter spodrinil avstrijske delež- nike in dvignil glavnico na 20,500.000 din; od tedaj dalje je bil obrat izključno last do- mačega kapitala. Leta 1938 je dvignil Hut- ter glavnico celo na 40,000.000 din. Tudi hitri dvigi glavnic so znak konjunkture za industrijo. Tovarna je pričela delati s 360 delavci in 260 KM, pred raasulom države pa je delalo 1570 delavcev, 105 nameščencev in 5200 KM; v proizvodnjo je bilo vključenih tudi 770 statev. Premičnine in nepremičnine so bile vredne okoli 47,000.000 din. Drugo mesto pripada podjetju Jugoslo- vanske tekstilne tovarne Mautner d. d. Fir- ma Mautner je bila utemeljena leta 1850 in je imela poleg obratov v Avstriji, na Češkem in v Romuniji še sledeče tovarne na sloven- skem ozemlju: predilnico v Litiji, tkalnice v Ajdovščini, Gorici in Preboldu ter še eno blizu slovenskega ozemlja, namreč tisto v Tržiču (Monfalcone). Do leta 1922 je imelo podjetje skupni sedež na Dunaju, od tedaj dalje pa za naše obrate še posebej v Ljub- ljani (od leta 1950 dalje v Zagrebu).Po prevratu sta bila »slovenska« seveda le pre- dilnica v Litiji ter tkalnica, barvarna in ti- skarna v Št. Pavlu pri Preboldu. Jugoslovanski Mautner je imel po prevra- tu osnovno glavnico 2,500.000 din; po dveh letih jo je dvignil na 10,000.000 din, od leta 1927 dalje je znašala 20,000.000 din. Po prvi svetovni vojni je imel 550 delavcev, pred drugo svetovno vojno pa 930 delavcev in 3500 KM (to vse v obeh obratih skupaj). Izmed vseh naših veleobratov je imel Maut- ner najmanj statev, namreč 545 po številu, zato pa seveda največ vreten, kar 33.650. Stroji in nepremičnine so bile vredne okoli 40,000.000 din. O udeležbi kapitalov nisem dobro poučen, zanesljivo sem mogel ugoto- viti le za leto 1935, da je glavnico sestavljal češki, avstrijski in jugoslovanski kapital. Tretje mesto sem odmeril Jugobruni d. z o. z., Kranj.^* Družba je bila utemeljena leta 1928. Ves čas obratovanja v stari Jugoslaviji je bilo v glavnici angažiranega 121.000 din domačega kapitala in 1,879.000 din češkega 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kapitala. Leta 1939 je bilo zaposlenih 1300 delavcev in 3600 KM. V tem času je teklo 1400 statev in 18.000 vreten. Četrto mesto je zasedlo podjetje Glanz- mann & Gassner.^^ To je bila komanditna družba, ki je postavila predilnico in tkal- nico v Tržiču na Gorenjskem leta 1885. Ka- pital je bil v celoti tuj in sicer švicarski in angleški, kajti Glanzmann je bil Švicar, Gassner pa Anglež. Leta 1934 (verjetno pa tudi preje in pozneje) je bilo vseh družab- nikov 17, vendar so bili glavni: Edmund Glanzmann, javni družabnik, švicarski dr- žavljan; Albert Glanzmann, javni družab- nik, švicarski državljan; Andrew Gassner, javni družabnik, angleški državljan; Leo Gassner, Prokurist, nemški državljan. Vsi drugi so bili komanditisti ali tihi družab- niki. Ob prevratu je zaposlovala tovarna 700 delavcev in 2400 KM, ob koncu pred- aprilske Jugoslavije pa 1200 delavcev in 3500 KM; tedaj je tudi teklo 642 statev in 23.000 vreten. Na peto mesto se je povzpela Jugočeška d. d., Kranj.2« Ustanovljena je bila leta 1925 z delniško glavnico 10,000.000 din ob 40-od- stotni udeležbi domačega kapitala in 60-od- stotni udeležbi češkega kapitala. Kmalu nato je bila glavnica povišana na 20,000.000 din. Zaradi dobre konjunkture je bilo družbi omogočeno, da je dvignila leta 1938 svojo glavnico celo na 40,000.000 din. V začetku je bilo zaposlenih manj kot 600 delavcev, tik pred okupacijo pa preko 1000 delavcfv. Število konjskih moči se je povzpelo na 2800 KM ob istočasni uporabi 875 statev. 5. USNJARSKA INDUSTRIJA Izmed 45 tovarn te stroke, ki so obratovale leta 1939 na Slovenskem, jih datira 25 iz avstrijske dobe, 20 jih je bilo organiziranih v dobi med obema vojnama.^' Po poreklu kapitala je bila to po veliki večini domača industrija, kajti izmed 50,000.000 din, koli- kor je znašala skupna vsota vseh osnovnih glavnic, je pripadalo 40,000.000 din jugoslo- vanskim lastnikom, ostalo avstrijskim držav- ljanom. Prvo mesto je nedvomno pripadalo pod- jetju Franc Woschnagg & sinovi d. d., Šo- štanj.2* Obrat je pričel s proizvodnjo v ro- kodelski ali vsaj manufakturni obliki že le- ta 1788. Prvotno posamezno podjetje se je preosnovalo v delniško družbo leta 1924 z osnovno glavnico 8,000.000 din. Vse je bilo 100-odstotno last domačega kapitala. Del- nice so bile razdeljene v družini. Leta 1928 se je dvignila gilavnica na 12,000.000 din. Leta 1931 je proizvedlo 350 delavcev in 1500 KM usnja v vrednosti več kot 55 mili- jonov din. Leta 1936 so iste sile proizvedle blaga v vrednosti skoraj 59,000.000 din. Drugo mesto zavzema podjetje Peko d. z o. z., Tržič.^* Peter Kozina je utemeljil svojo firmo v Tržiču že leta 1903, vendar je na- stalo podjetje Peko d. z o. z. z združitvijo še drugih manjših obratov za proizvodnjo čev- ljev šele 1.1928. Podjetje je bilo 100-odstotno last domačega kapitala in je proizvedlo le- ta 1935 s pomočjo 250 delavcev in 120 KM čevljev v vrednosti 14,000.000 din. Leta 1938 je bilo zaposlenih že 340 delavcev. Tretja je firma Lovro Laurich, usnjarna v Slovenskih Konjicah.'" Utemeljena je bila leta 1894. Tik pred pričetkom druge svetov- ne vojne je proizvedla pri glavnici 9,000.000 din, 170 zaposlenih delavcih in 1100 KM usnja v vrednosti preko 11,000.000 din. Pod- jetje je bilo v domačih rokah. Četrto mesto prisojam Mokronoški tovarni usnja v Mokronogu.äi Kot družba z omejeno zavezo je bilo podjetje utemeljeno leta 1930 in je zaposlovalo v letih pred okupacijo od 180 do 200 delavcev ter okoli 250 KM. Vred- Ljubljanski velesejem je bil važno posredovalno sredstvo med domačo in tujo industrijo ter merilo za napredek 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nost proizvodnje tega domačega obrata je bila približno' enaka Laurichovi vrednosti proizvodnje. Peto mesto je obdržala ljubljanska tovar- na Indus d. z o. z., ki je bila kot taka regi- strirana leta 1933, pred tem pa je bila to znana PoUakova tovarna usnja.'^ Ob koncu mirne dobe je zaposlovala okoli 160 delavcev in 500 KM. Vrednost proizvodnje se je su- kala med 15 in 25 milijoni din. Družba je bila v rokah domačega kapitala. 6. LESNA INDUSTRIJA Za lesno industrijo je značilno, da je na- stala večina obratov še pred prevratom, po številu 80, po prevratu le 30 tovarn.^^ Dalje je značilno, da so bile to predvsem žage, od katerih so mnoge imele »dvojčke«, to se pra- vi, dve blizu stoječi žagi sta imeli vsaka svoj parni pogon. Ker so jih lastniki prijavljali Zbornici TOI kot enoten obrat (prim, po- pisne pole), se držim tega načela tudi jaz. Tudi ta panoga industrije je bila po pre- težni večini last domačega kapitala. Od 55 milijonov din skupnih osnovnih glavnic je odpadlo na domači kapital 43,000.000 din, 8,000.000 din na avstrijske državljane, osta- nek 4,000.000 din so vložili Italijani. Mnogo obratov lesne industrije se je bavilo predvsem s proizvodnjo okroglega in reza- nega lesa. Prvenstveno je les kupovala Ita- lija, zlasti do znanih sankcij (gospodarska blokada) zavoljo imperialistične vojne proti Aibesiniji. Sankcije so zelo prizadele sloven- sko lesno industrijo in izzvale v njej globoko krizo. Na prvo mesto uvrščam podjetje Remec & Co iz Duplice pri Kamniku.^* Tovarna je pričela izdelovati pohištvo in upognjeni les leta 1907. V času pfedvojne Jugoslavije se ji je podjetniški kapital sorazmerno hitro dvigal: do leta 1932 je znašal 800.000 din, se dvignil na 5,000.000 din, dosegel leta 1938 že 6,000.000 din. Največ delavcev je zapo- slovala tovarna leta 1938, namreč 420; konj- ske moči so ostale na isti višini: okoli 520 KM. Podjetje je bilo 100-odstotno v do- mačih rokah; leta 1939 je proizvedlo blaga v vrednosti več kot 10,000.000 din. Približno prav toliko so bile vredne tudi nepremič- nine in stroji. Drugo mesto sem dodelil gumski industriji K. A. Auersperga v Kočevju.'^ Podjetje je imelo na svojem gozdnem posestvu, ki je ob- segalo 5250 ha gozda, več parnih žag s skup- no množino sil 300 KM in z okoli 200 delavci. Podjetje je bilo last jugoslovanskega kapi- tala in je proizvedlo leta 1959 raznih vrst rezanega lesa v vrednosti 5,000.000 din. Tudi tretje mesto zavzema slična indu- strija; to je bil Gozdni urad barona Borna.'* Podjetje je bilo v lasti jugoslov. kapitala in je imelo sedež v Tržiču na Gorenjskem. Z okoli 200 delavci in 380 KM je proizvedlo leta 1939 rezanega lesa v vrednosti 7,000.000 dinarjev. Ves čas kraljevine Jugoslavije je imel ta gozdni urad 3800 ha gozda. Tem trem podjetjem je kot četrta sledila Kopitarna Winkle v Sevnici,^' ustanovljena že leta 1886. V konjunkturnih letih med obe- ma vojnama je izkoriščala delo do 200 de- lavcev in 300 KM. Ves kapital je bil v nem- ških rokah. Peto mesto je pripadalo ljubljanski ško- fiji,'8 ki je izkoriščala gozdni kompleks do leta 1936 velik 6800 ha, po tem letu pa 7800 hektarov. Na raznih žagah so proizvedli leta 1939 s pomočjo 280 delavcev in 530 KM re- zanega lesa v vrednosti 4,500.000 din. 7. PREHRANJEVALNA INDUSTRIJA Ob prevratu je prevzela Slovenija 19 obra- tov te vrste, na novo je zraslo 20 obratov.*' Po veliki večini je bil podjetniški kapital v domačih rokah: od skupne vsote osnovnih glavnic v višini 60,500.000 din je pripadlo domačinom 59,000.000 din kapitala, le en milijon din avstrijskim kapitalistom, komaj 500.000 din pa italijanskemu kapitalu. Dominanten položaj v prehranjevalni in- duistriji je imela Pivovarna Union d. d. v Ljubljani.*' Obrat je nastal leta 1864 kot firma Kosler & Co; leta 1909 se je preosnoval v delniško družbo. Delniška glavnica je zna- šala leta 1922 le 3,000.000 din, se dvignila dve leti pozneje na 12,000.000 din, leta 1930 na 24,000.000 din. Leta 1939 je znašala vred- nost strojev in nepremičnin 14,000.000 din, delo pa je opravljalo 220 delavcev in 1000 KM. Drugo mesto so zavzemale Združene pivo- varne Zalec-Laško, delniška družba od sa- mega začetka, to je od leta 1902 dalje.** Leta 1935 je znašala osnovna glavnica 2 mi- lijona din, zaposlenih je bilo 90 delavcev in 550 KM. Tretje mesto sem dodelil Tovarni mesnih izdelkov Josip Benko v Murski Soboti, usta- novljeni leta 1922.*2 Podjetniški kapital ji je znašal tik pred razsulom države 6,000.000 din, premičnine in nepremičnine so bile vredne 9,000.000 din, zaposlenih pa je bilo okrog 80 delavcev in 190 KM. Vrednost proizvodnje je dosegla višino 20,000.000 din. Na četrto mesto se uvršča mariborska to- varna testenin Ludvik Franz in sinovi,*' To- varna je bila ustanovljena že leta 1864. Med- tem ko je zaposlovala v prvem desetletju po prevratu povprečno 100 do 120 delavcev. 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA se ni pozneje število nikdar povzpelo preko 100 delavcev in 490 KM. Na petem mestu je bila Kolinska tovarna kavnih primesi/* torej tovarna, ki je imela od ustanovitve do poprevratnih let centralo v Pragi, obrat med drugimi tudi v Ljublja- ni, pozneje pa oboje v Ljubljani. V popre- vratnih letih je bil kapital v pretežni večini še vedno češke provenience in šele pozneje se je sorazmerje ustalilo na višini 81,25 "/o: 18,75 "/o v korist slovenskega kapitala. Leta 1939 je znašal podjetniški kapital 4,000.000 dinarjev. Število delavcev ni nikoli preseglo številke 45. 8. GRADBENA INDUSTRIJA Leta 1918 je ostalo na slovenskem ozemlju 44 obratov te vrste, v obdobju med obema vojnama je bilo na novo organiziranih 27 tovarn. Ker je šel med tem časom 1 obrat v likvidacijo, je okupacijo dočakalo 70 to- varn.""* Skupna vsota osnovnih glavnic je znašala 33,000.000 din; od tega je bilo domačega ka- pitala 28,000.000 din, ostalih 5,000.000 din je pripadalo avstrijskim državljanom. Izmed 5 najmočnejših obratov vso na prvem mestu vsekakor »stranski« obrati Trbovelj- ske premogokopne družbe oziroma njenih rudnikov, to sta cementarni Trbovlje in Zi- dani most ter apnenica v Zagorju ob Savi."" Vsi ti trije obrati skupaj so zaposlovali leta 1939 preko 300 delavcev in 4300 KM. Drugo mesto zavzema Splošna stavbena družba d. d., Maribor."' Ves čas obstoja je imela družba osnovno glavnico 5,000.000 din, zaposlenih do 200 delavcev in 800 KM. Tretja je Stavbena družba d. d., Ljubljana, utemeljena že leta 1873 kot Krainische Bau- gesellschaft A. G., Laibach. V času kralje- vine Jugoslavije ji je znašala osnovna glav- nica 1,500.000 din, zaposlovala pa je okoli 200 delavcev in približno 200 KM.« Četrta je bila ljubljanska d. z o. z. Alpeko, ustanovljena šele leta 1930. Zaposlovala je približno 50 delavcev in 50 KM."' PetO' mesto bi pripadalo Tovarni Portland cementa na Dovjem, če ne bi šla po veliki krizi leta 1934 v likvidacijo.^" 9. PAPIRNA INDUSTRIJA Jedro te industrije je bilo organizirano že pred prvo svetovno vojno."' Najstarejše pod- jetje je bilo istočasno tudi najmočnejše, to so Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, v kartonažni stroki pa je tudi prevladovala dokaj stara tovarna, namreč Kartonažna tovarna Ivan Bonač sin v Ljub- ljani. Ob prevratu je prešlo' v novo kraljevino na slovenskem ozemlju 9 obratov, na novo je zraslo nadaljnjih 8 obratov. Vendar je do- čakalo okupacijo 16 obratov, ker je medtem ustavila delo brusilnica lesa Medvode. Vsota vseh osnovnih glavnic -je znašala 200,000.000 din. Od tega je bilo za 190,000.000 dinarjev domačega, za 10,000.000 din avstrij- skega kapitala. Prvo mesto zavzemajo Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljublja- ni.Po pi-evratu je znašala delniška glav- nica 5,000.000 din; kombinat je bil vreden 30,000.000 din, v delo pa je bilo vpreženih 600 delavcev in 4000 KM. Leta 1940 je zna- šala delniška glavnica že 30,000.000 din, vred- nost strojev in nepremičnin se je povzpela na 120,000.000 din, poleg istega števila de- lavcev pa še 13.000 KM. Drugo mesto dodeljujem Sladkogorski to- varni ovojnega papirja d. z o. z.. Sladki vrh pri Št. Ilju.^' Fabrika je bila utemeljena le- ta 1885 kot privatno podjetje. V dobi med obema vojnama ji je osnovna glavnica zna- šala 50.000 din, vrednost strojev in nepre- mičnin se je dvignila od prvotnih 8,000.000 dinarjev na 37,000.000 din. Število delavcev se je gibalo med 200 in 300 zaposlenih, mno- žina konjskih moči pa se je povzpela v po- prevratnih letih od 1000 KM na preko 1700 KM tik pred okupacijo. Tretje mesto pripada Tovarni papirja Ko- ličevo pri Domžalah.^" Zgradil jo je Fran Bonač leta 1920. Obrat je najprej izdeloval le lepenko in karton, od leta 1924 dalje še papir. Končno je isti Bonač zgradil še tovar- no celuloze v Vidmu pri Krškem ob Savi. Količevo je pričelo obratovati z glavnico 2,000.000 din; ta se je dvignila leta 1939 na 12,000.000 din. Vrednost tovarne se je sukala okoli 15,000.000 din. Zaposlenih je bilo okoli 300 delavcev in 1100 KM. Četrto mesto je pripadalo podjetju, ki je bilo v celoti last avstrijskega kapitala, nam- reč firmi Bratje Piatnik, tovarna dokument- nega papirja, Radeče pri Zidanem mostu.^^ Osnovna glavnica je znašala 3,000.000 din, vrednost nepremičnin in strojev 8,000.000 din. Delavcev je bilo zaposlenih okoli 150, mno- žina sil se je povzpela na okoli 600 KM. Peto mesto je zavzemala Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke d. z o. z., Ceršak.*' Tovarna je izdelovala lesovino in lepenko od same ustanovitve leta 1888 dalje in to s 130 delavci in 700 KM. 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Diagram prikazuje proiavodnjo Tovarne kleja v Ljubljani (črtkana črta). Združenih papirnic (izvlečena črta) in Trboveljske premogokopne družbe (mešana črta). Pove nam, da so dosegle te tri tovarne konjnnkturni vrh v letu 1929, najhujäo krizo nekako v drugi polovici leta 1952 in da se je pričela ponovna konjunktura približno z letom 1936; v letu 1938 je zaznavna lahna kriza. Proizvodnje v letu 1940 je skoraj Jugosl. Lloyda«); spis ima precej napak in je slabši kot Kukolečino delo. — Joso Lakatos, Industrjja Slovenije, Zagreb 1922 ^Industrijska biblioteka »Jugosl. Lloyda« št. 1); to je prvi boljši popre- vratni pregled slovenske iindu.strije in ima deskriptivni ter informativni značaj s precej netočnimi ipodatki. — Milko Brezigar, Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva, v Celju 1918; tudi to delo nima znanstvenih ambicij, pač pa je pisano informativno in popularno. — Janko Jovan, Glavne .prodnktivne sUe v gospodarstvu Slovenije (Slovenci v desetletju 1918—1928, Ljubljana 1928, str. 483—536); to je pregled za prvo poprevratno desetletje. — Marija Kladnik, Standorte der Industrien in Slovenien, Ljubljana 1935; dok- torska disertacija, tiskana v Ljubljani, je bila sprejeta na Hoiohschule für Welthandel na Dunaju leta 1935. — Gradiivo za statistiko trgovine, obria in industrije v Sloveniji (uredil dr. FraJi Windischer), Ljubljana 1929. — Prispevkii h gospo- darski statistiki Slovenije (uredil dr. Fran Windischer), Ljubljana i^)QS. — Na gospodarskih ogledih po Sloveniji (uredil dr. Fran Windischer), Ljubljana 1930. Pisec ima v vseh treh delih drugačna merila za delo, zato so med nje- govimi, Kukolečinimi in mojimi podatki in navedbami ve- like razlike. — Razvoj tistih delniških družb, ki so delo- vale na našem ozemlju že v časih oivstro-ogrske monarhije, najdeš v knjigi z naslovom Compass, finanzielles Jahrbuch für Oasterireich-Ungarn, 1917, Wien 1916. — Ostalo drobno in priložnostno literaturo citiram sproti pri opombah k posameznim obratom. — Tolmačenja pojmov delniška druž- ba, družba z omejeno zavezo, posamezna tvrdka itd. najdeš v Trgovinskem zakonu, Ljubljana 1938 (Zakoni in uredbe, zvezek LIV.) in v Zakonu o obrtlh, Ljubljana 1931 (Zakoni in uredbe, zvezek XVI ). /. Arhiv zbarnice TOI, fase. 311/1, 311/3, 311/7, 309/1, 309/2, 309/3, 509/8; Spominski zbornik Slo'venije ob dvajsetletnici kraljevine JiUgoslavije, Ljubljana 1959, str. 355—365. — 2. Arhiv zbornice TOI, fase. 511/7; Spominski zbornik Slove- nije, str. 642—645; Janko Orožen, Zgodovina Trbovelj, Hrastnika ioi Dola, I, Trbovlje 1958, str. 328. si. — J. Arhiv zbornice TOI, fase 311/1; SpomHiski zbornik Slovenije, str. 682—683; Kladnik, str. 31—52; Mohorič, Industrializa- cija Mežiške doline, Maribor 1954, str. 173—208. — 4. Arhiv zbornice TOI, fa.sc. 511/3, 311/2, 509/2. — 5. Arhiv zborni<>e TOI, fas. 311/3, 311/2, 309/4; Spominski zbornik Slovenije, str. 658. — 6. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/3, 511/2. - ?. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/3, 309/8, 309/9, 309/10. — 8. Arhiv zbornice TOI, fase. 31il/3, 311/6, 309/5 , 309/1, 309/10, 309/4; Spominski zbornik Slovenije, str. 681—682; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 47—71; Analiza bilamsa (dodatek >Na- rodnemu blagostanju«, Beograd, 11/1930), str. 221—222; A. Krajan (ps. r)anilo Vojska), Primer imdustrijske kombina- cije (vertikalnega koncema) na slovenskih tleh. Sodobnost IX 1941, št. 1, str. 40-^5. št. 2, str. 80-85. — 9. Analiza bilansa VIII/1956, str 209—210; ib., IX/1.957, str. 177—178; ib., III/1951, str. 451—452. — 10. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/8, 509/5. — 11. Arhiv zbornice TOI, fascikel 311/3, 311/5, 309/9; Spominski zbornik Slovenije, str. 688; Lakatos, Ind. Slavonije, str. 54. — 12. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/5, 3U/5, 309/12; Spominski zbornik Slovenije, str. 689; A Kra- jan, Sodobnost IX, 1941, št. 1, str. 40^5, št. 2, str. 80—85; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 68—1»9. — 11. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/3, 511/7, 509/4, 509/11; Lakatos, Ind. Slove- nije, str. 51—54; Spominski zbornik Slovenije, str. 681—682; Mohorič, Industrializacija Mežiške doline, str. 15—70. — I4_ Arhiv zbornice TOI, fase. 511/3 , 311/6, 509/10; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 54—55; Analiza bilansa 111/1951, str. 142 in 145; Rudolf Andrejka, Najstarejše ljubljanske industrije (Kronika I, 1954, str. 089-290) — 15. Arhiv zbornice TOI. fase. 511/3, 309/10, 509/4, 311/5. — 16. Za to državno pod- jetje mi kolikor toliko dobro informativna literatura ni znana; tovarna ima svoj lastni, dobro ohranjeni arhiv, ki ga še nisem pregledal. — 17. Znana mi je samo brošura Ob 100-letnici podjetja Kamnik v Kamniku, Kamnik 1952. — 18. Arhiv zbornice TOI, fase. 511/3, 311/3, 309/11; Spo- minski zbornik Slovenije, str. 675; Gospodarski razvoj Ma- ribora, Maribor 1956, str. 65—69. — 19. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/4, 509/10. — 20. Jože Som, Tovarna kleja v Ljub- ljani (Moščanska kronika, št. 2, li958, str. 55—61). — 21. Arhiv zbornice TOI, fase. 511/1, 511/2, 311/3, 311/7, 309/3, 309/6, 309/4, 311/8, 309/2. — 22. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/1, 309/5; Spominski zbornik Slovenije, str. 664; Gospo- darski razvoj Maribora, str. 105—104. — 25. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/5, 311/7, 309/6; Analiza bilansa V/1935, stran 11—^"12; Spominski zboj-nik Slovenije; str. 694; Lakatos, Ind. Sloveniije, str. 119-121; Compas 1917, II. str. 765—764. — 24. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/4, 511/8; Spominski zbor- nik Slovenije, str. 650; Jubilejni zbornik o.b 25-letnici sr. tehnične tekstil, šole v Kranju, Kranj 1956, str. 71—79. — 25. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/3, 311/7, 309/3; Spominski zbornik Slovenije, str. 655—654; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 118—131; Viktor Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, Tržič 1956, str. 511—514. — 26. Arhiv zbornice TOI, fase. 511/1, 509/4; Analiza bUansa 11/1950, str. 155—154; ib., IV/1952, str. 324—3S; Spominski zbornik Slovenije, str. 651; Jubilejni zbornik . . . tekstilne šole v Kranju, str 75. — 27. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/5, 509/12, 309/8, 509/6, 509/4, 509/5, 509/5, 309/10, 309/11, 309/9; Spominski zbornik Slove- nije, str. 690; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 72—83; Kiagl, Zgodovinski drobci, str. 298—509; Ivan Mohorič, Zgodovina obrt! in industrije v Tržiču, Tržič .1957, str. 280 si. — 28. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/3, 509/12; Spominski zbor- 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nik Slovenije, str. WO. — Analiza bilansa III/1931, str. 28 in 29; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 74—75. — 29. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/3, 309/8; Spominski zbornik Slove- nije, str. 654—655; Kragl, Zgodovinski drobci, str. 308—309; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 80—81; Mohorič, Zgodovina obrti in lindustrije v Tržiču, str. 287. — JO. Arhiv zbornice TOI, fase. 311/3, 309/5; Spominski zbornik Slovenije, stran 679; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 77. — 31. Arhiv zbornice TOI, fase. 309/6; Spominski zbornik Slovenije, str. 638. -- 32. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/4; Lakatos, Ind. Slove- nije, str. 75—76. — J3. Arhiiv zbornice TOI, fase. 509/1, 509/2, 509/4—509/12, 311/3, 311/5; Lakaloš, Ind. Slovenije, str. 9—51. — 34. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/9; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 17—18; Roža Ravnik, Ob petdesetletnici tovarne *Stol< i^Kam^niški zbornik 1955, str. 257—^44). — 35. Arhiw zbornice TOI, fase. 309/1. — 36. Arhiv zbornice TOI, fase. 309/1, 511/5. — 37. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/12, 311/5; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 25; Spominski zbornik Slovenije, str. 692. — 38. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/12, 511/5. — 39. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/1, 309/2, 509/5, 509/8, 509/10, 309/12, 509/15, 511/1 511/3, 31il/5, 511/6; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 99—116. — 40. Arhiv zboo-nice TOI, fase. 511/2, 511/5, 509/12; Analiza bilansa 111/1951, stran 14—15; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 111; Spominski zbornik Slovenije, str. 636—657. — 41. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/2, 311/2, 511/5; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 110-111. — 42. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/1; Spominski zbornik Slo- venije, str. 681. — 43. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/5, 511/6; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 101; Gospocterski razvoj Mari- bora, stran 142. — 44. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/5, 511/5, 311/5; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 106; Spominski zbornik Slovenije, etr. 629. — 45. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/1—509/4, 309/8, 509/10—509/15, 511/5, 511/7, 511/6, 309/7; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 147—159; Kladnik, str. 71—75. — 46. Glej op. 2. — 4?. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/10, ; 511/6; Analiza bilansa IIlI/1951, str. 50; Gospodarski razvoj ; Maribora, str. 69—70; Spominski zbornik Slovenije, stran 671-672. - 48. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/10, 311/7; Analiza bilansa 11/1930, str. 193; Lakatos, Ind. Slovenije, str. 148; Spominski zbornik Slovenije, str. 640. — 49. Arhiv ! zbornice TOI, fase. 509/1; Spominski zbornik Slovenije, '. str. 621. — 50. Arhiv zbornice TOI, fase. 509/8, 511/3, 511/7; j Lakatos, Ind. Slovemije, str. 151—152. — 51. Arhiv zboimice TOI, fase. 509/1—309/5, 509/11, 511/6 511/7; Kladnik, stran 98 • do 95; Lakatos, Ind. Sloivenije, str. 150—157. — 52. Arhiv ' zbornice TOI, fase. 509/2; Analiza bilansa IX/1957, str. 96; i ilb., 11/1950, str. 12ahodna empora« je podobna oni na Krki na Koroškem, ki je bila tudi neposredno od- visna od iSalzburga in tako je Ptuj skupaj z njo primer arhitekturne odvisnosti od kultur- nega središča, hkrati pa tudi odsev določenih funkcionalnih potreb v arhitekturi.' Večina vseh romanskih cerkva na Sloven- skem pa pripada enoladijskim stavbnim ti- pom. Po obliki oltarnega prostora se spet dele na posamezne skupine, tako na tiste s polkrožnimi apsidami, s kvadratnimi pres- biteriji in z vzhodnimi zvoniki. Enoladijske stavbe s polkrožnimi apsidami so od viseh najbolj popularne, čeprav zaradi Selo t Prekmurju — zunanjačina rotonde {Foto: M. Zadaikar) svoje skromnosti v razvoju zahodnoevrop- skega stavbarstva nimajo pomembnejšega mesta. Značilna zanje je vzdolžno pravokot- na ladja, ki je bila dosledno ravno krita z lesenim stropom, polkrožna apsida pa obo- kana s polkupolo. Edino izjemo med vsemi predstavlja Zgornja Draga v bližini Stične, ki je v ladji obokana z dvema križnima ku- polastima obokoma na prečni oprogi in ka- tere apsida je zunaj preprosto kamnoseško okrašena. Ta izjemnost pa se da z veliko verjetnostjo razložiti z arhivskimi viri, ki poročajo o stiškem stavbeniku Mihaelu, za katerega zgodovinski momenti kažejo na to, da je tudi omenjena podružnica njegovo delo. Bolj kakor umetnostni moment je pri teh stavbah zanimiv njihov geografski položaj, saj se omejujejo pretežno na bivšo Kranj- sko, torej na jugozahodne in na osrednje predele Slovenije, kar je morda razložljivo celo z bližino Ogleja, vsekakor pa predstav- lja uveljavitev južnega pola. Ta ugotovitev se dobro sklada tudi z evropskim položajem, kjer so polkrožne apside pretežno delež ev- ropskega juga ali pa vsaj kažejo na svoja južna izhodišča in tako izdajajo kontinui- teto starokrščanske tradicije. Po svojem severnem izhodišču, — saj ima- jo svoje pravzore celo v lesenem stavbarstvu, ki je evropskemu jugu tuj in ne prenese oblih oblik — pa so pravi protipol polkrož- nim apsidam kvadratni prezbiteriji, ki se omejujejo predvsem na severne evropske de- žele in — kot bi bila Slovenija Evropa v malem — na slovenskih tleh spet na njene severne predele, to se pravi na ozemlje nek- danje Štajerske in Koroške. Tu nastopajo več ali manj strnjeno v skupini, ki je umet- nostno-geografsko pogojena. Kjer pa naleti- mo južno od Save na tak prezbiterij, se da kot pojav vsakokrat razložiti s čisto do- ločenim vplivom ali celo z direktnim preno- som. S križno rebrastimi oboki — večinoma so bili ti prezbiteriji prvotno ravno kriti ali pa redkeje obokani z vzdolžno banjastimi oboki — se je oblikovala pod že poprej ome- njenim vplivom Jurkloštra na ozemlju la- škega gospostva v prvi polovici XIII. stol. posebna skupina cerkva, od katerih imajo nekatere nad tako obokanimi prezbiteriji pozidan zvonik, s katerim pa se že uvrščajo hkrati v naslednjo skupino. Po svoji geografski razprostranjenosti so morda najbolj zanimive tiste stavbe, ki ima- jo nad kvadratnim prezbiterijem pozidan zvonik v obliki tako imenovanega kornega ali vzhodnega zvonika, ker stoji pač vzhod- no od ladje, torej za zvonik na nenavadnem 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Koper — baptbterij .(razčlenirtev stene) {Foto M. Zadnikar) mestu. Kot logično in teritorialno nepreki- njeno nadaljevanje koroške skupine, ki je pomembna v tej vrsti celo v evropskem me- rilu, sledi ta zanimivi in po svojem izvoru še nepojasnjeni tip romanske enoladijske cerkve toku reke Drave proti vzhodu, dokler ga, v nasprotju z njo, ne zadrži v nepreki- njenem razvoju v tem času še slabo naselje- na in težko prehodna pokrajina velikega dravskega gozda, da se usmeri proti jugu v Mislinjsko dolino ter po njej in po Savinj- ski dolini do Save, kjer doseže ta skupina ob izlivu Savinje v Savo z nekaj spomeniki svojo najbolj proti jugovzhodu pomaknjeno točko v vsem evropskem gradivu." Kakor je ta skupina tesno povezana s pokrajino in je izraz razpoloženja tega kulturnega prostora, ki so ga oblikovale različne silnice, pa se ti zvoniki pojavijo na Slovenskem popolnoma neodvisno od svoje štajersko- koroške skupine: prvič okrog Škofje Loke, kjer je bila že v X. stol. osnovana freisinška posest in je tako prenos tega stavbenega ti- pa iz Bavarske po tej poti več kot na dlani, drugič z enim samim znanim primerom v Šmarjeti na Dolenjskem, ki je spet na ozem- lju freisinške dolenjske posesti, potem pa še v Veliki Nedelji na Štajerskem in v že gotski obliki v Murski iSoboti v Prekmurju, kamor je ta tip zašel brez vmesnih teritori- alnih posrednikov verjetno po nekih še ne pojasnjenih osebnih prizadevanjih. Ce pomenijo kvadratni prezbiteriji in vzhodni zvoniki severno komponento v ro- manski arhitekturi na Slovenskem in se je po drugi strani ravninska Panonija uvelja- vila predvsem z opečno gradnjo ter z neka- terimi posebnostmi, ki bi jih lahko imenovali variacije na isto temo, potem se še mnogo bolj kakor v polkrožnih apsidah izraža južni pol v tako imenovani »istrski skupini«. Ta se omejuje na skrajni jugozahodni in za- hodni del Slovenije in posega iz Istre preko Krasa na Vipavsko ter po dolini Soče na- vzgor prav pod vznožje Julijcev, kjer se še vedno ob ohranitvi tipičnega tlorisa romanska stavba veže že z gotskimi elementi in tako ta skupina ne samo geografsko, temveč tudi stilno izzveni. Gre namreč za izredno skrom- ne stavbe, ki se v svojem istrskem izhodišču izražajo v neometani kamniti gradnji in jih pokrivajo debele skrli ter se tako na zunaj skoraj ne razlikujejo od ljudskih bivališč. V tlorisu obsegajo enoten pravokotnik, ki je pokrit z ravnim lesenim stropom in je le njegov skrajni vzhodni del presvoden z niz- kim banjastim obokom tako, da nastane od ladje nekoliko ožji in nižji oltarni prostor. Zanigrad v Slovenski Istri je najbolj tipičen predstavnik te najbolj samonikle in na zemljo vezane arhitekture. Poleg pravkar omenjenih enoladijskih stavb »istrske skupine« pa moramo vanjo uvrstiti še eno izredno arhitekturo: Hrastoolje, ki so zlasti zaslovele s svojimi ikonografsko zani- mivimi poznogotskimi freskami iz domače Liibeliče — kostnica (Foto: S. Vrišer) 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO istrske delavnice. Stavba, ki stoji od konca XVI. stoletja dalje sredi visokega utrjenega obzidja, je pozidana na živi skali in je sicer v merah majhna, pa vendar učinkuje po svoji stavbni zasnovi naravnost monumen- talno. Postavljena je na enotnem tlorisnem pravokotniku, iz katerega sega na vzhodni strani le majhna poligonalna apsida, na za- hodu pa iz osi pomaknjen zvonik. Notranj- ščina je s tremi pari polkrožnih lokov na zidanih okroglih stebrih razdeljena v tri ladje, ki so obokane z banjastimi oboki in je obok v srednji ladji le zaradi njene večje širine, ki zahteva tudi večji radij obočne banje, višji od stranskih dveh. Stranski ladji se zaključujeta s plitvima apsidama v de- belini vzhodne stene tako, da zunaj sploh ne izstopata, srednja apsida pa je globlja in je znotraj polkrožna, zunaj pa poligonalna. S tako tipično oblikovano vzhodno partijo spominja stavba na nekatere druge istrske spomenike in zlasti še na starokrščansko baziliko v Poreču, ki ji je verjetno služila za vzor, čeprav ju loči vsaj šest sivih sto- letij. Preko nje se vežejo Hrastovlje na sta- rejše bizantinske, ravenatske in sirijske vzo- re, največ iz zgodnjega srednjega veka. Vse to pa znova potrjuje, kako različna izhodišča in vplivna področja so se v srednjem veku stikala na tako majhnem koščku evropskega zemljevida, kot ga zavzema Slovenija. Poleg doslej opisanih stavbnih tipov, ki so vsi več ali manj pokrajinsko vezani in značilni in prav zato tudi umetnostno-geo- grafsko še posebej zanimivi, je romanska doba zapustila v Sloveniji še nekaj arhitek- tur, ki se jih ne da kar tako uvrstiti v določene regionalne skupine, saj imajo svoja posebna izhodišča. Med njimi zavzemajo Prom — zunanjščina gradu (Foto: M. Zadnjkar) posebno mesto rotunde, ki so imele v času svojega nastanka različne funkcije in se tudi po arhitekturi močno razlikujejo med seboj, pojavljajo pa se sporadično na vsem slo- venskem ozemlju. S svojo opečno arhitek- turo, bogato z lizenami razčlenjeno zunanj- ščino ter s stenskimi nišami in s kupolo v notranjščini se ponaša Selo v Prekmurju, ki kaže na vzore v severovzhodni smeri, medtem ko je Spodnja Muta popolnoma preprosta in ravno krita. V Kopru je ro- tunda S. Elio ob pomanjkanju vsakršnih stilno bolj podrobno opredeljivih detajlov teže časovno določljiva, lahko pa je s pli- tvimi poševnimi oporniki še iz predroman- ske dobe, medtem ko z lizenami razčlenjeni baptisterij ob stolnici jasno izdaja svojo zrelo romansko arhitekturo in ne skriva me- diteranske provenience. Posebna funkcija je bila v romanski dobi dodeljena kostnicam ali karnerjem, na po- kopališčih postavljenim majhnim okroglim stavbam, najraje na pol pomaknjenim v breg, katerih spodnji prostor je kot nekaka kripta služil za shranjevanje kosti, ki so prišle na dan ob prekopavanju grobov, zgo- raj pa je bila navadno Mihaelu posvečena kapela. Od mnogih, ki o njih poročajo arhiv- ski viri, so se ohranili le še trije. Arhitek- tonsiko je s svojim obokom, ki se preko de- lavniške sorodnosti veže na Svibno in z njim na »laško skupino«, najbogatejši karner na Gorenjem Mokronogu, medtem ko sta ostala dva v Libeličah in v Jarenini ohranila le še svojo preprosto romansko zunanjo podobo. V okviru gradov so bile nujni sestavni del tudi grajske kapele. Nekatere med njimi so ponovile že iz samostojnih sakralnih stavb dobro znane osnovne tipe, druge pa so pre- vzele izredne oblike, ki so ustrezale poseb- nim nalogam teh kapel v sestavu grajskih kompleksov. Tako n. pr. kapela na gradu Turjak, ki je bil zaradi turških vpadov po velikem potresu v XVI. stoletju zvečine na novo pozidan, še do danes ohranila svojo prvotno srednjeveško podobo. V romanski dobi je bila naslonjena s polkrožno apsido na obzidje in je bila v ladji ravno krita, apsida pa obokana s polkupolo. Izreden spomenik pa predstavlja dvonad- stropna kapela na Malem gradu o Kamniku, ki je nastala pod Andechs-Meranci pred letom 1250. Spodnja kapela ima pravokotno ladjo in ožji kvadratični prezbiterij, zgornja pa ima polkrožno apsido. Pod prezbiterijem spodnje kapele je kripta, tako da je stavba v svojem vzhodnem delu pravzaprav tri- nadstropna. Kripta in nadstropna kapela sta iz spodnje dostopni po stopnicL^h v de- 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA belini sten. Likovno jo bogatijo portal spod- nje kapele in oba stebrna slavoloka, ki pa hkrati zapletajo problematiko njenega stavb- nega razvoja. Dvonadstropnost izhaja iz stroge delitve stanov, pri čemer je bila zgor- nja kapela dostopna le grajskim lastnikom naravnost iz stanovanjskega dela gradu po posebnem hodniku, spodnja pa je bila do- stopna tudi drugim. Po osnovnem stavbnem konceptu spominja objekt na Schwarzrhein- dorf v Porenju, le da je v arhitektonskem pogledu seveda mnogo skromnejši, vendar pa kljub temu še vedno eden najzanimivej- ših primerov romanske arhitekture na Slo- venskem, ki še vedno čaka na podrobnejšo obdelavo. Med izrednimi primeri, ki se jih ne da uvrstiti v nobeno regionalno pogojeno sku- pino, je tudi svojevrstna stavba na Gradu pri Slovenjem Gradcu. Postavljena na me- stu nekdanjega gradu, na katerega spomin- nja še ime hriba, na katerem stoji, in pa samostojen stolp, ki služi danes za zvonik, je pred barokizacijo obsegala samo enoten, na tlorisnem kvadratu zgrajen prostor brez prezbiterija. Štirje križno rebrasti oboki slone na mogočnem osrednjem monolitnem marmornem stebru, ki je v konstruktivnem in v estetskem oziru odločilni element te arhitekturne prostornine. Z izredno visokim portalom, ki ima že rahlo zalomljen vrh in brstne kapitele, s profilom reber in z nizko, potlačeno bazo osrednjega stebra se da stav- ba datirati z zadnjo romaniko okrog 1. 1240, zgodovinski momenti pa kažejo na to, da je bil pobudnik njene izredne arhitekture oglejski patriarh Bertold kot tamkajšnji zemljiški gospod po rodbinski plati in v svojem času osrednja osebnost slovenske zgodovine. Neposredni vzori za to stavbo niso znani, malo verjetno pa je, da bi se bila zgledovala naravnost po svojih števil- nih sorodnikih na daljnjem Gotlandu.'" Profana arhitektura, ki se je iz romanske dobe na Slovenskem ohranila le v jedrih nekaterih najstarejših gradov, je ne samo maloštevilna, temveč tudi za neprekinjeni razvoj arhitekture kot oblikovalke prostora manj pomembna od sakralne, ki je nosilka umetnostnih momentov. Profani spomeniki so, kakor drugod po Evropi, tudi v Sloveniji še razmeroma slabo proučeni, saj je bila doslej v tem pogledu sistematično preiskana le Dolenjska.'^ Že dosedanje ugotovitve pa kažejo, da se slovensko gradivo ni oddaljilo od značaja, ki so ga imeli gradovi drugod v Srednji Evropi. Stolpasti grad je tudi tu prva osnovna oblika, katero so le redko' za- menjale obsežnejše stavbne zasnove, ki spo- minjajo na stanovanjsko udobneje urejeni palas. Obe obliki je seveda k nam zaneslo tuje plemtsvo, ko si je tu kot zemljiški go- spod ustvarjalo svoja gospodarska in ob- rambna oporišča. Najčistejši primer stolpastega gradu pred- stavlja tako imenovani »zgornji stolp« na Kranclju nad Škof jo Loko, ki so ga pozidali freisinški škofje v središču svoje gorenjske posesti. V tlorisu kvadratni stolp, postavljen na dominantnem položaju nad sotočjem dveh dolin, je bil obdan z zidom in z jarkom ter zaradi večje varnosti dostopen šele v nad- stropju. Naseljen je bil še v XV. stoletju. Stolpasta jedra so imeli tudi gradovi, ki so jih pozneje povečali z novimi trakti, kot n. pr. Stari grad pri Novem mestu, Cretež, Klevevž, Mokronog, Pišece, Žužemberk itd. Tradicija stolpastega gradu pa se je ohra- nila tudi še v gotsko dobo. Med gradovi, ki niso bili samo i'Z stolpa, temveč so imeli tudi že na večji talni ploskvi pozidan stanovanjski del, palas, je bil eden najpomembnejših grad Planina nad Sevnico, kjer je v razvalinah še dobro vidna vrsta zazidanih romanskih oken v dolgi severni fasadi. — V prvotni zasnovi in ne- ometani kamniti gradnji je še zelo dobro Grad pri Slovenjem Gradcu — osrednji steber z obokom (Foto: M. Zadnikar) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ohranjen grad Prem na Notranjskem, ki ob- sega dvoje v topem kotu drug na drugem postavljenih dvonadstropnih traktov, ki se nadaljujeta v obzidje, katero oklepa dvori- šče. V pritličju je obokan prostor z dvema polarna križnih obokov z rebri kvadratnega prereza. — Zaradi večjih prezidav je manj jasno prvotno stanje gradu Cmurek nad Muro, kjer pa se je in situ ohranil še eden njegovih zunanjih portalov s pleteninasto okrašenim polkrožnim timpanonom iz sre- dine XII. stol.'^ — Podrobne raziskave in izkopavanja bi tem redkim spomenikom ro- manske profane arhitekture na Slovenskem vsaj v arheološkem pogledu pridejala ne- dvomno še nove primere. Kakšen je po vsem tem delež Slovenije v okviru Evrope, kar zadeva romansko stav- barstvo? Skladno z njenim zemljepisnim položajem in zgodovinsko usodo je tudi nje- na romanska arhitektura po svojem značaju srednjeevropska. Svoje skromno umetnostno povprečje je presegla le takrat, kadar je po redovnih ali osebnih zvezah posegla za vzori daleč od svojih meja v umetnostno najna- prednejših deželah takratne Evrope. Umet- nostnozgodovinska vrednost in pričevalnost ohranjenega gradiva pa ni v iskanju nje- govih absolutnih umetnostnih kvalitet, tem- več v tem, kako se je ta zemlja odzvala na posamezne evropske arhitekturne pobude in kako jih je po svoje predelala ter jim dala lastni izraz. Umetnostno-geografska vprašanja prihajajo torej tu predvsem do izraza in le v tej luči lahko vzbudi slovensko gradivo kot celota evropski znanstveni inte- res. OPOMBE 1. F. Stele: Mionuiraenta artis slovenicae I, Ljubljana 1935. — 2. F. Stele: Predromanski ornament iz Slivnice, Raz- prave Slovenske Akademije znanosti im umetnositi v Ljub- ljani, 11, Filozotsko-tilološko-historični razred, 1944, 347 do 363; E. Cevc: Predromanski pletenini iz Batuj, Arheološki vestnik I, Ljubljana, 1950, 136—145. — J. F. Stele: Vorromanisches aus Slowenien, Beiträge zur älteren euro- päischen Kulturgeschichte, iBand I, Festschrift für Rudolf Egger, Klagenturt 1952, 367^382. — 4. E. Cevc: Dvoje zgodnjesrednjeveških figuralnih upodobitev na slovenskih tleh. Arheološki vestnik III/2, Ljubljana 1952, 214—2». — 5. E. Cevc: Romanski Marijin kip v Velasovem, Zbornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta I, Ljubljana 1951, 86—116; isti: Mojis-ter solčavs-k.e Marije, Zi>ornik za umet- nostno zgodovino. Nova vrsta llil, Ljubljana 1955, iW—146. . — 6. M. Zadnikar: Romanska Stična, Razprava SAZU IV/5, Razred za zgodovinske in družbene vede, Ljubljana 1957. — E. Cevc: Nova umetnostnozgodovinska odkriija v Ptuju, Zgodovilnski časopis VI—ViH, Ljubljana 1952—55, 301—329; M. Zadnikar: Ptujska župna cerkev v romanski dobi. Ptuj- ski zbornik 1893—1953, Pituj 1953, 59—49. — S. M. Zadnikar: Problem >laške skupine« v maši poznoromanski arhitekturii. Zbornik zai umetnostno zgodovino. Nova vrsta V, Ljubljana . 1959, 209. — 9. M. Zadnrkar: Romanski vzhodni zvoniki na Slovenskem, Zibornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta m, Ljubljana 1995, 55—104, — 10. M. Zadnikar: Srednjeveška arhitektura na Gradu pri Slovenjem Gradcu v luči zgodovine in novih odkritij. Kronika — časopis za slovensko krajev.no zgodovino lV/3, Ljubljana 1956, 156—169. — //. I. Komelj: Srednjeveška grajska crhitektuia na Do- lenjskem, Zbornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta I, Ljubljana 1951, 37—85. — 12. M. Zadnikar: Portal s plete- ninasto ornamentiko na cmureškem gradu, Zhornik za umetnostno zgodovino. Nova vrsta 111, Ljubljana 1955, 147 „.dq,m............................._____________________ MARIBORSKI MESTNI GRAD (Stavbno-zgodovinska skica) JOŽE CURK Kot pove že podnaslov, je namen članka predvsem vnesti nekoliko več jasnosti v stavbno-zgodovinski razvoj mariborskega mestnega gradu. Zato v njem obširneje ob- ravnavam samo problematično kronologijo nastajanja posameznih arhitektonskih enot, ki združene tvorijo sedanji grajski stavbni kompleks, ne opisujem pa sedanjega stanja gradu. Da pa bo nastanek in razvoj seda- njega mestnega gradu razumljivejši, segam nekoliko nazaj, da v skopih obrisih prika- žem razvoj Maribora kot trdnjavskega opo- rišča na pragu nižin Srednjega Podravja. Začetek Maribora je iskati v trdnjavi na Piramidi, kopastem griču severno od mesta, katere gradnjo je narekovala državna obrambna organizacija nestabilne vzhodne meje. Nastanek trdnjave, ki je ščitija brod, nekoliko kasneje pa most preko Drave in varovala vhod v Dravsko dolino, je treba staviti na začetek XII. stol., v čas torej, kol so nastajale tudi druge trdnjave vzdolž madžarske meje: Ptuj, Radgona, Lipnica, Cmurek itd. Graditelj trdnjave je bil najverjetneje Bernard Sponheimski, mejni grof Dravske marke, ki se enkrat imenuje tudi Maribor- ski. Po njegovi smrti 1. 1147 so ga nasledili Traungaui, za temi pa 1. 1193 Babenberžani. Že Traungaui so imeli na gradu svoje mini- steriale, ki so se po njem imenovali gospodje Mariborski. Leta 1181 se omenja v admont- ski davčni knjigi »Marchburg oppidum in- ferius et superius«, torej se že omenjata grad in naselje, ki se je razvilo pod njim ter prevzelo njegovo ime. Pred 1. 1209 je Mari- bor postal trg in 1. 1257 se že imenuje »civi- tas«. Prvi mestni pečat iz 1. 1295 dokazuje, da je bilo mesto v drugi polovici XIII. stol. že utrjeno z obzidjem. Obrambna funkcija gradu se je v teku XIV. stol. prenesla na mesto, ki je prevzelo trdnjavsko in tudi 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Tločrt mariborskega mestnega gradu iz leta 1478 upravno vlogo gradu. Grad sam se je spre- menil v mestno predstražo in opazovalnico. Vojvode so si v nastajajoči mestni trdnjavi zgradili že najkasneje v sredini XIII. stol. svoj mestni grad, katerega lega se da samo splošno fiksirati v zahodni del mesta, v bliži- no Koroških vrat. L. 1495 se ta grad omenja kot »die alte Purgkh«, kar že predpostavlja obstoj novega mestnega gradu v severo- vzhodnem delu mesta. Še celo leta 1578 so bili ohranjeni ostanki starega gradu, ki je bil gotovo utrjen tudi proti mestu, nato pa je izginil iz zgodovine. Med tem časom je stari grad na Piramidi kot mestna predstraža in opazovalnica ve- getiral. Leta 1578 so izumrli močno zadol- ženi vitezi Mariborski. Kot grajski oskrbniki so jim sledili Schärfenbergi do 1. 1386, Hugo Devinski do 1.1399, nato Wallseeji do 1.1465. Kaže, da je bil grad tedaj v zelo slabem stanju, ker so ga Wallseeji morali 1. 1434 generalno popraviti. Ko so se končno tudi Wallseeji gospodarsko izčrpali, so grad pre- vzeli njihovi upniki gospodje Grabenski, ki so ga imeli v lasti skoraj 100 let, do 1. 1556. Leta 1528 je v grad udarila strela in je v celoti pogorel. Na starih temeljih je bil nato zgrajen nov grad v obliki, kot jo kažejo slike iz XVII. stol. V začetku XVII. stol. je bil grad zelo zanemarjen. Leta 1605 so vanj stacionirali čete, ki so grad po ugotovitvah strokovne komisije iz 1. 1611 do kraja zde- molirale. Ali je bil grad po 1. 1612 še kaj obnavljan, se ne ve. Leta 1750 so ga dobili grofje Brandisi, ki so ga 1. 1784 podrli ter njegov material porabili za zidavo gradu Betnave. Bregovi Drave so z odstranitvijo gradu izgubili enega svojih starih simbolov deželne varnosti. Severovzhodni vogal mesta je bil utrjen konec XIII. stoletja. Na stičišču severnega in vzhodnega obzidja je stal okrogel stolp, ki se izrecno omenja 1. 1380. Južno od njega so bila na mestu, kjer je severovzhodna cesta zapuščala mesto, med leti 1305—1515 s pomočjo Vetrinjskega samostana zgrajena štirietažna stolpasta Graška vrata, ki so bila ca. 1467 opremljena s polkrožnim barbaka- nom. Ker je obzidje obtekal ca. 50 m širok in 8 do 14 m globok jarek, so bila vrata opremljena z dvižnim mostom. Na mestu današnjega gradu sta stali hiši Gregorja Maura in njegove sestre Marjete, vdove po Urbanu Peku, ki sta se morali umakniti, kakor govori listina cesarja Friderika III. iz 1. 1478, novo nastajajoči grajski stavbi. Novo zgrajeni grad je bil vključen v orga- nizem mariborskih mestnih utrdb kot opo- rišče severovzhodnega mestnega ogla. Grad je bil izraz stremljenj druge polovice XV. sto- letja po večji udobnosti in se je v tem svoj- stvu prilagodil spremenjenim prometnim in gospodarskim pogojem poznega srednjega veka. Gotska gradnja je ohranjena kot jedro sedanjega grajskega stavbnega kompleksa ter je v tločrtu jasno vidna. Na skoraj 2 m debelih zidovih se je dvigalo dolgo prepro- sto poslopje. Delitev njegove kleti in pri- tličja z vrsto mogočnih kvadratnih slopov je še prvotna. V prvem nadstropju so po- znejše predelave prvotno prostorno delitev zabrisale. Vidni so še sledovi stopnic, ki so povezovale obe stanovanjski etaži. Kot do- kazuje na podstrešju ohranjeni naslikani gotski zidec, sestavljen iz šilastoločnih lo- kov, je bila stavba od vsega začetka sedanje višine. Na severu je grad segal na mestno obzidje, kot dokazuje ozka strelna lina v severni steni mezzanina, ki je danes zazi- dana, pa je imela gotovo par nekoliko vzhodneje. Ce je severno obzidje resnično imelo predzidje, kot to domneva Paul Schlos- ser, čeprav za to nima nobenih dokazov, je moralo biti zelo nizko. Med vzhodnim mest- nim obzidjem in gradom nastalo medzidje je proti jugu zapiral raven zid, ki je tekel do Graških vrat. V medzidje je vodil vežast prehod, ki še danes opravlja to funkcijo, iz medzidja pa verjetno prvotni vhod v grad. Jasno in mogočno se je moral dolgi, ozki Tločrt mariborskega mestnega gradu iz druge polovice XYI. stoletja 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Tločrt mariborskega mestnega gradu ilz let 1601—1612 in visoki grajski blok dvigati s svojo silno sedlasto streho nad množico meščanskih hiš. Turška oblega septembra 1532. leta je mestno obzidje močno poškodovala. Treba ga je bilo obnoviti, okrepiti in prilagoditi novi tehniki napada in obrambe. Delo so prevzeli Italijani, v katerih domovini je do- zorela nova utrdbena umetnost. Z delova- njem Domenica dell'Allia je bila preko Graza prenesena v Maribor. Obnova mest- nih utrdb in njih modernizacija se je začela 1. 1555. Med leti 1556—1562 je zrastla na mestu starega okroglega stolpa sestra Mli- narske bastije v Fiirstenfeldu, mariborska baistija. Njeni graditelji so bili Andrea del- l'Allio, Andrea de Lago, Peter de Pignato in Waltein iz Trebnja. Pomaknjena globoko v mestni jarek, je s svojimi topovi lahko »česala« vzhodno in severnoi mestno obzidje. Njena krona je ležala ca 10 m nad jarkom, njen plato je obtekal močan paličast zidec, na vencu njenih ein pa je počivala skrilava streha. Bastija je imela dve etaži, od katerih je spodnja zasuta. Obe etaži in plato so povezovale polžkste stopnice. Polnjeni zi- dovi, obloženi z obdelanim lomljencem, so bili nerazčlenjeni, opremljeni samo z nizki- mi, navzven razširjenimi strelnicami. V ohra- njeno etažo je vodil sedanji vhod, opremljen z robom, posnetim na ajdovo zrno. V drugi polovici XVI. stol. je morala nastati tudi vzhodna ploščad, ki je povezala bastijo z Graškimi vrati. Paličast zidec dokazuje italijansko delo. Vischer-Trostov bakrorez iz 1. 1681 ga jasno kaže, samo da je na sliki pomaknjen nekoliko previsoko. Tudi ta plo- ščad je bila opremljena s cinami. V vzhodni steni gotovo ni imela večjih oken, kvečjemu strelne line, imela pa je nekaj vrat in oken na zahodni dvoriščni strani. Grajsko jedro v tej dobi, razen na severu, še vedno ni bilo nikjer neposredno povezano z mestnimi utrdbami, le njegovo medzidje se je z iz- gradnjo vzhodnega trakta precej zožilo. Deželni knezi so dajali grad v zastavo raznim najemnikom, dokler si ga niso konč- no pridobili za vsoto 25.000 gld grofje Khisli 1. 1575 oziroma 1579, ter ga imeli v lasti do 1. 1690. S prehodom gradu v njihovo posest se je začela doba mnogih prezidav in po- večav gradu, ki se je končno spremenil v sintezo raznih stavbnih period in stilov. V zaščiti prenovljenih mestnih utrdb se je namreč mogla prosto razviti želja po kom- fortu in reprezentanci, zato je prejšnjo izo- lacijo nadomestila želja po povezavi z oko- lico. Staro se je umaknilo novemu arhitek- tonskemu razpoloženju, grad se je polagoma spreminjal v razkošno baročno graščino. Manjše predelave je moral grad doživeti že v letih 1590—91. Po računih, ohranjenih v graškem Deželnem arhivu, sO' takrat reno- virali njegovo notranjščino. Kaj se je delalo, se točno ne ve. Kaže, da požar z dne 6. maja 1601, ki je upepelil večino mesta in vse utrdbe, tudi gradu ni prizanesel. Gotovo so se po tem letu opravile na gradu večje pre- delave, katere je zaključila 1. 1612 naprava novega ostrešja in strehe. Ve se, da »o bile 1. 1601 vse mestne utrdbe in bastije obnov- ljene. V tem času je moral grad dobiti tudi svoje štiri vogalne šesterokotne stolpiče, od katerih so nekateri služili za stopnišča. Stol- piči so bili štirietažni, okrašeni z vodorav- nimi zidci, maltastimi rusticiranimi robovi in pilastri ter opremljeni v spodnjih etažah s pokončnimi pravokotnimi, v gornji pa s pokončnimi ovalnimi okni. Streha je bila pri vseh stolpičih enaka: zvonasta. Grad je bil takrat še brez arkad in galerij. To do- kazuje ohranjeni jugozahodni stolpič, ki je na današnjem podstrešju ometan v smeri južne in zahodne galerije (maltasti rustici- rani ogli, pilastri ter svetlo tonirani maltasti omet) ter najstarejša podoba gradu (o. pl., najkasneje sredina XVII. stol.), ki kaže po- gled na mesto in grad iz severozahodne stra- ni. Na sliki je jasno vidna prvotna zahodna grajska fasada, flankirana od obeh zahod- nih stolpičev. Najobsežnejša je bila naslednja stavbna perioda, ki je bistveno spremenila obseg in lice gradu. Začela se je z istočasno gradnjo Tločrt mariborskega mestnega gradu iz let 1655—1675 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Loretanske kapele (»kopije« Sante Case v Loretu) in oratorija (1655 — 10. avg. 1661), petosne južne fasade z mogočnina čelom, razširjene do jugovzhodnega stolpiča (let- nica na glavnem portalu 1661, velike sorod- nosti z gradnjami južnonemške stavbarske šole pod vplivi Elije Holla) ter slopaste galerijske fasade, ki je povezala oba zahod- na stolpiča. Na bakrorezu, ki ga je izdalo Zgodovinsko društvo po oljni sliki v gra- škem Deželnem arhivu, nastali ca 1670, ima zahodna galerija še svojo lastno pultasto streho, katere sledovi so jasno vidni na podstrešju. V sredini fasade so ob galeriji zgradili pravokoten stopniščni stolp z uro in čebulasto streho na vrhu ter visokopri- tlično dvoosno, skoraj kvadratasto vezno stavbo pred seboj. Ker je imela veža tla v višini arkad, so do nje vodile dvojne vsaksebi postavljene stopnice, katerih zida- no ograjo so krasili baročni kroglasti motivi. Vezno stavbo so členili vodoravni zidci in podvojeni pilastri, stolp pa zidci, rusticirani ogli in pravokotne line. Iz veže so vodila skozi stolpovo pritličje vrata na arkadni hodnik. Njihov usločeno zaključeni obris je še danes lepo viden. V tej stavbni periodi so zgradili slopaste arkade na vzhodni ploščadi ter jo povezali z grajskim jedrom tako, da so na severu prebili gotsko jedro vzdolž njegove severne stene ter prizidali arkadni hodnik, na jugu pa zgradili stanovanjski trakt za južno fa- sado. Z vključitvijo te ploščadi v grajski organizem so dosegli cirkulacijsko povezavo piana nobile in s tem zadostili novemu živ- ljenjskemu razpoloženju. Istočasno so pre- uredili tudi ploščadino pritličje: v vzhodni steni so prebili 9 pravokotnih oken v mez- zaninu in enako število manjših lin v pri- tličju. Končno so ca 1. 1670 uredili tudi današnjo viteško dvorano ter jo okrasili s plastičnim italijanskim štukom in tempera- mi Lorenza Lauriaca, predstavljajočimi štiri letne čase, sacco di Roma, bitko pri Mono- štru, Odisejev povratek na Itako, Jupitra in Marsa. Paralelno z naštetimi gradbenimi deli je nastajal tudi zahodni del gradu, ki danes ni več ohranjen. Se v sredini XVII. stol. se je pred zahodno grajsko fasado širilo pravo- kotno grajsko dvorišče, ki ga je na severu omejevalo mestno obzidje (opremljeno z majhnimi vratci, od 1. 1663 deloma poru- šeno), na zahodu in jugu pa kamenita zi- dova, na katerih stičišču je stala manjša meščanska hiša. Skozi južni zid je vodil preprost vhod na grajsko dvorišče. Tločrt mariborskega mestnega gradu iz let 1747—ok. 1755 Leta 1655 je kupil Jernej Khisl že ome- njeno meščansko hišo ter ves njej pripada- joči prostor, ki je na severu segal do mest- nega obzidja, na zahodu pa do konca da- našnje kavarne »Astoria«. Sodeč po votiv- nih podobah Mariborčanov v Rušah in Na- zarjih iz let 1680 in 1681, je bil zgrajen med leti 1670—1680 na starejših temeljih sedaj podrti, štirietažni »stanovanjski« stolp na stičišču zahodnega dvoriščnega zidu in se- vernega mestnega obzidja. Trokrilno uprav- no in gospodarsko poslopje (na mestu da- našnje kavarne je bilo njegovo južno, eno- nadstropno, preprosto, 10- ali 12-osno krilo, na severu nekoliko krajše enako krilo, ki je na vzhodu slonelo na »stanovanjskem« stol- pu, na zahodu obe krili med seboj pove- zani) je moralo nastati okoli 1. 1680, torej v času nastanka 4 Vischerjevih bakrorezov (katerih eden je le kopija že omenjene naj- starejše slike gradu!). Ker slika iz ca 1690 že kaže enonadstropne arkade vzdolž 1. 1688 obnovljenega severnega mestnega obzidja ter pritlične arkade dvoriščnih fasad uprav- nega poslopja, to dokazuje, da je moral ta del gradu biti gotov že ca 1690. Njegov osrednji prostor je predstavljalo veliko tur- nirsko dvorišče z okroglim vodnjakom na sredini. Z namestitvijo sončne ure na »sta- novanjskem« stolpu 1. 1699 so našteta dela našla svoj zaključek. Ob priliki teh del se je moral tudi prvotni preprosti vhod umak- niti novemu portalu, katerega so sestavljali rusticirani vhod, okrašen na vsaki strani s pilastroma ter podolžna sedlasta strešica kot zaključek. S poroko grofice Ane Marije Khisl z gro- fom Adamom Viljemom Brandisom je prešla po izumrtju prve družine leta 1690 posest mariborskega mestnega gradu po krajšem intermezzu v roke druge družine. Z družino Brandis je povezana zadnja stavbna perioda obravnavanega gradu. Začela se je s pre- ureditvijo stolpičev. Leta 1717 so dobili, kot to dokazuje še ohranjeni stolpič, svojo se- danjo podobo z razgibanim strešnim za- 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ključkom. Letnica 1733 na vzhodni grajski fasadi označuje večja dela (predelavo oken, ometanje), dvomim pa, da bi tedaj prvotno stebriščno galerijo (kot trdi ing. arh. Erwin Fabrici) nadomestili s slopasto. Verjetno je ob tej priliki nastala tudi povezava viteške dvorane z vzhodno galerijo. Na to bi kazal kiparski dekor, posebno oba leva. Enkrat v prvi polovici XVIII. stol. je morala nastati tudi stopniščna povezava oratorija z gale- rijami prvega nadstropja, medtem ko je, po mojem mnenju, čelo kapele z njenim plastič- nim okrasom (na žalost skoraj uničenim) še prvotno. V letih 1747—1749 je dal grof Henrik Adam Franc Brandis odstraniti pred zahodno fa- sado stoječo vezno stavbo s stopniščnini stolpom ter zgraditi sedanji stopniščni riza- lit v razgibanih oblikah južnonemškega ro- kokoja. Upravičena je domneva, da je del podrtega stolpa še ohranjen v današnjem rizalitu. Kiparski dekor rizalita, ki stilno kaže na Podonavje, je signiran s črkami: . H G V B in je po stilu sodeč nastajal še tudi po sredini XVIII. stol. Kolikor se da po starih slikah presoditi, je ob tej priliki dobil tudi dvoriščni portal svoje poznobaročno čelo, gotovo pa dohodno stopnišče na vzhod- no galerijo svojo kamenito ograjo. Leta 1751 so nadzidali bastijo ter jo z namestitvijo grofovskega stanovanja v njej vključili v ostali grajski organizem. S fresko- poslikavo srednjega polja viteške dvorane (Jožef Göbler: Bitka pri Parmi leta 1743) I. 1763 se je barokizacija in s tem stavbni razvoj gradu zaključil. Sledeč spremenjene- mu stilističnemu okusu in novim družabnim in kulturnim potrebam, je nastala iz prvot- nega preprostega gotskega gradu baročna mestna rezidenca. Notranja in zunanja arhi- tektura je zableščala v novih oblikah, zliva- joča se v velikopotezno enoto, oblikovano od umetnostnih sil italijanskega in južno- nemškega baroka. Tločrt mariborskega mostnega graidu iiz leta 1953 Z XIX. stol. se je začelo drobljenje grajske- ga stavbnega kompleksa. Sodeč po starih li- tografijah (Kuwasseg-Lampel iz ca. 1845, ko- lorirana litografija iz 1855), je grad izgubil že najkasneje v začetku XIX. stol. svoje juž- na čelo in vse tri stolpiče (mogoče ob kata- strofalnem požaru 1.1797). L. 1827 so odstra- nili Graška vrata, 1. 1843 nadzidali upravno poslopje za eno nadstropje ter vanj name- stili kameralno okrajno upravo. Leta 1871 so podrli južni dvoriščni portal in kmalu nato odstranili severno mestno obzidje z ar- kadami. Kot zaključek severnega grajskega trakta je zgradil takratni posestnik grof Ferdinand Brandis stolp in prostore, v ka- terih pritličju je sedaj nameščena muzejska uprava. Zahodni del gradu je postopoma izginjal, dokler niso 1. 1938 odstranili še »stanovanjski« stolp. Z zgraditvijo kina na nekdanjem grajskem dvorišču je dokončno izginila predstava nekdanjega strnjenega grajskega kompleksa. Grad se je omejil zopet na svojo prvotno velikost. V dosedanjih izvajanjih sem namenoma izpustil obravnavo severnega grajskega trak- ta, ki je glede nastajanja dovolj problema- tičen, ni bil pa nikoli deležen posebne po- zornosti. Severni grajski trakt je jasno se- stavljen iz dveh stavbnih period. Starejši, triosni del je nastal po 1. 1751, ko so nad- zidali bastijo in jo preuredili v grofovsko stanovanje. Da je imenovani del kasnejši dozidek, dokazujejo: 1. paličast bastijski zidec, ki se nadaljuje skozi steno prizidka; 2. bastijska strelna lina, katero prizidani trakt lahno zakadiva, a je bila le srednja iz- med treh strelnih lin, zgrajenih za topovsko »česanje« južneje ležečega severnega mest- nega obzidja; 5. vidna naslonitev prizidanega trakta na bastijski nadzidek iz leta 1751; 4. gradbena zaključenost prizidka, ki se vidi v debelini njegovih obodnih zidov; 5. podkletenost prizidka v globini zasute bastijske kleti. V klet vodijo naknadno pre- drte stopnice na mestu nekdanje strelne line bastijskega pritličja. Polžaste stopnice poleg njih so služile za povezavo med pritličjem in prvim nadstropjem prizidka. Prizidek je bil v pritličju povezan z gotskim grajskim jedrom z vrati, predrtimi na mestu stare strelne line, v prvem nadstropju pa povezan z več vrati s severnim arkadnim hodnikom in z grofovskim stanovanjem nad bastijo. Prizidek je služil za domestikalna stanova- nja ter je obsegal v prvem nadstropju in pritličju po tri prostore. 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Zahodno od opisanega prizidka se širi na- slednji triosni prizidek, katerega zaključuje trietažni stolp. Ta prizidek' je nastal okrog 1. 1871, ima sorazmerno tenke stene ter v pritličju vrsto medsebojno povezanih pro- storov, v katerih je sedaj muzejska uprava. Z najmlajšim dozidkom zaključujem svoj opis nastajanja mariborskega mestnega gra- du. V njegovi kronologiji je doslej vladalo mnogo nejasnosti. Ce je članek vanjo vnesel več reda, je dosegel svoj namen. V opisova- nje sedanjega grajskega stanja pa se ne spu- ščam, ker je to opravil že Ervin Fabrici v svoji doktorski disertaciji. Zaradi lažjega pregleda precej komplicirane zgodovine o nastajanju današnjega mestnega gradu prilagam časovno tabelo: Leta 1478 nastanek gotskega jedra, ki je na severu segalo na mestno obzidje, na jugu pa s prečnim zidom zapiralo nastalo medzidje, 1556—1562 nastanek bastije, druga polovica XVI. stol. nastanek vzhodne ploščadi, .1590—1501 renovacija grajske notranjščine, 1601'—1612 izgradnja 4 šesiterokotnih stolpi- čev ter naprava novega ostrešja in strehe, 1655—1675 izgradnja Loretanske kapele, pet- osne južne fasade, slopaste zahodne fasade s predzidanim stopniščnim stolpičem in vezno stavbo, naprava slopaste galerije na vzhodni ploščadi in povezava le-te z grajskim jedrom z obema prehodoma za južno fasado in ob se- vernem mestnem obzidju, izdelava viteške dvo- rane, ,1670—1690 nastanek zahodnega upravno-go- spodarskega dela gradu, 17il7 predelava stolpičev, 1733 predelava vzhodne grajske fasade, prva polovica XVIII. sitol. povezava viteške dvorane z vzhodno galerijo, povezava kapeli- nega oratorija z zahodno galerijo, 1747—'lf740 odstranitev stopniščnega stolpa in velžne stavbe ter zgraditev sedanjega stopnišč- nega rizalita, katerega plastična dekoracija je flastajala še po sredini stoletja. Nastanek čela dvoriščnega portala ter kamenite ograje do- hodnega stopnišča na vzhodno galerijo, 1751 nadzidava bastije, nekolilko kasneje pri- zidava triosnega severnega trakta, 1(763 poslikanje srednjega polja viteške dvo- rane (J. Göbler: Bitka pri Parmi 1. 1743), do 4845 odstranitev južnega fasadnega čela ter treh stolpičev, 1843 nadzidava upravnega poslopja, 1871 odstranitev južnega dvoriščnega por- tala in nekoliko kasneje severnega mestnega obzidja z arkadami ter dozidava mlajšega dela severnega grajskega trakta, 1938 odstranitev 3>stanovanjskega« stolpa ter naslednje leto zgraditev kina na nekdanjem grajskem dvorišču, 1940—1041 adaptacija gradu v muzejsike na- mene. Dodajam kronološko urejeno vrsto slik, ki so važne za študij stavbne zgodovine maribor- skega mestnega gradu: 1. Slika (opl., prva polovica XVII. stol.). Po- krajinski muzej Maribor, kaže pogled iz sev. zahoda na gornji grad, mesto in spodnji grad. Tločrtna .skica celotnega grajskega kompleksa, deloma po- I sneta po mestnih načrtih iiz leta 1802. A — npravno-gospo-j darski del gradu, nastal med 1570 in 1690; B — leta 1871 odstranjena vrata in mestni zid z arkadami; C — 1958 od- : stranjeni tako im. >slanovanjski< stolp; D — leta 1871 priKi- dani del severnega grajskega trakta; E — grajsko jedro, na- nastalo med leti 1478 in 1751; F — leta 1827 odstranjena tako j imenovana Graška vrata ki ima že vse 4 stolpiče, nima pa še galerij niti prizidane Loretanske kapele. 2. Bakrorez, izdelan po oljni sliki v graškem Deželnem arhivu. Čas nastanka slilke okoli le- ta .1670, bakroreza okoli leta 1710. Izdalo Zgo- dovinsko društvo Maribor, Pokrajinski muzej, Maribor. Kaže pogled z juga. Zahodno od graj- skega jedra še ni nobenih stavb niti »stano- vanjskega« stolpa, stoji pa že Loretanska ka- pela, južna grajska fasada s čelom, podobnim tistemu na kapeli, zahodna galerija s posebno pultasto streho ter stopniščnim stolpičem in seveda vsi 4 vogalni stolpiči. 3. Votivni podobi v .Rušah in Nazarjih (les, olje, čas nastanka leta 1680 in 1681). Kažeta pogled z juga. Zahodno od gradu je že viden »sitanovanjski« stolp, severno obzidje še ikaže mostovž, upravnih stavb še ni videti. Grad ima 5 stolpičev. 4. Štirje bakrorezi Vischer-Trosta, iz Vi- scherjeve knjige »Topographia Ducatus Stiriae. Grätz (t68t«. Bakroreza, ki kažeta pogled na celotno mesto z juga in zahoda (je le kopija že omenjene najstarejše ohranjene slike gra- du), sta za nas neuporabna, važna pa sta ostala dva, ki kažeta pogled na grad z juga in vzho- da. Grad ima 4 stolpiče in pred zahodno fa- sado enonadstropno stolpasto vezno stavbo, do katere vodijo dvojne vsaksebi položene stop- nice. Južni, grajska in kapelina fasada, imata značilni čeli. Zahodno od kapele vodi preprost portal na grajsko dvorišče, zahodno od njega se razteza preprosto enonadstropno 12-osno upravno poslopje. Iznad njega vidna streha severnega krila. Vzhodno od »stanovanjskega« stolpa vidno mestno obzidje z mostovžem. Vzhod- no grajsko fasado krasi paličast zidec, ki je pomaknjen nekoliko previsoko. Vischer kaže, 35 KRONIKA ČASOPIS ZA ril O VENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pri vseh galerijah toskanske stebriče, kar je po mojem mnenju plod njegove licentiae. 5. Slika (opl., okoli 1. IWO), Pokrajinski mu- zej, Maribor. Kaže pogled na grad z juga in s ptičje perspektive. Je najbolj verodostojna podoba gradu iz dobe baroka. Zahodno od gra- du stoje že vse stavbe, »stanovanjski« stolp in arkadne galerije vzdolž severnega^ mestnega obzidja. Grad krase 4 vogalni stolpiči, pred za- hodno fasado stoji vežino visokopritlično po- slopje s stopniščnim stolpom z uro in čebu- lasto streho. Vse galerije so slopaste. Bastija še ni nadzidana, manjka še tudi povezava vi- teške dvorane z vzhodno galerijo in kapeline- ga oratorija z zahodno galerijo. 6. Risba iz knjige »Reisebilderbuch« nezna- nega Šlezijca iz 1. 1712. Kaže pogled na mesto z juga. Je zelo približna. Grad kaiže le en stol- pič za južno fasado. Verjetno je to stopniščid stolp. Sicer se ne da ničesar ugotoviti. Knjigo hrani Archiv Oberdonau. 7. Kuwasseg-Lampelova litografija iz okoli leta 1845. Kaže grad z vzhodne strani že v pri- bližno sedanjem stanju. 8. Kolorirana litografija iz leta 1855. Kaže pogled z juga. Južna fasada je že brez čela in jugovzhod, stolpiča. Južni dvoriščni portal še stoji. 9. Slika opl. Kaže približno enak pogled na jiržno grajsko fasado kot prejšnja litografija. Čas nastanka 1863. Avtor neznan. 10. Enak pogled kaže akvarel A. Wagnerja iz okoli leta 1867. Id. Končno omenjam še Kaufmannovo risbo južne grajske fasade iz 1. 1892, ki.kaže že po- polnoma sedanje« lice. Portal je že odstranjen, poslopje zahodno od njega dvonadstropno. OPOMBE Kari Schuchardt: Die Burg im Wandel der Weltge- schicMe. Potsdam 1931. — Oton Piper: österrei-chische Burgen. I—VUI. Wien li902—1910. — R. G. Putt: Marburg in Steiermark. I^ll. Gratz 1847. — J. R. Janisch: Topo- graphisoh^Statistiisches Lexicon von Steiermark. Graz 1878—1885. — F. Nowotny: Südsteirische Burgen und Schlösser. Alm. Sudsteiermark. Graz 1925. — J. Zahn: Steirische Burgen v. Österreich-Ungarn in Wort ujid Bild. 1890. — G. M. Vischer: Topographia Ducatus Stiriae. Grätz I168I. — A. .Mally: Gassen- Strassen- und Plätze-Buch von Marburg. Manbug 1906. — E. Fabrilcl: Die Burgen der Stadt Marbug a. D. mit besonderer Berücksichtigung des Treppen- risalites an der jetzigen Burg. München 1935. — D. Ordelt: Von der Marburger Burg. MbZ 313 od dne 8. 13. 1941. — H. Wutschnig: Steirische Städte und Märkte im Reisebil- derbuch eines Schlesiers (1710—1714). BlfHmtkde 1941. — P. Schlosser: Marburg/Drau als Festung. Ztschrift d. hist. Ver. f. Stmk. 1940. — H. Pirchegger: Marburg in alter Zeit. Alpenländische Monatshefte, Graz 1924, Beckh-Widmann- stetter: Marburg und Umgebung. Tagespost, 1900, št. 348, 250, 254, 259, 262. — H. Wengert: Städtebauliches aus Steiermark, II. Marburg. Blttr. f. Hmtkde 1932. Heft 5 in 5. — H. Wengert: Stadtanlagen Steiermarks. Graz 1932. — H. Pirchegger: Marbug in alter Zeit. Almanach Südsteier- mark. Graz 1925. — R. Baravalle: Steiermärkische Burgen und Schlösser. Graz 1936. — Indikacijiske skice franciscej- skega katastra iz 1. 1824. — Hoffer: Die räumliche Ent- wicklung der Stadt Marburg. Kartographische und schul- geographische Zeitschrift, II. Wi™ 1915, p. 42—44. — P. Schlosser: Beiträge zur Geschichte Marburgs bis 1790. MbZtg 1959, «t. 72, 178, 207, 213, 219, 236, 272. — P. Schlosser: Ringmauer, MbZtg 1938, št. 64, 75, 148, 156, 1%, 252; 1939, št. 12, ,24, 29, 47, 110, 131. — P. Schlosser: Stadt- graben, MbZtg 1938, št. 87, 98, 132, 275; 1939, 6, 53, 82, 99. LJUBLJANA - SPOMENIK ZGODOVINSKEGA URBANIZMA IN ARHITEKTURE NACE SUMI O nobenem mestu na Slovenskem niso to- liko pisali kakor prav o Ljubljani, o njenem starem jedru, njeni baročni arhitekturi in o pričah arhitektonskega snovanja novejših dob, zlasti še o Plečnikovih delih. Če se kljub temu ponovno ukvarjam s to temo, storim to v upanju, da bodo tudi tele vrstice pripomogle k utrditvi spoznanja o njeni pomembnosti, o dragocenosti njenih zgodo- vinskih urbanističnih sestavin in njenih po- sameznih arhitektur, raztresenih na videz brez reda zunaj sklenjenih starih okolišev. Zlasti je tokrat ponovno opozorilo potreb- no spričo pereče, vse bolj vidne in v veliki meri »brezobzirne« modernizacije mestnega središča; ta modernizacija sicer popolnoma razumljivo in upravičeno mora rušiti ne le stare nadrobnosti, marveč tudi cele predele. Toda žal moramo še zmerom ugotavljati, da nam ne daje vselej nadomestila za izgubljene ali »obsojene« stare vrednote. Nihče pač ne more trditi, da osrednja magistrala ni tista, na kateri opazujemo in po svoje tudi vrednotimo prispevek naše do- be k podobi Ljubljane. Že tisto, kar je bilo : na njej napravljeno v povojnih letih, dobro nakazuje smer njene modernizacije: zidava v višino. To je kajpak docela razumljivo: moderno mesto ali mestno središče si danes že kar »podzavestno« predstavljamo kot vi- sok predel s širokimi ulicami in trgi. A tu gre zdaj za temeljno vprašanje, kakšen naj bo odnos med to zahtevo in starim mestom. V Ljubljani namreč ni mogoče, da se staro mesto zaključuje denimo ob magistrali. Za- kaj ne? Zato, ker staro mestO' ne omejujejo zgolj neke ulice — to velja samo' za poglede od blizu, marveč se preko sedanjega sre- dišča uveljavlja njen najstarejši del, njena krona. Grad na hribu. Od nekdaj velja fa- sada Ljubljane — pogledi s Šišenskega hri- ba, s Tivolija in gorenjske vpadnice — za vrednoto, brez katere si slovenske prestolni- ce ne moremo predstavljati. Zato ni brez pomena govoriti o urbanistični disciplini v današnjem širšem središču (ki sega na se-, veru do železnice), kakršno so poznali in uvedli urbanisti starejših dob v Ljubljani in zaradi katere se ukvarjamo s tako ime- novanim spomeniškim vprašanjem. Zavoljo 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tega bi bilo nesmiselno in konservativno po- stavljati vprašanje, da visoka gradnja ne sodi v Ljubljano; marveč zgolj postaviti na tehtnico razmišljanje, kam take stavbe sodijo in kako visoke bi smele biti v sredi- šču. Ne bi se smelo zgoditi, da bi posamez- ne pobude prerasle nujno potrebno urbani- stično disciplino, ki se mora vselej ozirati na »nepremakljive« konstante, ki pa kajpak na primernih krajih omogoča nemoteno uve- ljavljanje v višinah. Drug moment, ki bi že danes terjal iz- črpno analizo, je vrsta sistematično začetih del za regeneracijo srednjeveškega jedra. A v tem sestavku spričo posebnega zani- manja za odnos med spomeniškim varstvom — in izročilom na splošno — in urbanizmom ni mogla biti izvedena. V primeri s temelj- nim vprašanjem, kakor sem ga označil zgo- raj, je tudi v resnici za zdaj drugovrstnega pomena. IZ ZGODOVINE SPOMENIŠKIH PRIZADEVANJ V LJUBLJANI Prva sistematična poročila o zanimanju za zgodovinske spomenike pri nas, zlasti tudi o njihovem varovanju, potekajo (če odštejemo sporadične zapise) iz baročne do- be. Kolikor gre za resnično varstvo, zlasti v okviru zbirateljstva in tudi že javne pre- zentacije, smemo šteti v to vrsto posebno antične ostaline (na primer pri Dolničarju). S takimi podatki se začenjajo navadno orisi spomeniškega varstva, ki je iz zbirateljsko- muzejskih nagibov zraslo v sodobno, široko in vsestransko znanstveno utemeljeno giba- nje. Vendar menim, da s takim prikazom ne zadenemo bistva problema, kakor nas zani- ma v tej razpravi. Kadar govorimo o varo- vanju arhitektonskih in zlasti urbanističnih prvin, potem takega prizadevanja sploh ni mogoče oceniti brez analize sodobnih aktiv- nih posegov in predstav v urbanizmu in arhitekturi. Gre torej v bistvu za vprašanje, v kakšni meri in v kateri smeri je urbani- stična dejavnost kake dobe upoštevala, vključevala in razvijala izročilo prejšnjih razdobij. Ce s tega vidika presodimo razdobje sred- njeveške Ljubljane, potem lahko zadevo opravimo na kratko: srednjeveška Ljublja- na je nastala kot mestna naselbina v celoti zunaj Emone, le del svojega obzidja ob da- našnji Vegovi ulici je prilagodila rimski obrambni črti. Vprašanje, koliko pomeni grajska trdnjava izrabo neke starejše antič- ne ali celo predrimske utrdbe, je postran- Mestni trg skega pomena, zakaj srednjeveško mesto je pač zraslo v zavetju Gradu spričo znanih okoliščin in pogojev (obramba, racionalna izraba zemljišča in ekonomična črta ozidja), pri čemer je izrabilo tudi Ljubljanico. Določen pomen pa dobiva zastavljeno vprašanje ob baročni Ljubljani. — Baročna doba je na splošno znana po svoji aktivni komponenti: neusmiljeno je rušila staro, srednjeveško in uveljavljala svoje ideale. Prizadevanja plemiških rodbin, ki so gra- dile iz stanovskega ponosa in nuje, so imela pogosto prav katastrofalne premoženjske posledice. Ta vnema je terjala napravo re- prezentančnih prostorov in izoblikovanje monumentalnih prostorskih sosledij (veža, stopnišče, salon, dvorišče), hkrati pa je kaj- pak spreminjala ali zabrisovala staro par- celacijo in podobo ulice. Skoraj vsa srednje- veška Ljubljana je v nadrobnostih spreme- nila svojo staro podobo spričo združevanja več hiš v večje enote, čeprav je bila vrsta tako nastalih novih palač in hiš pogosto izvedena le z rahlo spremembo prvotnih se- stavin (ali kakor se izražajo stari urbarji, hiše so bile samo spete, ne vselej prezidane). Kolikor se je srednjeveškega ohranilo, je bi- lo modernizirano; šele kasnejše dobe so za- čele odkrivati stare arhitektonske elemente in jih ponovno usposabljale bodisi za prvot- no funkcijo ali vsaj za dokumentarno ozi- roma dekorativno nalogo. V dobi, ki je tako močno živela iz svojega, bi bilo kajpak na- pak pričakovati, da bi mogla ohranjevati staro na račun svojih potreb in predstav. Zlasti ne zato, ker je baročna Ljubljana po sili razmer živela na istem mestu kakor srednjeveška; vse do konca XVIII. stol. je bila vklenjena v obzidje in je v tem okviru 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mogla uveljaviti svoje ideale. Kakor rečeno, je pospravila s starimi nadrobnostmi, uza- konila svoje pojmovanje prostorskih in pla- stičnih vrednot; spremenila je ritem hiš, kot enotno kuliso obravnavala ulično mejo in dodala staremu mestu novo (tretje) nad- stropje, s čimer je mesto pridobilo na go- sposkem videzu. Ce je kazala srednjeveška ulica skakljajoči ritem skromnih dvonad- stropnih hiš, je baročna doba uvedla nov čut za prostor. V okviru starega mesta je ta težnja mogla le v posameznih primerih po- kazati izrazite poudarke (povečanje prosto- ra pred križevniško cerkvijo), v polni meri pa so jo mogli realizirati zunaj ozidja s postavitvijo uršulink in dvorcev (Koslerje- ve hiše, Tivolija in Cekinovega gradu), ki se naslanjajo na Šišenski hrib in njegove zelene podaljške do današnje Titove ceste. Še posebej se namreč prav tu kaže temeljni ideal baročnega urbanizma, ki oblikuje ob- sežne prostore in jih podreja učinku posa- meznih arhitektur ali skupin. Opisane okoliščine so baročno dobo »pri- silile«, da je ohranila temeljni motiv sred- njeveškega mesta, nad katerim kraljuje grad in na čigar zelenem pobočju se projicirajo številni zvoniki kot živahni zaključki višin- sko normiranega mesta. Baročni urbanizem v Ljubljani je torej organsko zrasel iz tra- Gornji trg: hiše z zamiki dicije, le da jo je obogatil z novim pojmo- vanjem prostora in razširil. Radikalni po- segi so bili pri nas zelo redki in so nastali v prvih začetkih (jezuiti) in ob koncu dobe (Gruber). Mnogo bolj je prišla do izraza iz- redna prilagodljivost stari urbanistični she- mi, ki je tudi odlika zrele baročne dobe po prvem navdušenju in radikalizmu. V danem srednjeveškem okviru in s pritegnitvijo Ši- šenskega hriba kot novega urbanističnega oporišča je Ljubljana postala vsestransko zaključen organizem. Temeljita obnova mesta v XV1IL stol. je eden od očitnih razlogov za ohranitev nje- govega značaja, zlasti tudi v posameznostih, v naslednjem stoletju. Temu je treba dodati razmeroma majhne potrebe po večjih rekon- strukcijah, a tudi še dvoje drugih dejstev: prvič je prav to stoletje tudi sVoje nove stvaritve »normiralo« po historičnih zgledih in očitno uveljavilo vsaj romantično spošto- vanje do starih prvin, drugič pa moramo računati vsaj pri palačah z daljšo rodbin- sko kontinuiteto z zavestjo, da gre za žive spomenike zgodovinskega pomena. Na sploš- no je torej »historična« usmerjenost stoletja pripomogla k ohranitvi stare Ljubljane. Si- cer pa imamo o odnosu do starih vrednot na voljo za zdaj še prav skope podatke, zlasti za prvo polovico stoletja. Za urbanistična prizadevanja te dobe pa lahko rečemo, da pomenijo logično nadalje- vanje baročnega izročila, o čemer priča mo- numentalni Trg revolucije (Kongresni trg), ki je nastal iz čisto reprezentativnih nagi- bov; v svojem južnem prostorskem jedru se je naslonil na baročno fasado uršulinske cerkve kot dominantne arhitekture, mero prostorske meje pa je dala Kazina. Tipično znamenje dobe pa je nedvomno tloris parka. Prvi doslej znani dokument, ki spričuje rojstvo modernih spomeniških realizacij, je obnova rotovža (fasada z balkonom) po po- tresu, kar je takratni župan Hribar z ne- majhnim ponosom v tem smislu tudi sam označil. Doba po velikem potresu, po katerem se je to zgodilo (1895), pa pomeni vznik spo- meniških prizadevanj v najširšem obsegu. Usoda stare Ljubljane po potresu, ki je me- sto močno prizadel, je bila v celoti odvisna od rešitve temeljnega vprašanja: ali bo srednjeveška Ljubljana še naprej mestno središče. Ko bi ostalo pri tej tezi, ki je ime- la mnogo zagovornikov, bi spričo naraslih potreb in neizoblikovanih pogledov na spo- meniško varstvo oziroma korektno regenera- cijo staro Ljubljano najbrž za vselej izgu- bili, a hkrati bi bilo sodobno življenje stis- 58 ČASPPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA njeno v preozke meje. Sklep mestne uprave, da pozida novo mestno središče, je spričo tega treba označiti za revolucionarno deja- nje, kot nujen pogoj za zdravo rast mesta in hkrati pogoj za ohranitev starega prede- la. Morda se nam zdi danes ta odločitev tako sama po sebi umevna, da se njenega pomena niti prav ne zavedamo. — Brž ko je bilo temeljno vprašanje rešeno, je nasto- pilo drugo: kako zagotoviti organsko vklju- čitev starega mesta v novi razširjeni orga- nizem, zlasti kako zagotoviti dobre promet- ne zveze z novim središčem, ki se je pomak- nilo k Pošti in se danes pomika po Titovi cesti na sever. Iz povedanega je že očitno, na čigavih ramenih je slonelo breme odgovornosti za usodo stare Ljubljane po potresu: v prvi vrsti na urbanistu. Ljubljana je spričo ši- rokega pogleda tedanje svoje uprave pri- tegnila k izdelavi načrta za razširitev mesta Camila Sitteja, ki je slovel v Evropi kot varuh starih mest in mestnih jeder in kot teoretik, ki je celo načela za projektiranje novih predelov naslonil na zgodovinsko iz- ročilo, ki je terjal, naj urbanizem ne bo zgolj šablonsko risanje po tabli, marveč pa- noga, ki mora računati z estetskimi faktorji. Njegov načrt je bil ena od podlag za končno redakcijo »regulacije« starega in novega mesta. Drugega, ki je odigral še pomemb- nejšo vlogo, je napravil Maks Fabiani, sicer po lastni pobudi, a je postal temeljni ka- men za rast moderne Ljubljane, saj se je zadnja redakcija naslonila zlasti na njegove zamisli. Zato je mogoče razmerje popotresne dobe do stare Ljubljane razvideti prav iz tendenc, ki jih kažeta oba imenovana načrta. Ker je bila kritika obeh izvedena že na drugem mestu, naj samo povzamem splošne rezul- tate prizadevanj obeh avtorjev. Temeljna značilnost obeh projektov je t tem, da skušata novi mestni del na levem bregu Ljubljanice organsko zvezali s starim; ne zgolj z nujno adaptacijo cestne mreže, marveč tudi estetsko. Zato sta oba priznala kot dominante celotnega mesta motiv graj- skega hriba s trdnjavo in sta ga upoštevala zlasti pri speljavi novih cest in napravi no- vih trgov. Še dalj: tudi posamezne arhitek- ture so postale dobesedno nenadomestljive v podobi mesta prav zaradi tega, ker sta jih vključila v nove poglede; pri tem velja zlasti omeniti frančiškansko cerkev, ki je postala estetski zaključek Miklošičeve ceste (še večjo vrednost bi dobila, ko bi bil izve- den tudi motiv diagonalne ceste med Ajdov- ščino in Prešernovim trgom). S takimi po- segi sta urbanista vključila stare vrednote v razširjeni organizem. In še drugače: Sitte je spričo svoje historične usmerjenosti za- snoval tudi za novi mestni del osrednji za- prt trg na prostoru današnjega nebotičnika; Fabiani je šel še dalje, vendar v drugi sme- ri. Prenesel je temeljni motiv starega mesta, ki se v obliki različno široke ulice prilega Grajskemu hribu in Ljubljanici, v novo za- snovani mestni predel. Ta korak, ki žal ni bil v celoti realiziran, pomeni spoznanje osnov Ljubljane, kakor jih ni ugotovil nihče pred njim. In končno je tudi Fabianijeva . zasluga, da smo dobili zadnji trg v Ljublja- ni, Slovenski (Marxov) trg pred sodno pa- lačo, ki je postal s soseščino reprezentativen spomenik popotresne dobe in normiral mase v tem predelu. Posebej je treba namreč poudariti prav to zadnjo lastnost Fabianijevega projekta: normiranje mas novega mesta v razmerju s starim (mimogrede: tudi tedanja mestna uprava je sama spoznala potrebo po takem normiranju!). Za" vse območje razširjenega mestnega središča, ki naj bi bilo sklenjeno pozidano in naj bi ga zaključevala (frag- mentarno izvedena) okrožna cesta, je Fabia- ni uveljavil gabarit stare Ljubljane, kakor ga je uvedla baročna doba. To praktično pomeni, da bi se staro jedro, zlasti Grad, Eden znanih pogledov na grad iz Židovske steze 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO uveljavljalo kot enakopravna in dominantna sestavina ne le z okoliških višin (s Šišen- skega hriba oz. njegovih sprehajališč), mar- več tudi z ravnine okrog mesta, posebej z glavnih vpadnic, od katerih je najvažnejša vsekakor gorenjska. Da ta ukrep ni bil na- ključen, nam dokazuje arhitektovo stališče zazidave Bežigrada; tam je projektant (na projektiranem osrednjem trgu) dopuščal »neomejeno« višino stavb. V nobenem pri- meru pa se po njegovem mnenju ne bi smela porušiti ustaljena višinska razmerja v no- tranjem mestu, ki je tako postalo po kom- poziciji mas organska razširitev starejšega jedra. Tako moramo torej ugotoviti, da je v predstavi obeh arhitektov, zlasti Fabianija, živel celotni prostor mesta, zlasti mestnega središča, kot povezan organizem, ki pomeni logično razširitev jedra, kar je bilo zagotov- ljeno s spoštovanjem temeljnih črt izročila. To je bistveno vprašanje. Vse drugo je pri tem drugovrstnega pomena: nadrobna ob- ravnava starega jedra, posamezni posegi, ki so ga prizadeli, kažejo sicer razločke v prid globljega Fabianijevega razumevanja. Za primer naj rabi obdelava prav zdaj spet aktualnega preseka Rožne in Hrenove ulice pa Vožarskega pota kot modernizacija zve- ze s Karlovško cesto, ki je bil pri Sitteju izveden polovično, zaradi česar je projek- tant na papirju podrl Gornji trg (razširil cesto), pri Fabianiju pa dosledno, zato je mogel ohraniti Gornji trg nedotaknjen. A take naloge so bile prihranjene kasnej- šim generacijam. Treba je bilo namreč si- stematično fiksirati zgodovinske vrednote (o tem zlasti pri Sitteju ni bilo jasnih po- gledov) in si pridobiti potrebnih izkušenj. Za take naloge v popotresni Ljubljani ni bilo niti zadostnega razumevanja niti de- lavcev. Preozko gledanje, deloma romantični vidiki pa premajhen vpliv takratnih orga- nov spomeniškega varstva na odgovorne kroge lahko pojasnijo velike in majhne na- pake (na primer rušenje knežjega dvorca v Gosposki ulici). Temeljni uspeh popotres- ne dobe moramo vsekakor videti v delu urbanistov. Prva svetovna vojna je ustavila realiza- cijo popotresnih načrtov zlasti pri izgradnji magistrale, ki je bila takrat načeta le v majhni meri. Obdelava glavnega odseka od Pošte do železnice je ostala za povojni čas in še danes ni dokončana. — Naglo porasle potrebe pa so terjale v tridesetih letih novo formulacijo urbanističnega programa in na- črta. Ta priložnost je leta 1933 privedla do prvega kompleksnega fiksiranja spomeni- škega programa. Na predlog takratnega konservatorja Fr. Steléta je bil izdelan za- časen pravilnik, ki je zajel arheološke terene posebnega pomena, zgodovinske mestne dele in prvič označil tudi vrsto posameznih objektov, ali njihovih delov za spomenike. Kasneje je bil kot sestavni del urbanistič- nega programa izdelan tudi predlog za za- varovanje spomeniških objektov in arheo- loških terenov za območje velike Ljubljane. A v tem sestavku nas zanima samo pravil- nik, ki zajema današnje središče. Pravilnik je poleg javnih spomenikov v ožjem pomenu besede in cerkva zajel še okroglo 50 hiš ali hišnih delov. Če kritično premotrimo gradivo te vrste v mestu, potem moramo reči, da je ta številka odločno pre- majhna. Mogoče je na primer ugotoviti, da v pravilniku pogrešamo nekaj stavbno- zgodovinskih spomenikov prvega reda, zla- sti pa je občutna vrzel v zajetju interieu- rov, kar bo menda najslabša točka tega pravilnika; zakaj mnogo bolj je bila takrat aktualna zunanja, ulična podoba, varovanje posameznih plastičnih detajlov kakor arhi- tektonskih prostorov. Toda v eni stvari po- meni pravilnik izreden napredek. Ne le da je označil kot zgodovinski spomenik celotno območje srednjeveškega mesta, kolikor je bilo obzidano do konca XVIII. stol., marveč je za ta najstarejši mestni del tudi že do- ločil poseben gradbeni, oziroma vzdrževalni režim. V sedmem členu tega pravilnika namreč beremo: »V členu 5 označeno ozemlje stare Ljubljane se mora vzdrževati in dopolnje- vati v svojem zgodovinsko-umetniškem zna- čaju in se mora v splošnem ohraniti sedanji tloris tega dela mesta; vzdrževati se morajo glavne višinske črte stavb in sedanji način kritja z bobrovci. Naprava novih ali pre- 40 ČASČftS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA urejanje obstoječih fasad in izložbenih por- talov se mora harmonično prilagoditi zna- čaju tega dela Ljubljane.« Postransko je vprašanje, ali se je ta točka pravilnika tudi v celoti izvajala in koliko so bili izvedeni posegi neoporečni. Poudariti je treba, da je citirana odredba pravilnika prvič skušala zakonito zajeziti nekontroli- rane posege v starem jedru, opravka imamo s prvo formulacijo miljejskega varstva, ki je prešla okvire teoretičnih razpravljanj in postavila konkretne norme. Doba med obe- ma vojnama je uveljavila tudi že vse odtenke, ki jih mora upoštevati sodobna konservatorska praksa: od ustvarjanja in izboljševanja pogojev, v katerih žive urba- nistični in arhitektonski spomeniki do ožje strokovne obravnave spomenikov samih; ob- segla je torej, če se tako izrazim, okvirne, načelne in tehnične naloge. Nasproti sicer še danes močno razširjenemu mnenju, da se konservator ukvarja zgolj z ozkimi, poseb- nimi nalogami, ki zadevajo sam spomenik, je namreč takratni konservator prav zaradi ustvarjanja pogojev za spomeniško varstvo v najožjem pomenu besede nujno moral pre- stopiti meje posebnega in tehničnega var- stva ter je celo postal pobudnik akcij, ki na videz nimajo s stroko prav nobenega opravka, postal je spremljevalec in propa- gator vsega novega, kar je glede na staro mesto in nove predele obetalo kvaliteto in se izkazalo za upravičeno. Z drugimi bese- dami to pomeni, da je bila spomeniška služba z obema nogama v areni življenja, sodobnega snovanja. Njena zasluga je med drugim, da je zlasti z delom pokojnega Plečnika načela in zgledno realizirala pro- blem dopolnjevanja starega z novim (uredi- tev cest in Levstikovega trga), problem to- rej, ki ga je Stele z vso ostrino formuliral šele po vojni. Hkrati je kajpak uveljavila načela, ki jih porabljamo na spomenikih, kadar samo »gostujemo«. Spomeniško varstvo je bilo tako med obema vojnama postavljeno na življenjske, široke in trdne temelje. Ni pa na tem mestu odveč, če spregovo- rimo tudi o nekaterih do neke mere pro- blematičnih straneh dejavnosti v tej dobi. Mislim tu na konkretne izvedbe na posa- meznih spomenikih, na delež torej, ki so ga prispevali arhitekti. Obseg takih del je sicer skromen in se omejuje zlasti na obravnavo in »estetske« korekture nekaterih zunanj- ščin. Kaže, da je bil v tem pogledu vpliv Plečnikove šole včasih tudi negativen: na- mesto rekonstrukcij ali modernih dodatkov smo doživeli poskuse svojevrstnega histori- ziranja, ki je slonelo na nezapisanem na- čelu, da je treba zdraviti arhitekture z umetnimi stilnimi, bolje rečeno, stiliziranimi elementi. Tako so novi portali posnemali Plečnikove profile, ljubezen do historičnih lokov je povzročila zmotno porabo na fasadi (Olupova hiša, Rekarjeva hiša, južna stavba rotovža). Ti elementi kajpak prav zato učin- kujejo šolsko, pedantno in pusto, saj so umetne rože na pristni arhitekturi. Ali ni zanimivo, da občinstvo še danes meni, da so za reševanje starega prikladni zlasti arhi- tekti, ki »stilizirajo«? In vendar šo iz takega pojmovanja porojeni posegi že pri rojstvu mrtvi in prisiljeni, saj so v nasprotju s sta- rim »originalom« zrasli mimo našega časa. Na dlani je vendar potreba, naj bodo novi dodatki moderni (ne modernistični!), seveda pa jih je treba zasnovati s tistim posluhom, ki ga šola in življenje lahko samo izostrita, ne moreta pa ga ustvariti; kadar ne moremo rekonstruirati, je treba dodati novo, kvali- tetno. Komaj bi bilo treba omeniti te stvari, če ne bi posledic sem in tja čutili še danes. Se preveč pogosto imamo opravka z arhi- tekti, ki se lotevajo spomeniških nalog, pri katerih pa moramo ugotoviti premajhno kreativno silo in preslabo poznanje stare arhitekture, da bi njihovi posegi mogli ob- roditi sočen sad. Po vojni se je spomeniška služba znašla v dinamičnem vretju mestne izgradnje, ki se je pogosto — razumljivo — kaj malo mogla meniti za zgodovinske vrednote. Zla- sti v zadnjih desetih letih smo doživeli naglo nadaljevanje modernizacije mestnega sredi- šča, kar je terjalo ponoven pretres obsega spomeniške Ljubljane in pogojev, ki so po- trebni za smotrno varstvo značilnih črt in za regeneracijo tistih predelov, brez katerih Dve znaičuliu hi& na Trubarjevi cesti s sušilnimi odprtinami 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bi bila spomeniška Ljubljana pojem z okr- njeno vsebino. Iz teh okvirnih potreb in zavoljo časov- nega odmika, ki nas loči od prvih korakov moderne Ljubljane, je nastala nova formu- lacija stare ali spomeniške Ljubljane. Pod tem pojmom danes ne razumemo več zgolj srednjeveškega, nekdaj obzidanega mesta, marveč tudi oba zrela dokumenta starejšega urbanizma. Trg revolucije in Marxov trg; od drugih sestavin poleg posameznih arhi- tektur sodita sem tudi še obe dobro ohra- njeni stari predmestji, Krakovo in Šentpe- ter; od trgov, ki nedvomno ne kažejo zaklju- čene in v celoti zrele podobe, še Prešernov trg. Tudi v srednjeveškem mestu je bilo treba izpopolniti seznam vrednot v posameznostih. Zlasti je bila ta potreba pereča spričo do- trajanosti stavb in sistematičnih ukrepov, ki se jih je za ozdravljenje lotila ljudska oblast. Sklep ObLO Ljubljana-Center, da uvede finančne olajšave za vse spomeniške objekte, je rodil natančnejši pretres hiš in njihovih sestavin glede na zgodovinsko in estetsko pričevalnost; število spomeniških objektov v celoti ali posameznih delih stavb se je povečalo na okroglo tretjino vseh hiš. Iz vseh teh prizadevanj se je nazadnje rodila tudi postfbna ustanova, ki skrbi za sistematično regeneracijo starega mesta. Za- vod za ureditev stare Ljid>ljane. Medtem ko je danes spoznanje o spome- niškem pomenu srednjeveškega mestnega jedra na splošno prodrlo, tako da je ta predel postal »domena« spomeniškega var- stva, so stališča o drugih urbanističnih se- stavinah še močno deljena. Sicer je bilo ob sestavljanju novega urbanističnega progra- Uršulinska cerkev kot dominanta Trga revolucije ma pred nekaj leti na te predele posebej opozorjeno, vendar praksa ne kaže izčišče- nih mnenj. Mimo takih splošnih spoznanj tudi še ni uveljavljen vidik, da je treba varovati ne le posameznosti, marveč miljej- sko vrednost posameznih predelov; to se posebej kaže tudi v finančnem režimu. Zavoljo vseh teh momentov je bilo treba ponovno opozoriti na te vrednote. Zakaj usoda spomeniške Ljubljane je skoraj v celoti odvisna od razumevanja odgovornih oblastnih organov in urbanistov. Ti so dolž- ni, da se poglobe v svoje delo tudi z »zgo- dovinskega« vidika: odkar je s pojmom domovine, humanizma in kulture nerazdruž- no povezano tudi varovanje in vzdrževanje vseh tistih členov v razvoju naselij in arhi- tekture, ki so organske stopinje do sodob- nosti, se spoznanju in upoštevanju spome- niških vrednot pač ni mogoče brez škode upirati. Brez škode za pričevalnost in živ- ljenjsko polnost miljeja, v katerem smo zra- sli in ki smo ga dolžni ohraniti zanamcem. Pri nas žal vse preveč govorimo o turizmu in znižujemo spomeniške vrednote na raven turističnih atrakcij, kakor da je naša zgo- dovina in naša kultura zanimiva samo za tujce, ne pa zlasti za nas. Po drugi strani se prav zato tudi omejujemo zlasti na sred- njeveške elemente (podobno kakor baročna doba na antične), premalo pa vidimo tudi tiste bližnje stopnice, po katerih smo se po- vzpeli v današnji dan. In kar je isto: pre- malo upoštevamo izročilo v sodobnem urba- nizmu, ki se, kakor kažejo nekateri ljub- ljanski primeri, kar nič ne ozira na neiz- podbitne konstante mesta. Reči je treba, da bi bila vsakršna malomarnost v tem pogle- du najmanj na mestu prav v Ljubljani, ki ni le rasla izredno logično in organsko, mar- več je v njej vsaka pomembna gradbena faza zapustila vsaj en monumentalen urba- nistični prostor, celotna zgodovina pa izobli- kovala skladno podobo. To kajpak pomeni, da spomeniško varstvo ni in ne more biti stvar nekaterih zgodovinarjev in ljubiteljev, marveč je nujno ena temeljnih sestavin in kulturnega urbanizma. Poleg tega ima Ljubljana veliko odgovor- nost pred drugimi slovenskimi mesti: po njej se zgledujejo naša manjša historična urbana naselja ter ima zato sleherni napačni korak dvakraten odmev. OBSEG IN NEIKATERA PEREČA VPRASAN.JA SPOMENIŠKE LJUBLJANE Vsak od omenjenih urbanističnih predelov ima sicer svoje posebne probleme, ki zade- vajo njegovo regeneracijo, izpopolnitev ali 42 CA60PIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vzdrževanje. Vsem pa je potreben jasno začrtan gradbeni, vzdrževalni ali regenera- cijski režim. Zato poskusimo na tem mestu na kratko označiti značilne črte vsakega posebej in na tej podlagi postaviti zahteve, ki bi jih moral upoštevati tak režim. Samo mimogrede naj pri tem opozorimo na neka- tere osamljene spomeniške arhitekture zu- naj sklenjenih predelov, na tiste, ki se zdijo v sedanjem trenutku ogrožene ali dobro ob- ravnavane. SREDNJEVEŠKO MESTO Po obsegu, zgodovinskem pomenu in urba- nističnih kvalitetah je srednjeveško mesto gotovo najpomembnejši element spomeniške Ljubljane. Stisnjeno ob Grajski hrib s trd- njavo, zavarovano na drugi strani z Ljub- ljanico, z Novim trgom (pristaniški predel), ki se naslanja na vzhodno črto rimske Emo- ne, pomeni s svojo dolgo magistrale in »pra- vilno« zasnovanim Novim trgom odlično izrabljen naravni motiv. Tloris tega dela mesta in njegove mase so skoraj v celoti ohranjene take, kakršne nam je s svojimi korekturami srednjeveškega mesta zapustila baročna doba, ki je v vseh mestnih deUh postavila nekaj močnejših akcentov, palač. Le glavni vhod v staro mestno jedro, Stri- tarjeva ulica, je po potresu doživel moč- nejše spremembe v grupaciji mas in širini uličnega prostora. Vodnikov trg je nadome- stil plastiko bivše licealke (prej frančiškan- skega samostana), ki je zapirala vhod v magistralo. Na Starem trgu in tudi na le- vem bregu reke se je namreč popotresna rekonstrukcija omejila v glavnem na novo postavitev podrtih objektov v starih merah. • Zazidalni sistem srednjeveškega mesta je znan: prvotno so bile hiše, kakor kaže, po vrsti ločene od sosed z ozkimi uličicami, šele poznejša stoletja so to prvino zvečine zabrisala. Tak sistem je bil sicer posledica požarnovarnostnih ukrepov (vsaka hiša je imela svoj požarni zid), a je bil bistvena sestavina estetske podobe ulice: tudi v obli- kah streh so se hiše izražale kot razmeroma samostojni deli, saj so bila na cestno stran obrnjena strešna čela. V enakomernem ritmu so se nizale hiše druga ob drugi ter tako sestavljale ogrlico ulične meje. Edini predel, ki je ob vseh spremembah še ohranil prvot- nejšo podobo, je Gornji trg. Tu je skaklja- joči ritem hiše izražen vrh tega še z zamiki stavb, ki se v vijugi vzpenjajo po klancu. Odkrivanje takih uličic v celoti, oziroma v prvotnem načinu je torej na mestu zlasti tu in še v tistih odsekih, kjer so ohranjene prvotne širine hiš brez izrazite baročne po- dobe. Drugod je namreč baročna doba ne le iz praktičnih, marveč tudi iz estetskih raz- logov spremenila ta sistem druge ob drugo nanizanih posameznosti: če je bil srednje- veški urbanistični prostor, da se tak;o izra- zim, razmeroma nevtralno telo, pomembnej- ša plastika stavb, ki so sestavljale njegovo mejo, je bilo v baroku prav narobe. Vsaka enota se je morala podrediti dominanti pro- stora, zato so njegove meje oblikovane kot siklenjena, le v plastični obdelavi različna stena, zato so strehe zravnane z ulico. V ba- roku, ki je normiral, kakor rečeno, višino prej normalno dvonadstropnih stavb na tri nadstropja, a te namere ni uspel do kraja izvesti, so nastale zato pri višjih stavbah v razmerju do nižjih sosed značilne stopnice požarnih zidov, ki potekajo vzporedno s strešinami. Ta nedokončana vrsta sicer enot- no usmerjenih slemen in strešin je po svoje prav tako pričevalcu dokument baročne dobe, ki je ne bi kazalo docela zabrisati. Toda potrebne korekture je tedaj smiselno izvesti kot nadaljevanje začete akcije. Spri- čo povedanega bi bilo nelogično prirezovati novejše previsoke stavbe (nastale zaradi viš- jih proporcev etaž) ter tako osamosvajati prizadete objekte, marveč se usmeriti na dvig sosed. Te ugotovitve o srednjeveškem zazidal- nem sistemu in baročni preobleki že torej popolnoma jasno narekujejo nekatere ele- mente režima, ki bi ga bilo treba po zgledu predvojne dobe uzakoniti v srednjeveški Frančiškanska cerkev je kot estetski zaključek Miklošičeve ceste nenadomestljiva arhi/tektura 43 KfiONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Stara in nova razmerja ob izteku Titove ceste na Trg revolucije Ljubljani: narekujejo režim obravnavanja uličnega odseva parcelacije, vzdrževanje in izpopolnjevanje strešnih zaključkov. O krit- ju z bobrovci kajpak ni treba izgubljati besed. Ena novejših sestavin, ki zadevajo podobo ulice, je bila že med obema vojnama pred- met ostre kritike (kar je razvidno tudi iz takratnega pravilnika): lesene izložbene vi- trine, ki ponekod zakrivajo vse pritličje do venca in še čez, so posledica trgovske kon- junkture in jih je neiznajdljivost opremlje- valcev vzdrževala vse do danes. Sprejeto je bilo namreč načelo, naj bodo stavbe vidne do tal, naj se torej pri obnovitvenih delih ti dodatki odstranijo. Ce je bilo to stališče na splošno sprejeto, ne moremo reči, da bi bili pogledi na napravo novih odprtin (zla- sti izložbenih) enotni. Bili so predlogi (in ne samo predlogi), naj bi obravnavali pri- tličja povsem moderno, oblagali naj bi jih tudi s kamnom, razen če je mogoče rekon- struirati staro podobo. Praksa je ubrala malo drugačno pot. Projektanti so uvedli zlasti po analogijah določeno obliko odprtin, zaključenih z ločnim segmentom, kakršnO' je uveljavilo kasno XVIII. stol. in obdržal na- slednji vek, a jih najdemo tudi sporadično že prej. Nedvomno gre torej za zelo raz- širjeno obliko. Zdaj vidimo te odprtine na vseh obnovljenih pritličjih. Sprehod Pod trančo nam odkrije dobre in slabe strani take rešitve. Nedvomno so nove predrtine korektnejše od predvojnih, ker niso oprem- ljene s »historičnimi«, stiliziranimi profili in drugič ometana stena zagotavlja enotnost ulične podobe. A ta enotnost se kaže tudi v ponavljanju in variiranju enega samega motiva. Kakor se ta perspektiva zdi zape- ljiva, skriva v sebi nevarnost, da sproži nekritično nadaljevanje in s tem ustvari italijansko podobo magistrale, kakršne ni bilo v Ljubljani nikoli; zlasti velja to za podhode. Vsaj vernejša rekonstrukcija ba- ročnih palač bi morala v tem sistemu za- gotoviti pristnejšo podobo. Ali ne bi tudi kazalo preizkusiti moderne odprtine (brez lokov), zlasti pri stavbah, ki sicer ne po- menijo posebnih vrednot? Ta pomislek se zbuja sam ob sebi, če opazujemo malce ne- logično rabo modernih polnil (aluminij) v historičnih ali po njih povzetih odprtinah. Obnova ulične podobe se v imenu miljej- skega varstva (restavracija je v popolnosti nedosegljiva) ne sme prevesiti v svoje na- sprotje, da bi zabrisala razločke med prist- nim starim, rekonstruiranim, poustvarjenim in na novo dodanim, saj jo mora voditi pri vsem kriterij resnice. Tu gre na videz za malenkosti, v resnici pa so to načelna vpra- šanja delikatne narave, o katerih bi kazalo — ne samo na ljubljanskih zgledih — spre- govoriti posebej. Nedvomno pa je velika zasluga začetih del v Ljubljani prav v tem, da omogoča praktično, ne zgolj teoretično tehtanje vrednot in prijemov ter tako od- pira v naši spomeniški praksi doslej komaj načeto poglavje. Opozoriti je treba pri tem še na nekaj drugega, na kar bo treba skrbneje paziti; na toniranje zunanjščin. Iz vsega, kar je bilo rečeno o dejavnosti baročne dobe in o čemer se obiskovalec zlahka sam prepriča, je razvidno, da so prav baročne fasade od- ločilne za glavni odsek magistrale pod Gra- dom in prav tako na Novem trgu. Poglobiti bi se bilo tedaj treba v barvno^ skalo te dobe, in sicer v skalo vseh njenih razvoj- nih faz. Ob nekaterih dobrih rešitvah so se namreč zdaj primerile tudi take, ki jih je treba odkrito grajati. Tako imenovana Val- vasorjeva hiša na primer se je iz kvalitetne poznobaročne palače z nepravilnim tonira- njem spremenila v secesijski kič. — Tu je jedro problema: toniranje fasad ne more biti posledica improviziranih akcij, marveč mora temeljiti vsaj za glavne objekte na historični analizi (podatki zanjo so skoraj povsod na fasadah samih, kjer je ohranje- nih do pet barvnih plasti, torej sega doku- mentacija prav do baročne dobe). Teorije o »slikarskih« obdelavah, ki so postale pri nas kdo ve zakaj moderne, nimajo s takim delom nobenega opravka; lahko pomagajo pri obdelavi prehodov in nians, ne morejo pa izbirati tonov, ki jih določa značaj arhi- tekture, kakor jo je razumel njen avtor. Se pred nekaj leti so ljudje majali z glavami, 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Če se je v starem mestu pojavila kajka druga barva mimo sive in rjavorumene. Zdaj je skoraj narobe: barvna skala se zelo svobod- no komponira, uspele barvne kombinacije pa se včasih prav nekritično prenašajo z ene arhitekture na drugo. Morda se komu zdi, da je razpravljanje o tem vprašanju drobnjakarstvo, vendar se moramo zavedati, da s toniranjem spričujemo svoje razume- vanje arhitekture prav tako kakor z dru- gimi posegi na njej, da je torej barva bi- stvena sestavina spomeniške prezentacije. Dosedanje delo je utrdilo še dvoje drugih sestavin, ki bistveno sodelujeta v podobi ulice: ureditev cestišč in razsvetljave. Za glavno magistralo in za vse tiste ozke ulice, kjer je to prometno mogoče izvesti, je bilo uveljavljeno načelo historičnih profilov: po- vršina se tlakuje kot enotna ploskev (z mul- dami). S tako obdelavo bo zaživela stara ulica brez novih meja, ki jih ustvarjajo hod- niki, zlasti neustrezni v ožinah. O razsvet- ljavi: razumljivo je, da pomeni postopno odstrajnjevanje snopov žic, ki prepredajo fasade in ulico, veliko pridobitev. Posrečena je tudi projektirana naslonitev na historične zglede v načinu nove osvetljave. Prvi za trdno izpričani dokumenti javne razsvetlja- ve potekajo iz dobe plina. Ohranili so se v obliki konzolnih nastavkov iza svetila ob portalih, kjer so izpolnjevali svojo temeljno nalogo, osvetliti glavni vhod, obenem pa je laka namestitev luči poudarjala najpo- membnejše plastične sestavine. Taka bo tudi v prihodnje osvetlitev tega predela, seveda z modernimi svetili. Odkar je postala trgov- ska reklama nepogrešljiva sestavina mestne ulice tudi ponoči, je aktualna kajpak tudi razsvetljava ulice z izložbami; le glavni objekti bodo dobili še dopolnilno, zlasti slavnostno luč z dodatnimi reflektorji. To so v glavnem značilnosti in zahteve, ki zadevajo podobo ulice. Obiskovalec sta- rega mesta, kjer so bili taki posegi že oprav- ljeni, se bo zlahka prepričal, da počasi na- preduje tudi izdelava nove drobne opreme (reklamnih izveskov v prvi vrsti), ki pri- speva k poživitvi zdaj nekam opustele ulice. In notranjščine? Razmeroma lahko je ure- jevati ulico, medtem ko je ozdravljenje in spomeniška prezentacija notranjščin bolj zapletena, dolgotrajna in nič manj občut- ljiva. Zakaj temeljna lastnost ljubljanskih hiš je prav v tem, da skoraj ne poznamo enotno zasnovanih sestavov. Srednjeveška osnova in barokizacija nastopata največkrat družno, čeprav je starejša doba kajpak »skrita«. Poleg tega se zlasti v pritličjih po- javljajo skoraj redno novejše konstrukcije. Histarični del »Ajdovščine« Ce k temu prištejemo številne prizidke, zlasti v notranjosti parcel, prenaseljenost, ki je pritegnila v redno stanovanjsko rabo ar- kadne hodnike in gospodarska poslopja — in vrsta higienskih pomanjkljivosti v zvezi z gostoto, potem ni slika prav nič razvese- ljiva. Pomembno je pri tem, da se je ustalil obnovitveni program, ki predvideva razred- čitev prebivalstva, prodiranje do prvotnej- ših zasnov in konstrukcij ter delno spre- membo funkcije posameznih objektov. Ker se tehtnica nove uporabe očitno nagiba v korist podjetij, zavodov, zlasti torej pisar- niških in podobnih prostorov, se kaže po- treba, da se določi tisti ožji »železni« reper- toar notranjščin, ki bi jih kazalo ustrezno opremiti in eventualno omogočiti javen do- stop. Ne bi se smelo več zgoditi, da se raz- dirajo še pristno (celo baročno) opremljeni saloni, saj so taki spomeniki nenavadno redki ne le v Ljidjljani, temveč v sloven- skem merilu. Odveč je pripomniti, da bodo regeneracije notranjščin odlična priložnost za izpopolni- tev dokumentacije o razvojnih fazah posa- meznih stavb. Zakaj na dlani je, da sedanje stanje le redko omogoča popoln ali vsaj zadovoljiv pregled zgodovinskega razvoja hiš; o tem bo pač treba voditi nadvse skrb- no evidenco. Eno od okvirnih vprašanj, ki jih bo mo- rala reševati sleherna širša regeneracija, — prve pobude so že tu — je odnos do ohra- njenih dokumentov zgodovinske parcelacije in gradbene izrabe parcel. Mislim tu na že omenjene uličice med hišami, na mejne zi- dove in na objekte v globini parcel. Študij nekaterih hišnih skupin je rodil misel, da bi morda kazalo obravnavati zdaj z zidovi ločena dvorišča kot enotne prostore, s čimer bi mogli doseči izboljšanje osvetljave in zračenja in pridobiti tudi za širšo javno poraibo primerne prostore. Tu se odpira 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mikavna perspektiva, čeprav ne bi kazalo radikalno odpraviti te dokumente. Dalje mislim na objekte v globini parcele, o ka- terih nekateri mislijo, da so v celoti mlajši dodatki, nastali zgolj iz konjunkturnih na- gibov. Preiskava teh sestavin pa pokaže, da so zlasti v teh delih res postavljali vrsto novejših prizidkov, da pa so jedra začelnih stavb stara in so rabila za gospodarske na- mene. Zato bi bilo tudi radikalno čiščenje takih sestavin nelogično; zlasti tam, kjer arkadni (ali konzolni) hodniki vežejo te dele z obcestnimi v organske celote. Ce torej na kratko povzamemo: za uved- bo regeneracijskega režima bi bilo treba upoštevati tale načela. Ohraniti in vzdrže- vati prostorske in plastične vrednote s cest- no mrežo in parcelacijo, obdržati višine stavb, kakor jih je normirala baročna doba, sistem strešin in kritja; obnova ulične po- dobe naj se izvaja po načelu, da pri, estet- sko dominatnih stavbah težimo za rekon- strukcijo, povsod pa za odstranitev nezida- n:h sestavin; barvna podoba se mora v glavnih odsekih nasloniti zlasti na baročno skalo. Čiščenje notranjščin se izvaja po na- čelu, da je treba prodirati do prvotnejših, vsaj v odsekih stilno enotnejših sestavin, s čimer se določajo okviri tudi za funkcio- nalne spremembe ali izboljšave. ¦ KLASICISTIČNA LJUBLJANA: ; TRG REVOLUCIJE (KONGRESNI TRG) 3 .i Trg revolucije, čigar južno prostorsko je- ) dro je v zarodku nastalo že v baroku, je bil j Palača iGradisa« (>Kio«olec«i je uvedla novo višino zasnovan kot celota v spomin na znani kongres »Svete zveze« 1821. V seznam spo- meniških vrednot je bil sprejet formalno sicer šele po vojni, čeprav so njegove kva- litete že dolgo znane in priznane. Predvojni pravilnik je od posameznosti na trgu upo- števal zgolj uršulinsko cerkev kot dominant- no arhitekturo, a očitno je, da po zgodo- vinski in stavbnozgodovinski plati zaslužijo pozornost tudi druge stavbe (hiša Slovenske Matice, Filharmonija, Univerza, zlasti pa Kazina); z njimi smo izpopolnili seznam spomeniških arhitektur. A izredno po- membna in kvalitetna je zasnova celote. Kazina predstavlja idealno mero prostorne meje. Tudi ni brez pomena, da so razen dveh vse zunanjščine stavb iz XIX. stoletja, kar s tipično zasnovo parka vred označuje trg tudi s te strani za značilen spomenik dobe. Znano je sicer, da podoba trga ni dokonč- na. Tako je očitno, da bo treba o priliki korigirati višino dveh stavb pred Wolfovo ulico, zapolniti ali oblikovati vrzel ob ka- zinskem poslopju (kar je deloma odvisno od ureditve pasaže med Titovo cesto in Wol- fovo ulico). Tudi ne bi bila huda nesreča, če bi se kdaj posrečilo izboljšati kako na- drobnost, zlasti na južni stranici. Temeljno pomembno pa je, obdržati višine, nad ka- terimi za pogled od starega mesta dominira uršulinska fasada, v nasprotni smeri pa sil- hueta srednjeveškega mesta z Gradom, — pogled, ki je za Ljubljano klasičen. Saj ni nobeno novo spoznanje, da Trg revolucije s sedanjimi višinami stoji in pade. A tu smo že pri viru nevarnosti, ki jo je sprožila nova zaziidava izteka Titove ceste na trg. Ne mislim tu toliko na tendenco, da se utegne uveljaviti tudi na trgu nova širina te ceste in ne bi smela oškodovati nobenega objekta v tem predelu, saj bi njeno nada- ljevanje uničilo efekt uršulink (o čemer so že razpravljali po potresu). V mislih imam danes še dobro viden dokument sprememb v višinah. Do zidave novega bloka za Ko- slerjevo hišo je bil ta zgodovinski del magi- strale, kakor jo je dobro analiziral Ravnikar, enakovreden, da, celo podrejen masam na trgu. Zdaj je prav narobe: nova stavba je potisnila trg v nezavidljivo odvisnost. Ta ni le direktna, marveč obeta sprožiti še nove spremembe: zdaj je že slišati glasove, da bi bilo treba Kazino nadzidati vsaj za eno nadstropje. In potem? Kazina je vendar normativ trga, razen tega sama zase vredna, da jo vzdržujemo v sedanji pristni obliki. In da se povrnemo na tolikokrat premle- vano vprašanje Koslerjeve hiše: kot urba- 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGOD, OVINO KRONIKA Stopničasti prehod 2 ulice Mose Piljade na Miklošičevo cesto j — dobra rešitev i nistični motiv je bila ne glede na svojo izredno umetniško ceno čuvar zgodovinske- ga prehoda na Trg revolucije. Problematika trga je torej glede na va- rovanje njegovih prostorskih kvalitet jasna. POPOTRESNA LJUBLJANA: MARXOV TRG (iSLOVElNSKI TRG) S SOSEŠČINO Nič manj ni kritično stanje v reprezen- tativnem jedru popotresne Ljubljane. Trg pred sodno palačo s sosednimi bloki, ki se raztezajo v Tavčarjevo, Dalmatinovo, Ciga- letovo ulico in na odsek Titove ceste na Ajdovščini, je prostorsko in po masah ugla- šeno področje. Mimo nekaterih modnih so tu zbrane stvaritve pomembnih modernih arhitektov. Videli smo, da harmonija ni nastala naključno, marveč je bila rezultat projektiranega sožitja z masami starejšega mesta. Kar se je zdelo Fabianiju in takrat- nemu mestnemu svetu samo ob sebd umevno, se zdi danes nekaterim očitno odveč. Brez zadostnega opravičila je bila zlasti s »ko- zolcem« prekoračena dopustna višina, ki neugodno učinkuje kot nesorazmerna stop- nica že za pogled iz Ajdovščine, hudo pa kvari tradicionalno, zmerom spoštovano sil- hueto mestnega jedra za poglede proti Gra- du. Nameravani nebotičnik pa bo storil kajpak nepopravljivo zlo. Že sedanji nebo- tičnik je bil zgrešen korak, ker kvari čistost mestne zasnove, brez potrebe zabrisuje do- minanto gradu na zelenem griču in zastav- lja poglede nanj s klasičnih razgledišč Šišenskega hriba oz. njegovega podnožja. S takimi posegi postajajo razen tega mase ustaljene zazidave v tem predelu pritlikave. Zakaj ni bilo mogoče preprosto obdržati Rekonstrukcija pomola na Olupovi hiši Pod Trančo višino ožjega centra, ki se zaključuje z lepo palačo Zadružne zveze? Ce nam je kaj do ohranitve mestne »fasade«, ki jo krona Grad, potem je treba na tem kraju uvesti strogo urbanistično disciplino, ki bi se morala ozi- rati na nedvomne konstante. Nekateri tudi tu menijo, da bo mogoče stvar »rešiti« z nadzidavami. Vsak, ki doživlja urbanistične prostore, ve, da gredo s takimi rešitvami kvalitete, mere prostora, v izgubo; silhuete pa kajpak na ta način ni mogoče prav nič popraviti. Vrh tega so taki posegi, kakor dobro kaže sodna palača (mimo tega kvali- tetno nadzidana) nečisti. Režim? Zagotoviti korektno uveljavljanje mas popotresne dobe, ki se kažejo zlasti na Ajdovščini, na njeni severni in vzhodni stra- nici in na trgu pred sodni jo; ne dopustiti, da bi v tem odseku zrasle stavbe, ki bi kvarile občutljivo podobo mestne silhuete. Nebotičniki se lahko postavljajo zunaj cen- tra, če brez njih ne moremo prebiti. Kakor vidimo, gre tu za tisto temeljno vprašanje, ki je bilo že enkrat zastavljeno in ugodno rešeno po potresu. Za vprašanje, ali je podoba Ljubljane toliko trdna v naši kulturni zavesti, da jo varujemo in izpo- polnjujemo — ali pa smo jo pripravljeni zabrisati in s tem črtati iz seznama kultur- nih vrednot. Zdaj samo presodimo: v Parizu niso celo Corbusieru pustili niti na perife- riji postavljati visokih objektov, a Pariz je mesto, ki bi to preneslo vsekakor prej kakor Ljubljana. Ce se je podredil Corbusier, za- kaj se ne bi še ljubljanski urbanisti? Sicer pa imamo v Ljubljani prav odličen primer, kam sodijo in kako se postavljajo stolpnice: posajene med Gradom in Golovcem so lep motiv; mesto dobro dopolnjuje v novo smer. 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO PREDMESTJI: KRAKOVO IN SBNTPETER Ce SO pomenile doslej obravnavane enote zrele urbanistične rešitve mestnega tipa, potem Ljubljana premore tudi dve pred- mestji, ki vsako po svoje zaslužita pozor- nost. Krakovo je naselbina v območju bivše križevniške komende in pozidana po vaškem sistemu ob notranjih cestah, medtem ko se proti robu naselja širijo zelenjadne gredice. Ni mogoče prezreti likovnih kvalitet tega predmestja; zato je le vprašanje, ali je Ljubljana danes sposobna prebaviti in ohra- niti to vrednoto. Zdi se, da smemo navesti dve okoHščini, ki govorita v prid takega obravnavanja: Krakovo je zunaj strogega centra in je razmeroma majhen kompleks. Ima tudi še drug pomen za Ljubljano: za- radi nizke zazidave je od tod dobro viden Grad. Podobno velja, le še v večji meri, za znani Jakopičev vrt, ki je arheološki re- zervat. Sentpeter je razmeroma dobro ohranjeno predmestje, kjer je bila v starih časih na- meščena industrija na vodni pogon. O tem pričajo še zanimive oblike streh z dolgimi sušilnimi odprtinami (za usnje oz. kože). Vendar so možnosti za ohranitev predmest- ja mnogo manjše kakor v Krakovem, zakaj perspektivna razširitev Trubarjeve ceste, podaljšek ulice Mose Pijade in razumljivi projekti za ustrezno ureditev Ljuibljaniči- nega nabrežja postavljajo pred obstoj pred- mestja velik vprašaj. Ali bi bilo mogoče ohraniti vsaj nekaj značilnih hiš, recimo hišo z arkadnim podhodom na severni stra- ni ceste, nekaj tipičnih stavb z omenjenimi strehami? Te spomine bi bilo gotovo mogoče vključiti v pameten projekt. NEDODELAN TRG: PREŠERNOV TRG Trg je pravzaprav križišče cest in je tak značaj dobil z rekonstrukcijo vhoda v Stri- tarjevo ulico, z napravo Trimostja, ki je ustvarilo optično ploščad. Najpomembnejši objekt, frančiškanska cerkev, dominira na trgu, po njenih vrhnih vencih se ravnajo vse ostale stavbe. Problematična bo postala njegova jugozahodna stranica ob pričako- vani razširitvi Wolfove ulice in morebitni novi zvezi trga z današnjo pasažo med Titovo cesto in Wolfovo ulico. ELEMENTI PLEČNIKOVE LJUBLJANE Vsak pozna nabrežje Ljubljanice od Trnovskega pristana do »Špice«, pot od Florijanove cerkve mimo zasajenega Levsti- kovega trga do Križank, od trnovskega mo- stu z urejeno Gradaščico do Križank in potem po Vegovi ulici do Trga revolucije. Gre za sijajno združitev zelene in zidane 48 ČASOPIS ZA SLOVI^NiSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA arhitekture, za arhitekturo zelenja v tera- sah. Zakaj je treba sploh sprožiti to vpra- šanje? Zato, ker celo nekateri urbanisti jemljejo Vegovo ulico kot dve stavbni črti, ne vidijo urejenega prostora. Tako so mogli nastati programi, s katerimi bi bila ta edin- stvena ulica okrnjena za zahodno stranico. Spoštljivo razumevanje se je na drugi strani pokazalo ob projektiranju nove cestne zveze preko Levstikovega trga na Karlovško cesto, pri čemer je nasad na trgu ostal. O režimu je komaj treba govoriti: gre samo za vzdr- ževanje. O DVEH OSAMLJENIH SPOMENIKIH Cekinov grad. Čeprav bi bilo idealno urediti pod gradom park v terasah, kakr- šen je ohranjen na starih mestnih načrtih, je naprava športnih prostorov zelo srečna rešitev. Eden od primerov, ki more veljati za vzorno obravnavo okolice spomenikov, saj se novi elementi docela podrejajo stavbi in celo stopnjujejo njeno dominatno lego. Nerešeno vprašanje: uršulinski kompleks. Nameravana preureditev vrta v trg, ki bo postal po svoji funkciji ne le ljubljansko, marveč osrednje slovensko reprezentančno središče, se lahko odlično združi z obstoje- čimi vrednotami: kompleks bivšega samo- stana, čigar novejši podaljšek je treba po- dreti, ostalo pa očistiti, je izredno kvali- tetna grupacija mas, poleg semenišča, ki pa ima drugačno lego, najboljši primer težke, le z masami učinkujoče italijanske arhitek- ture v mestu. Projekt pa, ki bi se lotil te zasnove, je kajpak tudi spričo tega posebej zahtevna naloga. Osamljenih arhitektur je seveda še več. A omenili smo samo dve, ki lahko dobro pokažeta način obravnave v takih kočljivih primerih. A vse to so nadrobnosti, v pri- meri s temeljnimi vprašanji urejanja sre- dišča in magistrale podrejenega pomena. SKLEP Upam, da je iz teh vrstic vsaj približno razvidna problematika spomeniške Ljublja- ne, ki jo po povedanem moramo deliti v dvoje velikih nalog: ena je ureditev in re- generacija starih mestnih enot, zlasti sred- njeveške Ljubljane in pomeni v današnjih pogojih že nekako »interno« vprašanje spo- meniške službe; druga zadeva podobo celot- nega mesta, ohranitev in smotrno izpopol- njevanje mestnih mas, novejših urbanistič- nih zasnov in »fasade«, silhuete celotnega ljubljanskega središča. Mislim, da je bilo mogoče vsaj v grobih obrisih pokazati na zgodovino obeh nalog in na uspehe teh pri- zadevanj. In če je bila dovolj poudarjena odgovornost urbanista za varovanje domi- nant Ljubljane, potem je namen dosežen. Iz Plečnikove Ljubljane 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Spomeniška Ljubljana RAJNIK BOGOTA J MARJAN MUSIC Y Levstikovem klasičnem Popotovanju iz \ Litije do Čateža omenja Selšček »rajnika i Bogotaja«. V spremni besedi in opombah ¦ Blaža Tomaževiča k izdaji Martina Krpana \ z Vrha in Popotovanja iz Litije do Čateža, ; ki je izšla v preteklem letu (1958) v zbirki ; Kondor pri Mladinski knjigi v Ljubljani, \ pogrešamo v tej zvezi pojasnila. Prav tako tudi v Slodnjakovih opombah k Frana Lev- stika Zbranemu delu iz leta 1931. Pač pa beremo med opombami na str. 494 IV. knji- : ge »Fran Levstik, Zbrano delo« (1954) v i uredništvu našega slovstvenega zgodovinarja ; dr. A. Slodnjaka: »Najbrž Ignaz Wogatey, | ki je bil okrog 1836 lastnik nekdanjega Val- vasorjevega gradu Bogenšperk.« Ker gre tu za pojasnjevanje tako po- '< membnega slovstvenega dela, kakršno je j Levstikovo Popotovanje, in ker je omenjeni Bogataj po svojem rodu vendarle povezan j z našo kulturno zgodovino, je prav, da o j njem in njegovem rodu kaj več izvemo. ' 50 ČASOPIS ZA SLOV E NI SKD KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ignac Bogataj i(po izvJrni portretni tenji) Marija Bogataj roj. Aubel (po izvirni ^^oifretni tenji) Ignac Bogataj (Wagathei), lastnik Bogen- šperka, je bil rojen 14. julija 1788. leta v gradu Zalog pri Moravčah in je umrl na Bogenšperku 4. maja 1852. leta. Pokopan je v Šmartnem pri Litiji; njegov grob je z nagrobnikom vred oskrbovan in je bila nedavno odstranjena kasnejša napisna plo- šča, nanašajoča se na neznanega pokojnika, ki je bil ob prekopu Bogatajevega groba položen tja k počitku. Nagrobnik v obliki kapelice je malo pomembno delo neoklasi- cistične usmeritve, značilne za 2. polovico XIX. stol; napisna plošča iz domačega črne- ga apnenca je močno preperela in je napis mogoče le še delno razbrati. Poleg Bogataja je v tem grobu pokopana tudi njegova žena Marija, ki mu je sledila v grob po dobrih treh mesecih (umrla 29. avgusta 1852. leta). V rodbinskih zvezah z Ignacem Bogata- jem so tri za slovensko kulturno zgodovino omembe vredne osebnosti: Janez Matija Bo- gataj, advokat gospostva in mesta Škofje Loke, operoz Frančišek Krištof Bogataj in zet Ignaca Bogataja Franc Potočnik, Pre- šernov častilec in prijatelj. Rod Bogatajev izhaja po vsej verjetnosti iz Poljanske doline pri Škof ji Loki; priimek je še danes tod zelo pogosten, srečavamo ga pa tudi množično v starejših urbarjih kot Wagathei in Wagathe; doslej znani najsta- i rejši zapis je iz Dolenčič (1500—1636) in iz ; Dobenega (150O—1581) v župniji Javorje.* j Tu bi bilo po vsej verjetnosti tudi treba 1 iskati poreklo naših Bogatajev. \ Doslej najstarejši znani Bogataj, prednik j prej omenjenih, je bil Matija Bogataj, ki je ] bil od leta 1660 do leta 1683 vodja mestne : pisarne v Kranju in nekaj let istočasno tudi vodja deželnoknežjega sodišča. ] Njegov sin Janez Matija Bogataj je bil ¦ 24 let zapriseženi preiskovalni advokat go- \ spostva in mesta Škofje Loke. Nanj se na- j naša pismo, ki mu ga je pisal v slovenščini j Jakob Šubic leta 1690 in ga omenja dr. M. j Rupel v Zgodovini slovenskega slovstva med i slovenskimi rokopisi iz 2. pol. XVII. stol., v času, ko se je pričela slovenščina utrjevati tudi v javnem življenju. Sin Janeza Matije Bogataja je bil Fran- čišek Krištof Bogataj (Wogathei, tudi Wa- gathei), odličen pravnik, ki je postal kot 25. po redu član Akademije Operozov s pri- devkom Congruus. Rojen je bil leta 1684 v Škof ji Loki, pravne vede je študiral v Pa- dovi, kjer je leta 1708 tudi promoviral. Letaj 171P je postal vicedomski tajnik in leto j prej, 1710, je pričel javno razlagati pravo- i slovje. Spisal- je: »Codex officii Vicedom- j 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pojlerl na Bogenšperk s ceste (po skici arh. Marijana Musica) natus Nobilis et Mercenarii Excels! Duca- tus Carnioliae. Tractatus Historico-Politicp- Juridicus«, 1713, in »Observationes practi- cae selectiorec Dicasteriorum Carnioliae«. Zaradi svojih zaslug je leta 1730 prejel skup- no s svojim bratrancem Janezom Jurijem Bogatajem, stotnikom v Bribirju pri Novem, plemstvo. Iz utemeljitve, ki je podana v ple- miški diplomi, dobimo vpogled v njegovo obvezno službeno delovanje: »Frančišek Kri- štof Bogataj (Wagathei) se je ves posvetil znanosti in posebej juridičnemu študiju, in da bi tudi v praksi dobil potrebne skušnje, je bil po opravljenem doktoratu nekaj let preiskovalni advokat in advokat pri ograj- nem sodišču, zatem pa mu je bila podeljena Ignac Bogataj (po risbi s svinčnikom iz leta 1795 leta 1712' služba v deželno vicedomskem fis- kalatu na Kranjskem, od leta 1719 dalje pa poleg advokatske katedre še služba adjunk- .ta deželnega sekretarja. V tej 8-letni službi je poleg ostalih opravljal še kot aktuarij različne posle v zelo važnih koniisijah.« Janez Bogataj (Wogathei), lastnik posestva Nagličturn pri Ložu na Notranjskem (umrl 1. 1818 ali 1819), po vsej verjetnosti sin aka- demika Fr. Kr. Bogataja, je 1. maja 1. 1787 vzel v zakup za dobo šestih let, do 30. apri- la 1793, gospoščino Zalog (Wartenburg) pri Moravčah. 27. aprila 1801. leta je kupil od Mihaela Skubeta Bogenšperk, ki ga je za njim podedoval njegov sin Ignac Bogataj leta 1819. Po njegovi smrti so ga leta 1853 Ignacijevi dediči prodali knezu Weriandu Windischgrätzu. Ignac Bogataj se je 28. januarja 1822. leta oženil z Marijo Aubel iz graščine Zapuže (Schnekenbiichel) pri Mirni na Dolenjskem. Iz njunega zakona je bilo šestero otrok; nas zanimata dve hčeri, prvorojenka Marija Iva- na, rojena 22. maja 1823. leta in najmlajša Ernestina. Marija se je poročila 23. septem- bra 1851. leta v kapeli na Bogenšperku s Francem Potočnikom iz Krope, uglednim tehničnim strokovnjakom, ki je tedaj že dru- gič bival v Litiji in je leto prej postal prav Grb Bogatajev iz plemiške diplome 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tam župan in častni občan. Prvič je bil na- meščen v Litiji leta 1839 kot navigacijski asistent. Bržčas se je že med svojim prvim bivanjem v Litiji (do leta 1845) pobliže se- znanil z Bogataji. Potočnikov prispevek slo- venski kulturni zgodovini še ni do kraja ocenjen; dragoceni so njegovi spomini za prešernoslovje, dragoceno pa je nedvomno tudi njegovo strokovno udejstvovanje, ki ga je opravljal z vnemo in širokim znanjem kot vodilni tehnični strokovnjak na Kranj- skem, poln zamisli in pobud, ki so se za- ustavljale pri tedaj najvažnejših vprašanjih, pri osuševalnih delih Ljubljanskega barja in pri predlogih za nove železniške trase. Svoje tehniško udejstvovanje je še toliko bolj ukrepil, ko je po upokojitvi leta 1871 vse do leta 1888, do izselitve v Gorico, delo- val kot pooblaščeni civilni inženir v Ljub- ljani. Zanimivo bi bilo osvetliti njegovo delo, ki se nedvomno nanaša na široko področje nizke in visoke gradnje, vključujoče v tem času tudi arhitekturo. Zato ni izključeno, da je znaten njegov prispevek tudi v stavbni zgodovini Ljubljane. Najmlajša hči Ignaca Bogataja Ernestina pa se je poročila z oskrbnikom kneza Win- dischgrätza Jurijem Klaričem (Clarici), ki je kasneje gospodaril na Langerjevi graščini Zalog pri Novem mestu. Pri njej se je hra- nil del rodbinskega arhiva Bogatajev. Kla- ričeve napredne gospodarske težnje in delav- nost njegove žene Ernestine večkrat omenja Janez Trdina v svojih spisih in zapiskih. V Bogatajih je predstavljen vznik in vzpon ter hkrati propad slovenskega rodu, ki se kljub skromni plemiški časti zaradi izrazi- tih humanističnih načel in tesni povezanosti z ljudstvom ne more vzporejati s tujerodno, oholo kranjsko aristokracijo; po velikih re- Dvoriiščna arhitektura >Bogenšperka (,po skici arh. Marijana Musica) Grb akademika Fr. Kr. Bogataja iz Dizmove kronike volucionarnih pretresih 1. 1848 je gmotno propadel in se povsem vključil v meščansko sredino, ki se ji pravzaprav nikoli ni bil iz- neveril, marveč je obdržal njen značilni živ- ljenjski stil v najtesnejši povezavi z ljud- stvom, sredi katerega je živel. Zato pa je tudi spomin na Bogataja pri domačinih okoli Bogenšperka še vedno živ in poln hvale. Fran Levstik je Bogataje nedvomno po- znal, saj je služboval kot domači učitelj v bližini njihove posesti Bogenšperka. OPOMBE 1. Po podatkih, ki jih je ljubeznivo posredoval dr. Pavle Blaznik. — 2. V plemiški diplomi je v nasprotju z našimi viri navedeno leto 1712. — 3. Glej pod op. 2. — Viri: Rodbinski arhiv in ustno izročilo piščevih prednikov. Ple- miška diploma Frančiška Krištofa in Janeza Jurija Boga- taja ilz leta 1730. — Arhivalno gradivo, ki ga je vestno zbral in ljubeznivo posredoval Jože Stare 'iz Smartnega pri Litiji, za kar se mu tudi na tem mestu iskreno zahvalim. — Viktor Steska, Academia Operosorum, Izvestja muzej- skega društva za .Kranjsko, 1900, Letnik X, str. 54 in 80. — Fr. Kidrič in R. Andrejka, Sestavek o Francu Potočniku v SBL. i 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJKV NO ZGODOVINO MUZEJSKE NOVICE NASTAlNBK in delo kovaškega muzeja v KROPI Ne da bi misbb na muzej, so spravljali so- delavci Zebljarske zadruge, današnje Tovarne vijakov in žebljev Plamen v Kropi, že po prvi svetovni vojni izdelke in dokumente, da ne omenjam poslovnega arhiva, ki ga je od usta- novitve podjetja 1. 1094 vzorno shranjevalo z zgodovinsikim čutom obdarjeno uradništvo z ravnateljem Franjem Šolarjem na čelu. L. 1920 je s sodelovanjem mlajših moči nastala iz tega arhiva Oblakova zadružna kronika, katere prvi del z zgodovinskim uvodom je izšel isto leto v ljubljanskem Narodnem Gospodarju. Z ne- katerimi okrajšavami in popravki pa je bila v Öeloti objavljena v Plamenovi Kroniki do leta 1940, ki je izšla leta 1944. Zavest o spo- menilških vrednotah pa ni bila tako budna, da zadruga ne bi bila podrla leta 1919 plavža in frišarske peči v Zgornji fužini, ker je potrebo- vala (kamen za gradnjo rak pri elektrarnici v Srednjem mlinu, ki so bile prej lesene. Porušili so tudi plavž Pod lipo v Kamni gorici. Podobno kot plavžem se je zgodilo prej in potlej tudi večini fužinskih shramb in vigenjcev, ki so bili manj trdne zgradbe. Prvo zgodovino kranjskega železarstva je objavil Anton Koblar iz Železnikov v Letopisu Slovenske Maitice 1. 1892. V nemškem jeziku je izdal 1. liOW obsežno zgodovino železa na Kranj- skem, Goriškem in v Istri Alfonz Müllner, prej kus*os kranjsikega deželnega muzeja, ki je od- meril Kropi in Kamni gorici celih 80 strani in ju omenja še na mnogih drugih mestih. Kot pripravo za to zgodovino je izdajal več let časo- pis Argo. Poročevalec za Kropo in z Adolfom pl. Kappusom tudi za Kamno gorico mu je bil zadnji ravnatelj Zgornje fužine Karel Pibrovc. Drobiž o našem železarstvu vsebujejo tudi pu- blikacije dunajskega Zavoda za pospeševanje obrti. Leta 1909 je ta zavod priredil obrtno razsitavo na Dunaju, s katere imamo v muzeju vzorčne table žebljev. Poznanje zgodovinskih spisov in ljudskega izročila razodeva knjižica i-Kropa in Kamna goricat, ki jo je izdal 1. 192lt v samozaložbi dr. Rudolf Andrejka kot >krajepisno-zgodovin- ski poizkus«. Knjižica vsebuje šest lesorezov Vladislava Benescha iz leta 189'1, od katerih Fužinairske hiše v Kropi. Levo hiša, kjer je muzej, desno od zna,menja hiša Karla Pibrovea (Foto B. G. 1959) ima ištiri naš muzej. V Kropi in Kamni gorici je bilo razpečanih lOO izvodov. Kot narodopisni joizkus štejemo tudi nastop Kroparjev v Ijub- janskem radiu 2. februarja 1929. Med letom 1'951 in 1934 je našla Zebljarska zadruga prav v zgodovini in izročilu neizčrpno pomoč, ko se je reševala iz splošne in posebne lastne gosjiodarske krize. Iz neznanja, samo- pašnosti in needinosti, ki jih je odkrivala zgo- dovina kot hčerke izkoriščevalskega kapitaliz- ma, se je zadruga po imenu in namenu sicer že olimaia, toda osveščanje naj bi bilo stvarno, trajno, temeljito in splošno. Temu namenu je hotel služiti kroparski Zadrugar, iki je izhajal leta 111953/54, -1934/55 in 1940/41. Pogledom nazaj, ki jih je priobčeval, so nerazdružno sledili krepki zamahi v prihodnost, o katerih beremo tudi v Plamenovi kroniki do okupacije. Pra- vilnost takega odnosa do zgodovine in izročila potrjuje zgled Jesenic in Raven, ki so si po- iskale in iščejo v gospodarsko in strateško po- dobno ikritični obrobni legi oporo tudi v zgo- dovinskem izročilu, ki ga mimo pouka v sodob- nih vprašanjih posredujejo naraščajočemu ko- lektivu in svetu v svojih muzejih in glasilih. Po osvoboditvi se delo pri zbiranju gradiva in preučevanju virov ni takoj nadaljevalo, po- bude za ustanovitev muzeja pa so se iele kmalu oglašati. iDne 29. junija 1949 je začela delovati pod predsednikom ObLO Val. Petračem po večkratnih posvetih petčlanska komisija za ustanovitev muzeja, ki se je naslednje leto po pristopu treh članov iz iKamne gorice preime- novala v odbor Kovaškega muzeja v Kropi in ' Kamni gorici. V 12 sejah, največkrat s sodelo- vanjem pobudnikov iz Ljubljane: profesorja Šole za umetno obrt Crtomirja Zorca ali prof. ing. Cirila Rekarja, predstojnika metalurškega oddelka Visoke tehniške šole, ali prof. Franja Basa, načelnika v ministrstvu za znanost in kulturo, je odbor, v katerem so kmalu nehali sodelovati Kamnogoričani, poskrbel muzeju s pomočjo Plamenove uprave prostor v I. nadstr. znamenite fužinarske hiše, kjer je bila dotlej kovinarska šola. Iz finančnih razlogov se je imenoval muzej dalj časa Zbirni center Sloven- skega tehniškega muzeja. Leta 1951 je faiinister za znanost in kulturo LRS potrdil muzejski odbor, v katerem je imel zbiranje in varstvo gradiva na skrbi Joža Brtoncelj. Ko je prof. Baš uredil zbirke za razstavo, je 29. junija 1952 minister za znanost in kul- turo Boris Ziherl odprl muzej vpričo več kot 50 zastopnikov znanstvenih in kulturnih usta- nov ter tiska, katerim so se pridružili številni drugi gostje, rojaki od zunaj in množica do- mačinov. Slavnostni govor je imel prof. ing. Ciril Rekar. Minister je tudi odkril sj>ominski plošči slikarjema Janezu Potočniku in Petru Zmitku na njunih rojstnih hišah, pri katerih je govoril akademik dr. France Stele. Popoldne je bila veselica v Tomanovem parku v Kamni gorici, združena z ogledom zbirke muZealij v občinski hjši in vigenjcev na Polju, kjer so Kamnogoričani pokazali, kaiko so nekdaj kovali kladevca s samopihom. Pred vigenjci je reci- tiral Jože Šolar Zebljarsko, ki je nastala v Kamni gorici v Kappusovi utici. Tudi v Kropi je dopoldne delal ves vigenjc Vice, gostje pa so poskusili kovaške jedi, skuhane na ješi. 54 ČASOPIS ZA SLOVE-NSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Pravi ljudski praznik je poživljalo petje meša- nega zbora na predvečer in dopoldne ter de- klet popoldne. Odprtju muzeja je sledila 23. maja 1053 so- glasno sprejeta resolucija 60 obiskovalcev Ljud- ske univerze o potrebi spomeniškega zavaro- vanja Krope. Odločba o tem je izšla v Urad- nem listu LRiS 24. dec. 1iše Jože Štrukelj, Franc Kurinčič pa o izse- jencrh v Argentini in o njihovem delu za pri- ključitev Primorske k Jugoslaviji. V tretjem delu »Prvo desetletje v domovini:, ki je najobsežnejši, je obravnavano gospodar- sko, Ikulturno in zdravstveno delo v času med leti 1947 in 1957. Zbornik je vsekakor lep spomenik za deseto obletnico priključitve Primorja k matični de- želi. Želeti je, da bi ob istočasni zadovoljivi ureditvi arhivskega vprašanja izšli še nadaljnji ^¦^P^ki. B,3„;to Marušič Rudolf Klinec, Marija, d zgodovini Goriške. Izdala goriška Mohorjeva družba v Gorici 1955. Delo zajema cerkveno zgodovino Goriške vse od začetkov krščanstva v Ogleju pa do današnjih dni. iSpričo mnogih sličnih del iz prejšnjih časov bi upravičeno pričakovali no- vih spoznanj, toda v bistvu je to le ponavlja- nja ^^^'»i^ "^Soah-__________________MKitUč^ . 130 let Blasnikooe tiskarne. Ljubljana, v ma- ju 1959. Izdala sindikalna podružnica Blasnikove tiskarne. Ko sem vzel v roke in prebral okusno oprem- ljeno in tiskano knjižico, ki obsega dobrih 50 strani besedila, sem bil prav prijetno presene- čen. Namesto pleonazmov sem našel v njej lepo in dobro opisan razvoj ljubljanskih tiskarn in tiskov od protestanta Mandelca dalje (pisec je lanez Logar!) s posebnim naglasom — razum- ljivo — na Blaznikovi ti.skarni in njegovih pro- izvodih. S tem je postala knjižica prav koristen priročnik, ki ga bo potreboval marsikateri javni delavec. Nič manj stvarna in potrebna nista sestavka I. Ovsenilkov o ilegalnem delu tiskar- ne v okupacijski dobi in J. Brolihov za čas od osvoboditve dalje. Moti me to, da piše Logar pravilno Blaznik, Blaznikova tiskarna, ostala dva pisca pa Blas- nikova tiskarna; tudi naslov in dve izmed treli diplom na str. 49, končno pa tudi kolofon, pi- šejo po starem načinu Blasnik. Seveda bi se dalo sliko delovanja starejših ljubljanskih ti- skarn spopolniti z novimi drobnimi arhivalnimi raziskavami, Iki pa menda ne bi mogle bistveno spremeniti opisanega splošnega razvoja. Končno naj pripomnim, da jamči nizka naklada 650 izvodov, da bo knjižica kmalu pošla in da je zato marsikateri koristnik ne bo dobil, čeprav bi jo potreboval. 5„„ Idrijski razgledi, 1. IV., št. 1, 1959. Mestni muzej v Idriji objavlja v sedanjih Razgledih spomine učiteljice Poldke Kos na poprevratna leta. Roman Savnik obdeluje hidrografske in kraške razmere v širši logaški okolici, Sergije Keser pa obdeluje rast in gibanje prebivalstva Idrije v dobi 1854—^1953. V poglavju »Borci pri- povedujejo« je objavil Ivan Winkler spomine na prve dni narodnoosvobodilne borbe na Idrij- skem. Som Spomeniško Pomurje. Zbirka predavanj slo- venskih konservatorjev in muzealcev na posve- tovanju od 27. do 30. septembra 1956 v Murski Soboti. Tiskala Pomurska tiskarna v Murski So- boti. Izdala Obmurska založba v Murski Soboti. Vrsta predavanj, ki so jih imeli Franjo Baš, Franc Zadravec, Stanko Pahič, France Stele, Angela Piskernik in drugi ugledni predavatelji, je tu natisnjena in dana širši javnosti, da se seznani s problematiko Pomurja, s potokom narodnoosvobodilne borbe, prirodnimi zname- nitostmi, starejšo pomursko književnostjo itd. Jože Som Popravek: V Kroniki 1958, letnik VI, št. 3, i čitaj na strani (1128, stolpec 2, vrstica 20 spodaj, | namesto »Svet dvanajstih modrih za sol« pra- vilno »Svet dvajsetih modrih za sol«. Uredništvo I Tiskano in Izdano t Ljubljani 1959. Tisk tiskarne >Toneta Tonšiča« v Ljubljani. Klišeje iadelala kliiarna >Ljudske pravice« v Ljubljajii. Odgovorni urednik Zvone Miklavii, za izdajatelja odgovaija Jože Sorn. 56