LJUBLJANSKI ČASNIK.
Si. 22.
I ttorih 18. Susca
1831.
»Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert lela 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo iu denar, kteri more po novi postavi fraukiran biti.
Vradiii del.
O z ti a
n t
l o.
Njegovo veličanstvo je po najvišjem sklepu od 12. januarja 1851 z pogovoram minister-skiga svetovavstva naznanjenim najponižnišim prednašanjem ministra kupčije, konsulate v turški Albanii, Macedonii in Tesalii na sledečo vižo napraviti blagovolilo:
V imenovanih deželah imajo sledeči c. kr. avstrijanski konsulati postavljeni biti.
I. Na Albanskem.
a)	C. k. konsulatno namestništvo v Skadru neposredno podverženo kupčijskimu minister-stvu, za severno Albanio , to je za pašalik Skader in Prizerend.
b)	C. k. konsulatno namestništvo v Duraci, neposredno podverženo kupčijskimu minister-stvu, za srednjo Albanio , to je za okrajne spadajoče pod vladarstvo v Rumeli, "VValessi in Monasteri, Gavaja, Pečin, Elbasan, Ty-rana, Mati in obe Dibri.
c)	C. k. konsulatno namestništvo v Janini, neposredno podverženo kupčijskimu minister-stvu, za južno Albanio, ki obseže enakoimni pašalik.
Razun tega bodo konsulatne opravništva obstale vAntivariu, podverženo konsulatnimuna mestništvu v Skadru, potem v Avloni in Pre veši, podverženo konsulatnimu namestništvu v Janini.
II. V Macedonii in Tesalii.
a)	C. k. konsulat v Salonihiu, neposredno podveržen kupčijskimu ministru kakor vodivni konsulatni vrad za Macedonio in Tesalio, to je, za vse dežele, ki leže v vshoduAlbanie, na jugu Serbinie in v zapadu deželnih po-glavarstev Nisa, Filipovo polje, Drinopolje in na severni strani gerškiga kraljestva.
b)	C. k. konsulatno namestništvu v Mona-stiru (Bitolii), podverženo konsulatu v Salo-nihi za dolino Ceno z Gorico in Kastorio, Ksecovim, Skopio in Velesim.
Razun tega bodo konsulatne opravništva obstale neposredno podveržene konsulatu v Salonihiu v Seresu, Cavalovem in Volovem.
Po enim je njegovo veličanstvo službo kon suloviga namestnika v Skadru, tamošnimu do-zdajnimu namestniku konsula dr. Vincencu Hal-larinu in službo konsuloviga namestnika v Ja nini tamošnimu dozdajnimu začasnimu namest niku konsula Ferdinandu Haasu najmilostljivši podeliti blagovolilo , med tem, ko se še oba konsulatna namestništva v Duraci in Monastiru nista postavila.
Ljubljana 10. marca 1851.
Gustav grof Chorinsky 1. r., poglavar.
11. marca 1851 je bil ravno tuCLXV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, ki je 31. decembra 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel, v poljsko-, rusinsko- in romansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št: 497. Cesarski ukaz od 6. novembra
1850,	s kterim se sodniško vravnanje zaGa-licio in Lodomerijo z Krakovim , Aušvicam in Zatoram in Rukovino vstanovi.
Dunaj 10. marca 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga za-onika in vladniga lista.
15. marca 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XIV. in XV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
XIV.	del zapopade pod
Št. 53. Deržavno pogodbo od 5. novembra
1850	med Avstrijo in Toskano čez glavne čertc avstrijansko-talijanske poštne zveze, toraj z posebno pogodbo v izpolnenje deržavne pogodbe.
Št. 54. Razpis ministra kupčije od 14. februarja 1851, po kterem se podaljšanje časa za izpeljavo avstrijansko-toskanske poštne pogodbe od 5. novembra 1850 naznani.
XV.	del zapopade pod Št. 55. Razpis ministerstva vojaštva od 22.
februarja 1851, po kterem se po najvišjem vojaškem ukazu št. 11 od 22. oktobra 1850 storjene naredbe za sprememo kadetov občinstvu naznanijo.
Št. 56. Razpis ministerstva denarstva od 3. marca 1851, po kterem se ravnanje z 4% dvornokamerskimi obligacijami št. 187, ki so bile 1. marca 1851 srečkane, naznani. Šl. 57. Razpis ministra denarstva od 6. marca
1851,	veljaven za lombardo-beneško kraljestvo, čez dopolnitev naredb najvišjiga patenta od 29. januarja 1851 glede pobiranje vžitnine od ola.
Št. 58. Razpis ministra notrajnih zadev od 7. marca 1851 čez dopolnitev v deržavni pogodbi z vojvodstvam Modeno odločene mejne vstanovitve.
Št. 59. Razpis ministerstva denarstva od 8 marca 1851 , po kterem se prepove, kakor v Rosno tako tudi v Hercegovino orožje voziti
Št. 60. Razpis ministra denarstva od 11 marca 1851 , zadevajoč izdanje listkov deržavniga zaklada po 10 in po 5 goldinarjev.
Talijansko-nemškimu dvojnimu izdanju XV. dela deržavniga zakonika od leta 1851 je tudi ukaz ministerstva denarstva od 25. februarja
1851	pridjan, s kterim se talijanski tekst
9 začasne postave od 6. septembra 1850 (št. 345 deržavniga zakonika od leta 1850) popravi.
Dunaj 14. marca 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Danes bo IX. del, III. tečaj 1851 dežel-niga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan.
Ljubljana 18. marca 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista.
levradni tlel.
Ce Avstrija z vsimi kronovinami novo vstavljeni nemški zvezi pristopiti, ali le
z nekterimi? i.
Več ko dva mesca sta pretekla, kar so se zbrali v Draždanah, poglavitnim mestu sakson-skiga kraljestva, poslanci nemških vlad v namenu , novo podobo zveze osnovati, ktera bi nemške deržave bolj terdno in potrebam našiga časa bolj primerjeno zvezala. Politiški možje cele Evrope zdaj zlo pazljivo oči v tisto mesto obračajo, ker vsi vejo, kako imenitni in važni bodo sklepi tistiga zbora. Der-žavam v nemški zavezi zapopadenim bo namreč v prihodnje vsa druga in upamo viši stopnja v družini evropejskih deržav odkazana, kakor po zvezi leta 1815. Sklepi tistiga zbora bodo pa tudi posebno našimu cesarstvu v serce segli, ker je ono že dozdaj nar imenitnejši ud tiste zveze bilo, in mislimo, de je po slavnih prigodbah preteklih let le vredno še na visokejši stopnjo povikšano biti. Pravijo, de bo naša vlada še le po dokončanih in od vlad poterjenih sklepih draždanskiga zbora oznanila vladbino vstavo ogerskiga kraljestva, novo deželno postavo za notrajne naprave in vladbino osnovo velike knežije Erdeljske, in vladbino osnovo lombardo - beneškiga kraljestva. Pravijo tudi, de se bo potem stanu obsede v poglavitnih mestih našiga cesarstva konec storil, de bo urno naša vstava v djanju vpeljana, de se bodo deželni zbori in deržavni občni zbor poklicali, de bojo našimu svitlimu cesarju avstrijansko cesarsko krono na Dunaju slovesno na glavo postavili, de bo on pri tej veseli priložnosti zavolj politiških hudodelstev obsojene milostljivo oprostil. Nam ni znano, če smemo vse te lepe reči in vesele prigodbe po dokončanih sklepih draždanskiga zbora tako urno upati, gotovo je, de se od tod kaj prav imenitniga in važniga čaka. Pa ne samo deržave nemške zaveze, temuč vlade vsih evropejskih deržav pazljivo v Draždane gledajo. Sliši se, de ste vladi francozovske republike in britanskiga kraljestva protestirale, de bi smela Avstrija z vsimi kronnimi deželami novo vstavljeni nemški zvezi pristopiti. Clo iz Tu-rina je neki politiška slranka poslance v Draždane namenila, de bi tam za njo pomoč in podporo iskali, kar se nam pa vunder dvomljivo zdi. — Rusovski car nek popolnama z našo vlado derži, časopisi iz poruskiga kraljestva spet terdijo, de tudi namenam taiste vlade ni nasproten. Tako se vsaki po svojim mnenju glasi, in govori, kakor je prepričan, ali saj hoče skazati, de je, akoravno ni. Zdajni politikarji še niso pozabili besed Nestorja vsih diplomatov nekdajniga francozovskiga ministra Talleyrand-a, ki je rekel, de govorica človeku ni dana svoje misli razodevati, ampak de jo je dobil jih bolj skrivati. Gospodi poslanci v Draždanah svoje opravila skrivoma obhajajo, do zdaj *) se nič gotoviga ne ve, kar bi bili
*) 11. dan sušca.
sklenili. Imamo tedaj obilno prostora se z ko-njekturalno politiko pečati, to je vsaki po svoji glavi prerokovati, kaj se bo zgodilo kaj ne.
Kar smo mi v svojim listu stan Avstrije in nemških zadev po svoji misli naznanili (»Ljubljanski Časnik" tekočiga leta, št. 2, 3, 4, 5), so se reči na Nemškim spet en malo dru-gač obernile. Poruska vlada tačas od z a vezne oblasti v Frankobrodu nič liotla vediti ni, ker sonje politikarji zvijačo znajdli, de zveza sicer leta 1815 je ostala, njena podoba pa po prigodbah leta 1848 je razpadla, tako de nje postave veljavnosti več nimajo. O začelku listopada je nanaglama vso svojo armado na noge sklicala vsim nasprotnikam v bran, ki bi jo hotli prisiliti na stan nemške zveze leta 1815. Kakor smo že poprej omenili, se je naša vlada zmiraj ostro poti pravice deržala, rekoč: de je ona popolnama prepričana, kako silno potrebno je podobo nemške zaveze leta 1815 prenarediti, in de rada v pravično pre-naredbo pomoč ponudi, de pa za vsako dja-nje in nar bolj za postavodavno je treba prostora, in po pravici bi se ji zdel nar bolj pri-merjeni prostor zavezni zbor in sicer samo za zdaj v podobi vstavljeni po volitvi leta 1815. Pri tem je pa v pričo cele Evrope slovesno na znanje dala, de avstrijanska vlada nikakor nima namena, nemškiga na postave 1815 popolnama nazaj verniti, ampak le podobo zveze vsim udam v prid, brez de bi se pravice kteriga žalile, v novo terdnejši in koristnejši prenarediti. Tega se je pa poruska vlada terdovratno branila, in malo-nemška stranka ni nehala Avstrije natolcevati, de ona hoče vse na staro spraviti, samo le sebi in svojim naslednikam v prid. — V Holomucu sta se knez Švarcenberg in minister Manteuffel v to pogodila, de naj bi se zedinjili v Draždanah brez zamude poslanci vsih nemških vlad v osnovanje nove podobe nemške zaveze. Seje tistiga zbora so se začele 23. grudna 1850.
—	Marsikteriga je morebiti up v sladkih mislili zibal, de bodo tam v kakih tednih vse opravila prav srečno h koncu dopeljali in tako blagostanost iii mir Nemškiga, Avstrije in cele Evrope zagotovili. — V zgodovini in politiških rečeh pa bolj skušeni možje niso bili tako veseliga upanja, de bi se tako zmešano in zavoslano opravilo, kakor je obravnava nemških zadev, v kratkim času dokončati za-moglo. Vsaka preinemba politiškiga stanu kake deržave ima svoje zaderžke, ima svoje težave. Če se taka prememba po sili zgodi, jo imenujemo revolucijo ali prekucijo, ktera je še zmi-rej žalostne, objokanja vredne nasledke imela. Tode ona se urno dokonča, kakor vihar vse obstoječe podere, premagajoča stranka zmagane politiške nasprotnike ali k smerti obsodi ali pa neusmiljeno bogati vsili, dokler ti moč dosežejo, ji storjeno krivico z enakim djanjem verniti. Izgled tega imamo agodovino zadnih let pretekliga in pervih let tekočiga stoletja.
—	Prememba politiškiga stanu kake deržave ali zveze mnogih deržav se pa nekterikrat tudi mirno po pametni prevdarnosti razsvitljenih politiških mož dokonča, — osnovanje takiga opravila se pa že dalj čas vleče. Takimu zboru namreč ni dano po navadi revolucije obstoječe zoperslavke z silo podreti, tukaj je treba pravice vsih udov mirno prevdariti, vsa-kimu svoje odrajtati, če bi kdo po novi napravi škodo terpel, ga odškodovati, zvunaj-nim in notrajnim potrebam ne samo za dans ali jutro ampak tudi v prihodne leta zadostiti. To gre pa vse Ie počasi, kakor stvarnica še le v celim letu komaj popravi kar je vihar ene noči poderl. — Po zmagi Napoleonoviga cesarstva v letu 1814 je bil na Dunaju velki evropejski shod in je svoje seje že o jeseni začel. Bili so se tam nar bolj učeni, skušeni in razsvitljeni politiški možje vsih evropejskih
deržav, ki jim enakih morebiti naše stoletje več ne bo rodilo. Sedeli so in delali netrudno celo zimo, in komaj spomlad 1815 so bili v stanu svoje opravila končati, in Bog ve, če bi jih bili še takrat končali, ako bi ne bil beg Napoleona iz otoka Elbe, in odtod izvirajoča nevarnost vse ude shoda k tako potrebni edinosti vsilil. — Težave, ktere se koristnimu dokončanju opravil zdajniga draždanskiga zbora zoperstavijo, so tako silne in imenitne, de je treba vsiga uma in vse previdnosti, naših deržavnih politiških mož, njih opravila so pa tudi tako važne in imenitne, de upati smemo, oni bodo mir in blagostanost Nemškiga, Avstrije in po tem cele Evrope v tako dolge leta zagotovili, kakor se je po Dunajskim shodu leta 1815 zgodilo. V kratkim mislimo na te težave opomniti, de bi se potler ložej soditi zamoglo, je li bolj Avstrii z vsimi kro-novinami novo vstavljeni nemški zavezi pristopiti, ali le z nekterimi.
(Dalje sledi.)	Melcer.
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Ljubljana. — C. — 15. t. m. je bilo pri okrajnem sodništvu ljubljanske okolice več očitnih obravnav, od kterih le ene omenimo, ki nam se, naj bo sama na sebi tudi še tako nepomenljiva, že zavolj tega zlo imenitna zdi, ki se šleje med tiste redke primerleje, ko lastni starši svojiga otroka pred sodbo pripeljejo in zoper njega pričajo. Taki primerleji so gotovo zlo žalostni, ker so očiten dokaz, da je vez, ki otroke na starše in starše na otroke veže, stergana, da je ljubezen med njimi ugasnula, da se je spoštovanje pokopalo in namest nju sovraštvo in zaničevanje pognalo, daje domači mir, to veliko dobro, popolnoma zginul. Da pa to večidel ne osramoti samo otroka ampak večidel tudi starše.l je tudi gotovo, ker je večidel nemarnost staršev, ki otroke slabo izrede, kriva, da so, ko bolj v leta pridejo, njih šiba, da jim sive lase delajo in hudobni ljudje postanejo. — Stal je pred sodbo 16. let star paglovec, iz Viča doma, že lansko leto sodniško kaznovan, kteriga je lastna mati zatožila, da se proti njej kakor proti nje hčeram z besedo in djanjem zlo nespodobno vede, da je svojo sestro z nožem ranil in tudi materi žugal, da je z sa-mokresani krog hiše letal in žugal. Dve sestri ste zoper njega govorile in djale, da same ne smete doma biti, ako on pride, da jih pretepa in nesramno psuje. Gospod župan iz Viča poprašan, ako je temu res, odgovori, da ne ve za nobeniga taciga poredneža, kakor je zatoženi, in da ga zavolj porednosti in slabiga obnašanja vsi ljudje poznajo. Obsojen je bil na 24 ur z postani v zapor.
Koroško.
Kar terdna in dobra volja zamore, pokaže šola u Borovljah (Ferlach). Slovenščina ima tamej veliko nasprotnikov, ki bi vse Slovence radi na enej žlici vode utopili; slovenščina pa vender Ie koj živi, raste in se razširuje, — nekteri gospodi to žlahtno rožico varjejo, in jej zvesto strežejo. 18 učencev Borovljan-ske šole u Majerjovem spisovniku prav lepo napreduje, in učenci v šoli in v cerkvi slovenske pesmi tako mično in ganljivo pojo,, da že taki ljudi, ki so le „nemški Omt„ in „Wir werfen" hvalili in hoteli, sedaj za slovenske pesmi prosijo. Le tako naprej! — (Bčela)
Češka.
10. marca dopoldne je bil vrednik Slovana, Dr. Havliček, ki se je poslednje dni v Pragi mudil, pred c. k. terdnavno poveljstvo poklican, kjer se mu je zapovedalo, Prago naglo zapustiti, ker mu ni dovoljeno v krajih, kjer je obsedni stan, se muditi.
Avstrijanska.
Od leta 1845 noter do leta 1848, tedaj skoz 4 leta se je
napovedanih je preiskovalo hu- bilo, brez da bi dodelstev: se bil hudodel-nik zvedel:
Na Avstrijanskem in
Solnograškem . . 3566	4974
Na Štajarskem , . . 638	674
„ Koroškem .... 153	117
„ Krajnskem.... 208	191
V Terstu, Gorici in
Istrii........ 196
Na Češkem..... 3562
„ Moravskeni ... 1136
Sileskem
517
„ Tirolskem in Vor-
arlberškem ....	618
Na Dalmatinskem . .	552
V Galicii in Bukovini	4235
Skoz tri leta
Na Lombardiškiin . .	1723
„ Benečanskem . .	1460
160 1859 494
85
742 1203 403
5718 3060
Skupej . . 18524	19690
Iz tega pregleda se vidi, da je v Galicii, Silezii, na Moravskem in Češkem v primeri z preiskanimi hudodelstvi zlo malo število tistih, pri kterih se ni hudodelnik zvedel, nasproti pa na Dalmatinskem , Benečanskem in Lombardiškem zlo visoko. To je zavolj tega, ker v teh krajih hudodelnik zna dobro zakriti, kterimutudi ondašnji prebivavci pri tem pomagajo. Tudi na Avstrijanskem se je mnogo takih hudodelstev zgodilo, pri kterih se hudodelnik ni zvedel; vzrok tega so zadeve mesta Dunaja, ki ima, kakor vse velike mesta, mnogo skrivališč.
Ako hudodelstva z stevilam prebivavcov primerimo, se jih je na Avstrijanskem naj več zgodilo, kjer na 100,000 prebivavcov 151 hudodelstev pride.
Vzrok tega je gotovo mesto Dunaj, kjerse naj več hudodelstev zgodi.
Na Dalmatinskem se je posebno veliko hudodelstev zavolj tega zgodilo , kjer je ondi kervavo maščevanje še tako ukoreninjeno, na Sileskem, ker ima tako nesrečno lego in v Galicii, ker je bil ondi nemir in ker večkrat lakota vstane.
Na Ceskem je revšina mnogo pripomogla ik obilnosti hudodelstev.
Zares malo hudodelstev se je le na Primorskem , Krajnskem in Koroškem zgodilo, kjer pride 39, 44 in 48 hudodelstev na 100,000 prebivavcov.
To tistim v prevdark, ki so v zunajnih časopisih od toliko hudodelstev, ki se na Krajnskem gode , u pili.
* V tistih kronovinah, v kterih je kazenski zakonik od leta 1803 veljaven je v enem letu od 100 hudodelstev preiskanih bilo:
Na spodnjem Avstrijanskem	82.99
„ zgornjem	„	83.38
„ Solnograškem	84.35
„ Štajarskem	70.75
„ Koroškem	79.41
„ Krajnskem	69.34
„ Teržaškem , Goriškem in Istrii 82.72 „ Češkem	74.19
Moravskeni Sileskem
77.56 83.17
Tirolskem in Vorarlberškem 81.56
., Dalmatinskem „ Gališkem V Bukovini „ Lombardii Na Benečanskem
73.54 75.52 79.50 82.81 82.86
Srednja številka 77.93 Iz tega se vidi, da se je preiskovanje z več kakor tri četertinke v enem letu končalo.

V	listih deželah, kjer se jih je naj manj preiskalo, na Krajnskeni, Štajarskem, Dalmatinskem , Češkem in Gališkem, vzrok v tem obstoji, daje bilo ali večje število hudodelstev preiskovati, ali pa, da so sodnije preveč opraviti imele; to se je posebno zgodilo na Krajn-skem, Dalmatinskem, Češkem in Gališkem, in gotovo je, da bi bila ta razmera vgodnivša, ako bi se bili opravki bolje razdelili.
» Njegovo veličanstvo je napravo višje realna šole v vsaki kronovini dovolilo.
* Na Ogerskem pride na štirjaško miljo 2776 prebivavcov, na Češkem, Moravskem in Silezkem 4800, na Primorskem 3616, na Benečanskem 5439, na Lombardiškem 7120. Na Ogerskem, ki obseže 3962 štirjaških milj je 60 mest,na Moravskem in Silezkem, ki imate 475 štirj milj, je 116 mest, na Češkem, ki ima 904 štirj. milj, je 289 mest.
% Ako se hudodelniki po spolu in starosti v posameznih kronovinah razločijo se sledeče pokaže:
moških ženskih čez 40 let starih
Na Avstrijanskem pod
Anižo	80.15 19.85 16.09
„ Avstrijanskem nad
Anižo	79.50 20.50 20.18
, Solnograškem	74.03 25.97 19.65
„ Štajarskem	85.98 14.02 18.36
„ Koroškem	78.62 21.38 15.76
„ Krajnskem	88.03 11.97 17.31
V	Terstu, Gorici in Istrii 92.26 7.74 15.47 Na Češkem	85.45 14.55 21.57
„ Moravskem	84.90 15.10 20.54
„ Sileskem	82.91 17.09 16.51
„ Tirolskem in Vor-
arlberškem	83.36 16.64 19.19
„ Dalmatinskem	94.10 5.90 18.98
V	Galicii	93.06 6.94 16.96 „ Bukovini 92.04 7.96 9.46 „ Lombardii 95.44 4.56 16.07
Na Benečanskem	85.30 14.70 18.95
Srednja številka 87.29 12.71 18.25
Iz tega se vidi, da je bilo samo na Solnograškem nekaj čez četertinko obsojenih ženskih; potem pride Koroško in Avstrijansko. Naj manj ženskih je bilo obsojenih na Lombardiškem, Dalmatinskem, Gališkem, na Primorskem in v Bukovini, potem na Krajnskem. Zanimivo je tudi to, da je bilo na slovenskem Štajarskem mnogo manj ženskih obsojenih kakor na nemškem Štajarskem , ravno to velja tudi odTirol, kjer je bilo mnogo manj Lahinj obsojenih kakor Nemk. Naj več hudodelnic je ravno na severnem Tirolskem, Solnograškem, severnem Koroškem in severnem Štajarskem.
Mladih hudodelnic od 14 do 20 let je naj več na spodnjem Avstrijanskem, posebno na Dunaju, Primorju (v Terstu), v Bukovini in na Koroškem, naj manj pa v Galicii, na Krajn-kem, Češkem, Dalmatinskem, Tirolskem in Solnograškem.
Naj več hudodelnikov je bilo od 20 do 40 let starih.
Naj več novih hudodelnikov se je na Bal matinskem in Krajnskem obsodilo, potem v Bukovini, v Lombardii in na Primorskem; na Solnograškem, Tirolskem, Sileskem in Avstrijanskem pa naj več takih, ki so bili že popred zaperti. Vidi se tudi, da se na slovenskem Štajarskem in južnem Tirolskem ni toliko hudodelstev ponovilo, kakor na nemškem Štajarskem in nemškem Tirolskem.
Zlo imenitno je to, da na Dalmatinskem, Gališkem in v Bukovini zmed 100 hudodelnikov njih 90, na Krajnskem in Benečanskem 70, na Sileskem, Primorskem, Koroškem in Lombardiškem od 50—60 ne zna ne brati, ne pisati! Tudi na Istrijanskem je ta razmera, ako Terst in Gorico izjamemo ravno tako ža-
lostna kakor v Galicii, ravno to velja tudi od slovenskega Štajarskiga.
Horvaška.
Ilirska matica se je vredila. Gospod Berlič je za tajnika zvoljen; vendar je odbor popred pismo poprejšnimu tajniku Stanko Vrazu poslal in ga za mnenje poprašal, ker Vraza neradi nazaj denejo, ki si je mnogo zaslug za matico pridobil. Zlo se trudijo zaklade ilirske literature ljudstvu odpreti. Tako je ravno dr. Gaj zbirko starih pesnikov na svitlo dal. Zapopade pesni Dominika Ranjina, sveto vavca Dubrovaškiga od let 1560—1563. To imenitno delo je bilo vpervo v Florencu 1563 natisnjeno, pozneje pa v Benetkah. Za jugoslavensko slovstvo so dubrovaški pisatelji zares velik zaklad. Že slavni Galjuffi je mnogo o teh svetu razodel. Le spomniti se je treba na „Kristjado" na Gunduličeviga „Ozmana" itd. Eden pervih pesnikov o svojem času je bil Dinko Banjanin , rojen v Dubrovniku 1536. Že ko je bil 20 let star, je za izverstniga pesnika spoznan bil. Velki vojvoda Kuzman ga je z redam sv. Štefana okinčal. Takrat je bil Dubrovnik velik in mogočen. Kraljeval je po morju na Laškim do Tunisa, Tripolisa in Lizabone; kupčeval v Sarajevo, Novi, Bazar, Belgrad in Silistrio do Bukarešta. Takrat je bil Banjanin, ki se je na deželnem zboru slavo pridobil, sedemkrat za kneza republike izvoljen Umeri je v letu 1607 v 71. letu svoje starosti. Njegovi rojaki so po njem zlo žalovali V gerbu njegove rodovine je bilo geslo: „In-genio non viribus!"
Ogerska.
Iz Gomora piše fajmošter v „Pest. Ztg." sledeče:
Ne bila bi slaba želja, toliko goldinarjev imeti, kolikor krivih priseg se na Ogerskem na leto prigodi. Prisega se tukaj zares ne more več rabiti, resnicozveditiin brezdvombe je pravno ravnanje samo krivo, da je to tako prišlo , ker se je prisegovalo pri vsaki nepo-menljivi stvarci in večkrat zlo po netrebi.
Bil sim pri prisegah, kjer se je ravnalo, kakor v kmetiških kerčmah. Hočem le en izgled napeljati. Ni še davno, kar se je hotla neka žena od svojiga moža ločiti zavolj tega, er je imel manj premoženja, kakor je popred rekel. Ker to ni praven vzrok, zavolj kteriga ji se zamoglo ločenje zgoditi, tudi ni bilo potreba, pri tem prisegati.
*	V Liptavi se je pri popisovanju z tujci vred 71,747 prebivavcov naštelo, med njimi 34,604 možkiga in 37143 ženskiga spola, katolčanov 36,805, protestantov 32317,kal-vincov 8, gerške vere 1, judov 3627. Po narodnosti je 68,921 Slovakov, 173Madja-rov, 7 Nemcov, 31 Ciganov in 3627 judov.
#	V „Magyar Hirlap" se iz Therepienstadt-a piše:
18. februarja se je od polka Don Miguel 300 vojakov na dom spustilo in sicer po milosti cesarja, tedaj 7 let popred, kakor so si mislili. Pri tej priložnosti jih je polkovnik takole nagovoril: „Vojaki in sinovi! Po milosti njegoviga veličanstva našiga cesarja in gospoda se vernete v svojo domovino; v preteklem letu bi še tega ne bili verjeli. Marsikdo vas, vidi danes poslednjikrat svojiga polkovnika, ki se hoče zdaj po očetovsko z vami pomeniti. Ohranite v sercih dolžno zvestobo in ljubezen do cesarja, mislite, ko boste doma, kako milost vam je njegovo veličanstvo skazalo, in kako se je vse preteklo pozabilo in odpustilo! Vi vidite, da več zinot-ljenih, ki so bili pred 16 mesci med prostake uversteni, v versti častnikov stoji. Skušajte, kjer bo mogoče, zvestobo in ljubezen za cesarja tudi med rojaki razširovati, svarite jih pred zapeljivostjo, in povejte jim očetovske
besede polkovnika, da bo naš gospod in cesar domovino tako srečno storil, kakor še nikdar ni bila; le vbogajte in zaupajte njegovim dobromiselnim naredbam, ako vam tudi niso jasno. Bog z vami, dragi vojščaki! Pozdravite doma starše, brate, sestre in prijatle, — božji blagoslov z vami! Bog ohrani našiga milostljiviga gospoda in cesarja Franca Jožefa I." Nato zaženejo vojaki vesel krič, kteriga ni hotlo ne konca no kraja biti. Nato se polkovnik pri vsacem posebej poslovi, in vse sku->ej spremi z generalam Urbanam do kolodvora.
Tuje dežele* Bosna.
Iz Bosne se piše v „Reichszeitung"sledeče: Vstajnikov iz Krajne se je mnogo zbralo, ki so mesto in terdnjavo Banjaluko vzeli, od kodar so keršanski prebivavci v Sarajevo po-begnuli, vstajniki so bili že v Giol-Hisaru in pravijo, da so že do Jaice prišli. En vojaški oddelk se je zoper nje iz Travnika dvignul, ne dvomimo, da bi se te zadeve ne poravnale malo, ker vstajniki niso pogumni, zoper nemočne se zares dobro obnašajo, močnih se pa boje. Omer paša je v Mostaru in noče naenkrat, kakor se je s perviga vidilo, sevstaj-nikain ustaviti, on ima to vstajo za malenkost in zaničuje sedajniga sovražnika. V Buni, na posestvu Ali pašata, je ukazal kole, na kterih so bile glave nasajene, izdreti, in več glav pokopati. Take reči, ki se na avstrijan-ski meji gode, več povedo od trinoštva, svo-oglavnostiin nadloge, ki je tukaj, kakor debele bukve. Še le te dni je nek muselim svojim naredbam pod kaznijo nos in ušesa odrezati, veljavo pridobil; po kakem zakoniku se tukaj ravna, tega še nisim zvedel. Naj se še tako modre in mile postave vpeljejo, vendar bo Turčija vedno rakovo pot hodila. V deželah, kjer je tansimat že davno vpeljan, vendar poglavarji za postave (fermane) malo porajtajo; le tisto se še godi, kar vsak poveljnik ravno hoče, naj bo po postavi ali zoper postavo. Že sam sim večkrat vidil, da clo služabniki niso povelju vbogali. Samovolja je vlada dežel. Le Omer paša, ki ne daje samo povelj am-jak tudi hoče, da se natanjko spolnijo, doseže svoje namene, k čimu je pa neprosllive ostrosti treba. Škoda, da dobra volja vladarja in njegovih svetovavcov nič ne pomaga. Vojaki Seraskiera vbogajo, ako ga vidijo, ko ga pa ni pričujočiga, delajo po svoji volji; lakomnost po blagu stori, da reči počenjajo, zavolj kterih bi bili v omikani deržavi ustreljeni. Nov dokaz je, da so vojaki, ki so se z gospodarjem prepirali, ko so odšli, mu hišo zapalili, ki je tudi pogorela. Od gasivnic se tukaj nič ne ve in pri ognju nobeden ne pomaga , dokler vlastnik pomagavcov ne 'plača. Od kaznovanja se tukaj ne more govoriti, ker je bilo tako namenjeno, in ako kak kristjan priča, daje vidil, ko se je zažgalo, taspričba nič ne velja , ker kristjan ne more zoper Turka pričati.
Ferman, po kterem se vezir Hercegovine Ali paša odstavi, je že iz Carigrada prišel.
En del Albancov vojakov je že v Travnik prišlo, njih je 500; boje se jih na Turškem tako, kakor na Avstrijanskem Serežane.
Kako ljudstvo na kmetih živi, se iz tega naj bolj vidi, da kos gnjiliga kruha kmet za sladčico ima; konji, ktere vojakam pripeljejo, eden druzemu sedla in grivo in repe pojedo, tako lačni so; kdor ne verjame, naj gre gledat, osebni davk se ostro pobira, akoravno ljudje nič nimajo. Siromaštvo ne more večje biti.
Rusovska.
Govori se, da je ruska vlada nasvetovala, kako bi se puntarii po celi Evropi v okom prišlo, da bi nikdar več ne zamogla glave dvignuti.
Spisal Jan. T.. d.. a. 11. Huda bitva pri zidu.
Stoji, stoji tam zid visok, Se vstopi pred leoni slonov čeda , Borivši uni se za čast kraljevo Potresajo grozivno zlato grivo. Za žertvami se žertva jim daruje, Vender ne vklonijo ostali vrata.
Se bije Rimljan in Japod , Ko rano jutro še za goro spava. Pekoče solnce verh obnehja sveti, Pa sem ne tje ne stopi bognja Sreča, Derže med njima tehtnico pomembno Poklada v skledi jima teže nove.
Oj bitva strašna tam gromi , Gospodariti sladko zdi se enim, Služiti grenek pelin zdi se drugim. Kak grozno je rožljanje to orožja! Kak vbada kopje se v globoke rane! Za kopo kopa na boriše cepne.
Se vije v prahu tam Himljan Zadet s pušico ostro pod oserčje. Omami duh mu bolečina grozna. Po sili dvigajo se 'z serca stoki, Ne dade jih junak iz usti: hanžar Upokoji mu serce plakajoče.
Se vije v prahu tam Japod . Ošabno vražnik se ponaša zraven. Ga prime silnimi rokami vitez, In verze v kerv ga na desnico k sebi. Peklenske serdi davita se tamo, Iz truplov begate ob enim duši.
Za uro pade ura v glob , Omaga moč, pridere hipno nova. In rase dan in rase junov groza. Omolkne plašno vsa narava živa. Kdo štel bi rane, ki so tu zijale, Kdo štel merliče, ki pustiše dušo.
Napoči mrak, nastane noč, Ne da prenehe si gromenje bitve, Dokler pregiba še se roka trudna.
Ponočne misli
na nekim griču na Gorenskim.
Kak terda si mi danes pirnata posteijca! Kakor visoki grintovc leži odeja nad mano. In ko mislim na mehko blazino glavo položiti, jo naslonim na robato skalo in jo moram zopet kvisko povzdigniti, de si nepokojno serce oddahne. Zastonj si želim prevročo kri ohladiti. Ona žene, vse žge in kipi, me sili iz tesniga ven na plan pod višnjevi šotor več-niga Boga. Sivimu starčiku so odmerjene ure; on spava po noči in bdi po dnevu. I'a mla-denč ne zna postav, ki jih navada kuje: tudi luna njemu misli prižiga. Ven! ven tedaj! Vse se o sladkim spanju raduje, le mladenču si dal, o stvarnik, nevgasljivi žar, de se nikdar tvoje dela ne zanemarijo, ampak noč in dan premišljujejo in človeku neskončno modrost oznanujejo.
Pozdravljena mi bodi mila, nebeška luč, ki nikdar pota ne zgrešiš, nikdar redu ne prelomiš. Ti zerkalo si duše moža, duše pra-vičniga. Tak hodi on po eni stezi, dan za dnem, neprenehania. Se zaganjajo vanj oblaki skušnjav al megle skerbi, se jim ne vo-gne, ampak sred njih koraka resno naprej. One beže zadnič pod njim in nad njim, pa on se ne gane in ostane stanoviten kot ti: — po eni čerti so vsikdar njegove stopinje postavljene.
Nebeška luna! ti si podoba mi tudi svetlobe, ki temo duha tak milo — prijazno razjasni. Ti nas spominjaš listiga dara, ki ga lak mer-zlo vera imenujemo in ki ga še bolj merzlo zametujemo. Ti nam razodevaš svet v njegovi velikanski obliki, v čudovitni krasoti in umetni naredbi. Pa ne kažeš nam vsih del tega majčiniga in vender toliko pomembniga peska posebej. Celotino vidimo na tanko in jasno: zakriva pa sinji mrak nam drobtinice.
Čemu mar, ker majhnih posebnost ne zaznamo, o veselnim bitju dvomiti in v goreči domišlii stvarjenje temeliti? Čemu mar, ker nam je mnogo razdelkov vere čudna skrivnost, tudi poslopje vere skrivnostno, obnaziti se lahke vesti tolaživši: Meči so neznane, nezna-nosti se ni varno zaupati, šel bom z drugimi. Je pot prava, mi blagor in sreča; je kriva, mi prizanašba nevednimu.
Duhovna svitloba, v tebi vidim gospoda, ki te mi je prižgal in hvalim previdnost stvarnika in padem na kolena in molim dobroto oče-
ta. In iz juga in severa in zapada in izhoda se dvignejo sapice in mi pihljajo sporočilo Neskončniga: Otrok si moj, dedič si moj, ostani in dopolnil ti bom obljube storjene.
Nebeška luna! ti si nam tovaršica ognjeni-ga, mogočniga solnca. Bi te zagnala kaka silna moč iz večniga tira, bi zgubilo pač podnebje polovico svoje lepote. Bil po svetu mož sam kraljeval, kak kmalo bi razserdeni um stvarjenje prekucnil in red snovaje, nered in prepir osnoval. Pa mili pogled žene mu prepodi viharne misli, občutki se mu zbude, jeza neha in po milosti premaganiga prevzame milost in serce narekova jeziku besede: Bil sim nar bolj divja z vir med zverinami, pri umu brez zavednosti, pri pameti brez občutleja. Vidil sim ženo, serce se glasi in mi pervo stopnjo za angeli dade — postal sim človek.
In kje spavaš moja, mi neznana luna še necojšno noč? Ne vem zate in sim vender pri tebi; ne znam, kak svetite očesi, kak usta rose, kak se žari obličje in te ljubim vender brez konca in meje. Spavaj v miru! Ponočni angelj naj ti bo tovarš v kraljestvu sanja. On te bo peljal v prijeten vert, ti bo tergal cvetlice, zgol limbar in šmarnice in te bo spremil do duhteče gredi. Tu rastejo poto-nike in vijolice, za njimi nar zadnja in nar bolj krasna je roža ljubezni. Utergal ti bo tudi to, ti jo podaril in k sercu pripel. Pa njeni duh bo šinil globočji, ti navdal žilo in čutnice in se v sercu zedinil. Ak se zdaj prestrašena prebudiš in jočes in plačes, ti bo na svojih žarkih nebeški poslanec sporočilo nesel: Ne boj se deklica! zdravnika si naj-dila. Cvetlica ljubezni duhti tudi v daljnim prijatlu. On hrepeni in te iše in ko te najde, bo bilo serce na sercu in tvoje in njegovo bo morivne žarjavce ozdravljeno.
(Konec sledi.)
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile: V Gradcu 15. Sušca: 88. 31. 18. 72. »e.
Na Dunaju 15. Sušca: 42. SO. 17. 44. OO.
Prihodno srečkanje bo v Gradcu in Dunaju 29. Sušca in 9. maliga Traven.
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
Vradni list št. 0. k ljubljanskim časniku.
Št. 149.
Oznanilo.
(36.) i
Podpisano c. k. poštno vodstvo se je namenilo zl.aprilam 1.1. pošto po voznem potu, ki bo vsak teden trikrat med Kočevjem in Čer-nomljeni šla, vstanoviti.
Ta vozni pot bo tiste dni, ko pride ko-čevsko-Ijubljanski vozni pot, tedaj v četertek,
v seboto in pondelik, iz Kočevja šel in do4. zvečer v Cernomelj prišel, torej se pridružil černomljo-metliški pošti ki ob 5. zvečer odide.
Pot bo potem v Černomlju prenočil in drugi dan potem ko pride metliško-černomeljska pošta in se pripeljane reči pregledajo, se spet v Kočevje povernul.
Zavolj te nove naprave, bo poštna ek-spedicia v Kočevju od te dobe in do naprave c. k. poštne ekspedicie v Poljanah, Starim tergu ali Predgradu z c. k. poštno vradnijo v Černomlju neposredno pisma in liste vožnje pošte zamenjavala.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo v LJubljani 12. marca 1851.
Hoffmann s. r.
št. 1526. Proglas. (32)2
C. k. okrajno sodništvo v slovenski Bistrici naznani, da se bodo po umerlem posestniku Lovretu Mlakarju iz Hošnice po iu-kajšni sodniški sodbi od 7. t.m. št. I526tret-jiga aprila tega leta sledeče, dobro ohranjene vina po sodniški cenitvi na javni dražbi s tem pogojeni prodale, da se plačilo koj odrajta, in sicer:
Dopoldne ob devetih v srenji Hošnic pri kolodvoru v Pelčahu:
10% štartinov od leta 1849 6% „ „ j, 1848 Popoldne ob dveh v občinah Modrase in Verhole blizo kolodvora v Pelčahu, poleg Ptujske ceste:
2 štartina od leta 1850 9% štartinov „ „ 1849
9 2 2
1848
„ „ 1836
„ „ „
Poslednjič se pristavi, da, ker so skoraj vse vina v velikih sodih, mora kupec posodo sam sabo pripeljati.
C. k. okrajno sodništvo slovenska Bistrica 7. marca 1851.
Wolf s. r.
št.63 i/85i. Oznanilo.
(31.) 2
V	Kropi naGorenskem seje z l.marcam c. k. poštna ekspedicia vstanovila.
Ta poštna ekspedicia se ima pečati z pre-iskerbovanjem pisemskih in vožnopoštnih po-slatev do treli liber leskih, in v vsakdanjo zvezo stopiti po pešneni potu z c. k. poštno ekspedicio v Radolci.
Kar se s tem sploh na znanje da.
C. k. poštno vodstvo.
V	Ljubljani 4. marca 1851.
Hoffmann 1. r.
C 31.)
Oznanilo.
y Ljubljani v Blatni vasi pod hišno štev. 126 je novo in pravo seme Lucernske (nemške) detelje na prodaj in se dobi funt po 24 krajcarjev.
(33.)
Naznanilo
gospodam udam krajnske kmetijske dnižbe.
Po sklepu občniga zbora kmetijske družbe 20. listop. 1849 ima vsaki djanski ud po družbinih postavah 2 gold. za letni donesek o pervi polovici vsaciga leta družbini denarnici odrajtati. Ker zna biti, da nekterim častnim g. udam ta postava še ni znana, ktera se na razširjeno občnokoristno delavnost kmetijske družbe opira in se je 1. pros. 1850 začela, jo da podpisani odbor častitim g. udam s tem pristavkam sploh na znanje, da naj se za leto 1850 na dolgu ostali donesek družbini m podružnicam odrajta, g. udje Ljubljanske okolice in Verhniš ke podružnice pa odboru kmet. družbe v Ljubljani, berž ko je moč.
Odbor kmetijske družbe v Ljubljani 9. sušca 1851.
(30.)
Nov teržen dan.
(3)
Po najvišjim sklepu od 28. kimovca 1835 je bilo Postojnski terški srenji dovoljeno v tednu en teržen dan napraviti.
Omenjeni teržni dan bo prihodnjič v Postojni vsaki četertek; začel se bo pa 4. dan prihodnjiga mesca maliga travna 4851.
To oznanilo se s prijaznim povabilam k omenjenimu teržnimu dnevu očitno razglasi, in zraven pristavi, de bi se obilo reči na terg prineslo, kupcov bodo v Postojni gotovo do-velj imeli.
Postojnska šupanija 2. dan sušca 1851.