17 //letnik 20, številka 04, december 2014 1: Zadnji golob selec (Ectopistes migratorius) foto: Wikimedia Vir: - c hamBerlain , D., a rleTTaz , r., c aPrio , e., m aggini , r., P eDrini , P., r olanDo , a., z BinDen , n. ( 2012): The altitudinal frontier in avi- an climate impact research. – The International Journal of Avian Science 154: 205-209. jo večje količine kisika. Zaradi podnebnih sprememb se spreminja vegetacija v nižjih nadmorskih višinah, kar bi lahko vodilo do izgube življenjskih prostorov za številne nižinske organizme. Višjih predelov namreč ti organizmi ne bi zmogli poseliti zaradi ostrih visokogorskih razmer, kljub podnebnim spremembam. Spremljanje stanja populacij ptic v visokogorju Podatki o spremembah porazdelitve gorskih ptic so tre- nutno omejeni le na manjša geografska območja. Za večino visokogorskih območij manjkajo osnovne infor- macije o pojavljanju vrst na različnih višinskih pasovih. Prav zato je treba izboljšati monitoring populacij ptic v visokogorju. Močan vpliv na visokogorska okolja imajo tudi od podnebja neodvisni dejavniki (denimo opustitev paše) in pa tisti, ki se bodo verjetno spreminjali skupaj s podnebnimi vplivi, na primer zimski športi, ki so že po- kazali negativen vpliv na ptice. Ker so temperature v niž- jih nadmorskih višinah zaradi segrevanja ozračja višje, v prihodnje pričakujemo širjenje zimskih športov v višje gorske predele. V prihodnosti bodo za lažje razumevanje odzivov ptic na podnebne spremembe potrebne številne intenzivne populacijske študije vzdolž višinskih pasov ter raziskave odnosov med talnimi živalmi in njihovimi plenilci. Le tako bomo lahko ovrednotili, kako klimatske spremem- be vplivajo na te ne le čudovite, temveč tudi pomembne živali. 1 100 let od izumrtja najštevilnejše ptice na Zemlji // Al Vrezec Z letom 2014 mineva 100 let od izumrtja goloba selca (Ectopistes migratorius), ki je še v 19. stoletju veljal za naj- številnejšo ptico na Zemlji in ga je človek v manj kot stoletju izbrisal z obličja tega planeta. Še v začetku 19. stoletja so se čez Severno Ameriko selile jate prek dveh milijard teh ptic, v državi Wisconsin pa so na območju, velikem 2.200 km 2 , ocenili gnezdečo populacijo golobov selcev na kar 136 milijonov. Med selitvijo so se golobi sel- ci raztepli po vsej Severni Ameriki, posamezne ptice pa so opazovali tudi v Evropi, v Veliki Britaniji, ki pa naj bi bile pravzaprav pobegle prinesene živali. Uničevanje hrasto- vih gozdov, kjer je golob selec prebival, in neustavljivo pobijanje ptic na selitvi je načelo populacijo, ki se je str- mo zmanjševala. Naravovarstveniki so že leta 1857 poda- li predlog za zavarovanje takrat že upadajoče populacije goloba selca, a je bila pobuda zavrnjena, češ da teh ptic res ni treba varovati, ko pa jih je toliko. Končno so ga leta 1897 zavarovali in lov nanj prepovedali. Ironično je bila zadnja velika jata opazovana le leto prej, 1896. V Ohiu so leta 1900 zadnjič zanesljivo opazovali goloba selca v naravi, domnevna opazovanja pa so beležili še tja do leta 1907. Nekaj golobov se je ohranilo v živalskih vrtovih, a razmnoževanje ni bilo uspešno. Leta 1909 so bile žive le še ptice v živalskem vrtu v Cincinnatiju, en samec in dve samici. Dne 1. septembra 1914 je v popoldanskih urah v starosti 29 let poginila Marta, zadnja golobica selka, z njo pa se je v zgodovino tragičnega spomina pogreznila tudi vrsta Ectopistes migratorius, ki so ji v 100 letih sledile še mnoge druge ptičje vrste, saj se pospešeno izumiranje vrst, tako ptic kot drugih organizmov, nadaljuje še danes.