“ I/. Wm M31 LIST DELAVCEV V V Z G O J N O I 70 B R A 7, E V A L N I H ZAVODIH LJUBLJANA, 13. FEBRUARJA 1969 LETO XX ST. 3 Zakaj si novejši dosežki pedagoške znanosti tako počasi utirajo pot v našo šolsko prakso Pretekli ponedeljek, 10. februarja t. 1. je bila v poslopju Skupščine SRS seja odbora Prosvetno-kulturnega zbora za šolstvo, na kateri so med drugim obravnavali tudi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prosvetno-Pedagoški službi. K tej točki dnevnega reda je priložil kot gradivo poseben prispevek dr. Vlado Schmidt, ki ga je na: slovil: Ukrepi za razvoj raziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Iz tega prispevka havajamo danes poglavitne misli. Raziskovanje na področju ASoje in izobraževanja zahteva Pterdiseiplinsko sodelovanje vsaj znanosti — pedagogike, psi-°logije in sociologije. Psihologi-P in sociologija imata že ustvarjene dobre pogoje za raziskovalno ei0> ne pa tudi pedagogika. Glav-jn vzrok tega je pomanjkanje za frdngoško raziskovanje "usposob-.tfnih ljudi. Kolikor jih je — na jpdagoškem inštitutu in na pe-agoškern oddelku filozofske fa-.nitete — so z raziskovalnim de-pm že polno zaposleni. Če bi na eh ustanovah razpisali že siste-mizirana mesta za pedagoške ra-iih 0valce oziroma asistente, bi . *} ne mogli zasesti, ker ni dovolj trezno kvalificiranih ljudi. Vzrok za to nezadovoljivo sta-Je ie zelo preprost: v Sloveniji nobenega delovnega mesta — - Zen na obeh omenjenih usta-... v®h, ki bi od prosilca zahtevalo soko pedagoško izobrazbo, to je ^gostopenjsko diplomo na od-faiAU za Pedagogiko filozofske , kultete. Ra mnogih ustanovah, J bi za svoje boljše poslovanje soKr0 potrebovale tudi tako uspo-01 jene nameščence, ni nobenega iil? • rn*ranega Pedagoga, ali pa , n je premah. Tako npr. ni no-oenega na republiškem sekreta-atu za prosveto in kulturo, na vav°du za šolstvo SRS sta dva, . Prosvetno-pedagoški službi, ki nje los članov, so štirje itd. Po ki1- tem pa se še najde kdo, sj aačudeno sprašuje, kako to, da aavejši dosežki pedagoške zna-raistl tako počasi in s težavo uti-p^Pot v našo vsakdanjo šolsko len9b takem družbenem vredno-zu,J,a Pedagoške znanosti je ra-venžnvo. da se le redki absol-Za ž1 naših srednjih šol odločijo Poveč^/i Pedagogike. Potrebno bo etati predvsem zaposlitvene možnosti za diplomante pedagoškega študija, da bo za fakultetne novince ta študij bolj stimulativen. Najvažnejši ukrep v tej smeri je uzakonitev delovnega mesta za šolske pedagoge. Zakaj je to delovno mesto (poleg šolskega psihologa in socialnega delavca; spričo povečanih vzgojnih nalog, ki jih mora danes prevzemati šola, nujno potrebno, je v našem pedagoškem tisku že dovolj utemeljeno. Tudi oddelek za pedagogiko je že ponovno utemeljeval potrebo po uzakonitvi delovnega mesta za šolske pedagoge — tako izobraževalni skupnosti SRS, sekretariatu za prosveto in kulturo in drugod. Kakih načelnih ugovorov ni bilo, vendar pa tudi ne konkretnih predlogov, ki bi stvar premaknili z mesta. (Pri vsem tem pa uzakonitev tega delovnega mesta sploh ni finančno vprašanje.) Šolski pedagog seveda ni "bo-treben na šoli samo zaradi pedagoških raziskovalnih nalog, saj je šolski upravitelj pogosto le »manager«, ki se ukvarja z vsem mogočim, s pedagogiko pa najmanj, zato pa bi moral skrbeti za kontinuiteto pedagoškega režima na šoli — tudi spričo reelek- cije v vodstvu šol — šolski pedagog. Res pa je tudi, da brez šolskega pedagoga obvisi empirično pedagoško raziskovanje šolskih problemov v zraku, ker se raziskovalec ne more opirali na kvalificirano pomoč iz prakse. Brez šolskega pedagoga tudi eksperimentalne šole ne morejo opraviti svoje vloge pri pedagoškem raziskovanju. Uzakonitev delovnih mest za šolske pedagoge je najvažnejši ukrep za razvoj pedagoškega raziskovanja pri nas, ker rešuje kadrovski problem na tem delovnem področju. Za napredek raziskovalnega dela pa bi bili — po mnenju dr. Schmidta^— potrebni še naslednji ukrepi: pedagoški inštitut, kot je sedaj organiziran, je izoliran od šolske in vzgojne stvarnosti, torej od tega, kar naj bi raziskoval. Te usodne pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti z nadaljnjo zasedbo delovnih mest na samem inštitutu, ki je seveda tudi nujna, pač pa s povezavo inštituta s to stvarnostjo. Ustanoviti bi bilo treba mrežo eksperimentalnili šol, ki bodo vključene v raziskovalno delo in- štituta kot njegova empirična baza, (Pri tem se eksperimentalne šole ne bi smele v ničemer razlikovati od »normalnih« šol.) Sistemizirati bi morali delovna mesta na posameznih prosvet-np-pedagoških službah za metodološko izšolane, diplomante pedagoškega študija, ki bodo delali kot transmisija med pedagoškim inštitutom in šolami. Tesneje bi morali obojestransko uskladiti delo med pedagoškim inštitutom in zavodom za šolstvo, tako pri uporabljanju prosvetno-pedagoške službe kot transmisije za organizacijo raziskovalnega dela na šolah, kot pri nadaljnjem' pedagoškem izobraževanju šolskih pedagogov, šolskih ravnateljev ter vseh članov pro-svetno-pedagoških služb. Na kraju svojih predlogov omenja dr. Vlado Schmidt še priključitev pedagoškega inštituta k filozofski fakulteti v obliki samostojnega fakultetnega inštituta, s čimer bi bile ustvarjene možnosti, da bi raziskovalno delo na . področju pedagoške vede kar najbolj koristilo tudi' drugim oddelkom fakultete, ki usposabljajo svoje diplomante za delo v šolah. Pred znamenito šolsko obletnico 14. V. 1869 — 14. V. 1969 Smučarski tereni so oživeli v počitnicah; kaj pa zdaj? Smučanje kot sestavni del šolske telesne vzgoje Pouk smučanja ne le v semestralnem odmoru, ki pravzaprav sploh ni najbolj prikladen za to _ Nič kaj veseli so učenci zopet posedli v šolske klopi. V semestralnem odmoru so mnogi uživali na raznih smučiščih jn ob spominu na lepa doživetja le težko zberejo za pouk Potrebno pozornost. Zal jim je, da prostih dni niso še bolj Izkoristili in tolažijo se, da bodo morda smučali vsaj še ob jportnih dnevih. Premnogi učenci pa vsega tega veselja in zdravega gibanja niso doživeli in tudi od smučarskih dni jtimajo kaj drugega pričakovati kot tesnobno opazovanje srečnejših sošolcev. Zaradi raznih okoliščin se smučati niso včilj ali so sploh še nesmučarji in bodo taki nekateri morda Pstali tudi vse življenje. Veliko škodo bi vendar še tudi to zimo vsaj malo lahko popravili, če bi se šole takoj bolj zavedle svojih dolžnosti. Do konca februarja ■ in marca bo Za mnoge šole še dovolj možnosti za smučanje, potrebno je da smo za začetek zadovoljni z nekoliko skromnejšimi snežnimi razmerami in da se do snega po potrebi tudi nekoliko potrudimo. Velik napredek bi bil že y tem, če bi to leto Fsaj poizkusili z doslednejšim poukom smučanja v .okviru Rednega šolskega dela. Naslednje misli naj pomagajo prebrodi osnovne težave in pomisleke. ____________ '________________ £cl ha&g » PPvk smučanja so dobile in nekaterih napačnih pojmovanj, lo še ni 6 ve^ opozoril, poseb- Pogoji za delo so na večini na-U ;načr? le';u 1966> ko je novi uč- ših šol precej enaki, pa imamo PPtečleRi telesno vzgojo točno vendar primere, da izvajajo ne-tej pa dolžnosti šole tudi pri katere šole pouk smučanja po-*6re šo,°gl. vzgoje. Neka- polnoma ustrezno, drugod pa ?dgovorn ta pouk z vso sploh ne, da na isti šoli smučajo tične j-. ^Uo. Poskusile so raz- npr. v nekaterih nižjih razredih ?retnoQt)-Zno®ti Pouka in so z skoraj vsi učenci, v drugih pa ze-dosegie a0 in „ Požrtvovalnostjo lo redki. ?kega ’ 3 sPaučajo v okviru šol- Letošnja zima je smučanju ze-^■igod s;Uiia skoraj vsi učenci, lo naklonjena, zato pričakujemo °virah in0 Se stavili pri prvih tudi pri šolskem smučanju večji Saiho zaraP:ouk? ne izvajajo ne napredek. Da bi ta zajel vse napadi tezav> temveč tudi še šole in da bi nekoliko prispe- prernajhrse ‘•'Mevmosti val k jasnejšim pogledom in bolj- šim postopkom, navajam v naslednjem nekaj misli. Predvsem je treba spregovoriti o tem, kdaj naj izvajamo pouk smučanja. Večina se ustavi pri semestralnem odmoru, vendar ta čas za šolsko smučanje — kot iz-' razito šolsko delo — ni tako prikladen, kot si nekdo, ki ni tesno povezan s tem delom, na prvi pogled predstavlja. Čeprav je glede prostega časa prikladnejši kot čas rednega pouka, vendar se pojavljajo razne težave, ki zelo ovirajo načrtno delo. Predvsem vplivata negativno počitniška sproščenost in težka organizacija. Večina šolskih okolišev je zelo razbita in je zelo otežkočeno kakršnokoli obveščanje, ki pa ga je zlasti pri smučanju veliko (vremenske spremembe in drugo). Šola in dom smatrata poleg tega semestralni odmor pravilno za svoj prosti čas in za oddih brez vseh strogih šolskih obveznosti. Dokler torej ni določnejših navodil, si smučanje v tem času predstavljamo kot sproščeno športno udejstvovanje, ki si ga lahko privošči vsak v poljubnem kraju in poljubnem času. Razne smučarske tečaje lahko organizirajo v semestralnem odmoru le na osnovi prostovoljnega odziva učencev. Ta je lahko večji ali manjši, vendar nikdar ne zajame vseh učencev, kar pa je najvažnejša zahteva vsakega šolskega pouka. Počitniški smučarski tečaji torej niso tisto, kar bi lahko imenovali reden šolski pouk. Še manj imajo ti tečaji značaj šolskega dela, če smo jih skoraj v celoti prepustili izvenšolskim organizacijam. Lahko jih smatramo kot važno dopolnilno delo. ne smemo pa se z njimi zadovoljiti in si domišljati, da smo z njimi glede šolskega smučanja že izvršili svojo dolžnost. Mnogi pa to napako delajo in tako zmanjšujejo ugled tega pouka. V šolah samih, še bolj pa seveda pri učencih in starših nastaja s tem vtis, da je ta pouk nekaj manj važnega in obveznega kot pouk, ki je vključen v reden učni čas. V tem je tudi vzrok, da smučanje na naših šolah še ni doseglo enakopravnosti in enakovrednosti z ostalim poukom. Ob takem izvajanju in pojmovanju bo ostalo tako — manj kot polovičarsko — tudi še naprej. Napaka postane očitnejša, če tako delo primerjamo s poukom v drugih predmetih, kjer.bi bil udeležen le manjši del učencev. Potrebno jc torej, da se šole takoj otresejo te negativne prakse, da pričnejo z doslednejšim delom v okviru rednega pouka in da se predvsem postavijo na lastne noge kot pri vsem ostalem pouku. Nekaj podobnega opažamo tudi pri pouku plavanja: zelo žalostno je, da odpove šola ravno pri tistih telesmo-vzgojnih panogah, kjer bi svojim učencem za poznejše življenja lahko največ koristila. Pogosto namreč poudarjamo, naj odnesejo učenci od šolske telesne vzgoje predvsem toliko, da jim bo to pozneje vzpodbuda za samostojno športno udejstvovanje in rekreacijo. Nedvomno sta. predvsem smučanje in plavanje tisti panogi, ki sta vsakomur dostopni in se v njih lahko vedno samostojno udejstvujejo brez posredovanja športnih organizacij. Sestavljale! učnega načrta so vključili smučanje v program šolske telesne T^zgoje nedvomno zaradi mnogih bistvenih prednosti in koristi, ki jih prinaša smučanje mladini, poleg tega pa se tudi v samem šolskem življenju pojavljajo nekatere vzpodbude, ki nas navajajo'k temu pouku. Celo odraslega človeka prevzame le-(Dalje na 4. strani) Letos 14. maja bo mulilo 100 let, odliar je izšel 111. AVSTRIJSKI DRŽAVNI ŠOLSKI ZAKON, ki je uveljavil na vsem slovenskem ozemlju osemletno šolsko obveznost ter izročil usodo obveznega šolstva državni upravi in deželnim šolskim oblastem o tedanji Avstriji. Do leta 1869 so po navadi otroci hodili v šolo samo šest let ali še manj, povečini so to bile nemške ljudske šole, medtem ko so mnogi manjši kraji bili tudi brez vsakih šol. Z novim šolskim zakonom je nehala stara konkordatska šola, ki nam je ostala v bolj slabem spominu, dasi so se že tedaj pojavljale težnje po slovenskem šolskem pouku in posvetnem šolskem sistemu, neodvisnem od cerkve in njenih varuhov. Novi šolski zakon je uveljavil v vseh deželah in na našem ozemlju celo vrsto novosti: podaljšano šolsko obveznost, podržavljanje šolnikov in poklica, uvajanje SLOVENŠČINE KOT UČNEGA JEZIKA za vsa predmete, na novo predpisano vzdrževanje šol in poslopij, posvetno nadzorstvo nad poukom in še marsikaj koristnega za tiste čase. Res pa je, da je bila avstrijska šolska politika dvolična in da je — kolikor se je pač dalo — navzlic zakonskim predpisom nadaljevala z germanizira-njem slovenskih krajev in temu namenu skušala podrejati novi sistem obveznega šolstva. Na srečo je bilo tedaj najti med šolniki, župani in občinskimi možmi — krajni šolski sveti .— poštene slovenske rodoljube, ki so se trdovratno borili za razvoj slovenske ljudske šole, za odpravo nemškega uradovanja med šolami in z oblastmi, sploh za večje uveljavljanje materinščine v javnosti. Nekatere njihove zamisli in ideje so bile še romantično obarvane, tedaj so pač vladali taki nazori v politiki, književnosti in tudi v šolstvu. Kljub temu pa lahko rečemo, da se je tudi po zaslugi narodno zavednih kulturjiih in šolskih delavcev pospeševal razvoj slovenskega osnovnega šolstva v korist mladine in naroda. Učitelji tistega časa so začeli pridobivati večji družbeni ugled, s svojim izvenšolskim. delom pa so v marsikaterih vaseh pripomogli izboljšati sadjarstvo, čebelarstvo in živinorejo, pa tudi za duševno kulturo med ljudmi so skrbeli (vaški gledališki odri, vokalni in godbeni nastopi, knjižničarstvo ipd.). Naj nas pri tem ne moti dejstvo, da so bili med tedanjimi šolniki in šolskimi nadzorniki tudi večji ali manjši renepati in dvolični-ki, vendar je bila učiteljska večina s svojimi strokovnimi društvi dovolj čvrsta, da je postopno premagovala nemški odpor in pripeljala osnovno šolo do prve zmage v letu 1918. Sele od tedaj dalje je lahko naše obvezno šolstvo doseglo večje možnosti za svoj vsestranski razvoj, z mirovnimi pogodbami pa smo izgubili del naroda in njenih šol, ki so prišle v vse težjo situacijo, kot so bile v drugi polovici 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni so dosegle tudi pedagoške in druge znanosti velik razvoj,'katerih izsledki so oplodili učiteljevo notranje šolsko delo. Herbartov vzgojni in učni sistem (in njegovih naslednikov) je sicer počasi ali vztrajno izgubljal svojo prejšnjo veljavo in pojavile so se nove in boljše pedagoško-di-daktične smeri, ki so sprostile otroke in učitelje pri učnem, delu in bolj psihološko utemeljevale raznotere učne dejavnosti. Kljub nekaterim zablodam pri pojmovanju otrokove avtonomije, rasti in svobode pri delu v razredu se je šolsko delo »pomladilo« ter zavrglo prejS-nji memorialni verbalizem stare poslušalne • šole (roke na klop!) iz razredov. Novi šolski priročniki za učitelje in učbeniki so učiteljem .pripomogli, da so se pri pouku didaktično laže orientirali ter šolo približali živ-lejnju in njegovim potrebam. Tudi mladinsko slovstvo je opuščalo nekdanjo vsiljeno moralo in črno-belo tehniko slikanja oseb v povesticah »za pridne šolske otroke« ter seglo s svojimi novimi deli na umetnostno področje. Dejstvo pa je, da se tedanja ljudska šola v letih 1918 do 1941 ni enakomerno razvijala-: nižja osnovna šola je dosegla zaokrožen vsestranski razvoj, medtem ko je višja osnovna šola (tudi tam, kjer ni bilo meščanskih šol) nekako vsebinsko in razvojno zaostajala ob svoji premalo jasno začrtani vlogi. Nam vsem je v trpkem spp-minu okupacijska doba (1941 do 1945), ko je bilo naše šolstvo skoro do tal uničeno. Znamenja oživljene in prerojene obvezne šole najdemo v teh letih na osvobojenem ozemlju. Nekatere teh šol so imele daljšo dobo, toda hrepenenje po znanju, svobodi in obnovi je bilo močnejše. Na hitrico usposobljene učne moči so opravljale svoje delo v požganih šolah in zasilnih prostorih vestno in čvrsto, dokler niso bili osvobojeni vsi naši kraji. Sele socialistična Jugoslavija je odprla pot do vsestranskega razvoja vseh šol za mladino in odrasle, seveda po materialnih zmogljivostih posameznih krajev in pokrajin. S šolskim zakonom je ustvarila organizacijsko in vsebinsko enotno osemletno osnovno šolo, da bi omogočila vsem otrokom do 15. leta - starosti enako vzgojo in izobrazbo. Slovenci smo sicer že imeli osemletno šolanje od leta 1869 dalje (v zadnjih razredih so bile dovoljene poletne oprostitve učencev od pouka), ali današnje osnovne šole nikakor ne moremo primerjati z nekdanjo, saj so sedanji vzgojno-učni smotri, predmetniki in učni programi bistveno drugačni in izpopolnjeni, verjetno za vse otroke, ki žive v različnih življenjskih okoljih, celo prezahtevni. Današnje močno osipanje učencev do osmega razreda vzbuja vsem velike skrbi in težave. Tudi nagrajevanje učiteljev po delu še ni doseglo tiste višine, ki jo intenzivne šolske dejavnosti zaslužijo, vendar se s časom tudi rešitev tega vprašanja izboljšuje v korist vseh prosvetnih delavcev. Naša osnovna šola je od leta 1869 prehodila svojo stoletno pot, to je, do leta 1918 je opravila zelo težko in zgodovinsko odgovorno nalogo dovolj častno; do leta 1941 se je osnovna šola na tej poti' konsolidirala vsaj do neke mere, učitelji so se pa iz-diferencirali v napredno družbeno strujo izobražencev, mnogi so trpeli v taboriščih in na bojiščih izgubili življenja, od leta 1945 dalje pa je osnovna šola dosegla tisto organizacijsko in vsebinsko podobo, ki sicer do vseh nadrobnosti še ni izklesana, kakršno so si zamišljali napredni pedagoški misleci že pred več desetletji. Želeti je, da bi prosvetni delavci letos pogosteje razmišljali o tej STOLETNICI ter v maju priredili na raznih šolah za javnost primerne PROSLAVE TE OBLETNICE, kakor tudi prikazali staršem razvojno pot šole. Mariborsko pedagoško društvo ima tudi v programu CELODNEVNO PRIREDITEV v znamenju te stoletnice, kajti brez preteklosti in njene napredne dediščine ne bi bilo sedanjosti take, kot jo imamo. Albert ŽERJAV »Razprava o dobrih in slabih straneh notranje delitve dohodka v delovnih skupnostih na negospodarskem področju pomeni — vtem smislu — posebno obliko obračanja k sebi samemu, bitko za urejanje tega, kar je znotraj naših delovnih skupnosti neurejenega, slabega; boj za uresničenje socialističnih odnosov in socialsitičnih načel v lastni hiši. Pri tem smo prepričani, da sta oblikovanje dohodka, to je družbeno vrednotenje dela negospodarskih dejavnosti in notranja delitev dohodka samo dve strani ene in iste medalje, dva v dialektičnem spletu povezana temelja novih samoupravnih odnosov.« (Slavko Grčar, stran 3) Po čem so moralne vrednote, vzgojni smotri... »LUČKA SOLIDARNOSTI — OTROKOM VSEGA SVETA« ZA 5 N-DIN! £adinje čase smo priča vse pogostejšim humanim in solidarnostnim akcijam na naših šolah, katerih nosilci so različne družbenopolitične organizacije v komuni. Gre za akcije prodajanja hranilnikov, zastavic, balončkov, koledarčkov za olimpiado itd.,, posebej pa se s svojo prizadevnostjo in zanimivo psihološko argumentacijo odlikuje poslednja akcija Občinske zveze prijateljev mladine Maribor z LUČKO SOLIDARNOSTI OTROKOM VSEGA SVETA. Učitelji so imeli možnost dne 23. in 24, decembra 1968. leta (v dopisu je naveden prav ta datum; v času božiča, ko je pričakovati Večje »povpraševanje«) prodajati učencem LUČKO SOLIDARNOSTI OTROKOM VSEGA SVETA za 5 N-din! Otroci naj bi ob praznovanju novega leta ob prižgani lučki Sočustvovali s svojimi vrstniki v Vietnamu, v Biafri in drugod, kjer so otroci žrtve nasilja in kjer nimajo ne novoletne smrekice, ne kruha, ne toplega doma. Dobljen denar bi se zbral v sklad za pomoč starejšim občanom. V informativnem delu naj še omenim, da je LUČKI SOLIDARNOSTI (sveča v upognjeni pločevini) dal svojo podobo umetnik TIHEC in je bila prvotno namenjena prodaji na trgu za dan mrtvih, zaradi zakasnelega tehničnega. postopka pa to ni bilo mogoče. Kadar v pedagogiki ocenjujemo določeno vrednoto, jo moramo obravnavati kompleksno, vsestransko jo moramo osvetliti, tako po posledicah kot po nagibu. Šola razvija učencem moralne vrednote: človečnost, solidarnost, resnicoljubnost itd. Že z vzgojo k spoštovanju osebnosti vsakega človeka se človečnost pretvarja v vzajemno pomoč. Do te stopnje moralnega vrednotenja otrok privede šola s svojim načelom vzgojnosti pouka. Ni slučaj, da so pri osnovnošolskih otrocih včasih že trdno zgrajeni temelji socialnega humanizma, da le-ti sami začutijo potrebo pomoči (zbiranje steklenic, papirja, denarja) obrokom, ki so doživeli hude nesreče, otrokom, ki so žrtve nasilja v svetu itd. K vzgoji socialistične osebnosti spada tudi kritičnost. Gre za to, da misli in ideje, ki jih otrokom bodisi ustno ali pismeno posredujemo, ne sprejmejo mimogrede, na hitrico — brez pomisleka, temveč se ob določenih idejah, vrednotah ustavijo, jih preudarno presojajo glede na resničnost, poštenost in pravilnost. Učitelji so v šoli že včasih prav presenečeni, kako manifestativno delovanje kritičnosti pri učencih premaguje lahkovernost in lahkomiselnost, premaguje naivnost in zaupanje avtoritetam ljudi. Z drugimi besedami, v moralno vzgojenih otrocih je čvrst moralni čut in moralna Občutljivost in ta jim omogoča, da ne le v šolskih razmerah, temveč povsod drugod z doživetjem takoj spregledajo, kaj je moralno koristno in kaj ne, kje je v ozadju dejanska iskrena poštenost ali pa zakrita nepoštenost Učence v ožjem pomenu vzgajamo takrat, kadar jih usposabljamo, da bodo zavzeli svoje stališče vrednotenja do objektivnega sveta, da bodo osebno ocenili ravnanje starejših ljudi, vzgojiteljev. S tem nestvarnim vplivanjem izgrajujemo njegov osebni odnos in stališče, da bo sam osebno tako ocenil podobne akcije in dogodke, ki bodo izhajali iz ožjega okolja. Nosilci takih akcij, ki se skrivajo za principom Iz uprave Današnji številki smo ponovno prildžili položnice. Prosimo naročnike, naj nam čimprej nakažejo naročnino za tekoče leto, ki znaša 12 din, kdor pa ni poravnal naročnine še za preteklo leto, naj nam hkrati nakaže naročnino tudi za lansko leto. povezovanja šole z življenjem, s tgm žagajo vejo samemu sebi -in še drugim organizacijam z enako humanimi vrednotami, a bolj poštenimi metodami. Vsak dan smo priča, da mladina gleda na svet zelo realistično, kritično in sprejema. le argumentirana stališča, torej ni dovzetna za plitvo agitacijo. Ta akcija na nekaj šolah ni uspela, kot nas hlastno prepričuje direktorica DPM, uspela pa je po njenih besedah na večjem številu šol. Kaikšne bedo. posledice, ko bodo učenci polagoma spoznali, da je ta pretirana skrb, vplivanje in pridobivanje njihovih čustev za materialne pridobitve, za neko stvar izven vsebine njihovih čustev, dejansko zanemarjanje otrok v moralno-etičnem pogledu in miniranje tistega, kar je šola pri otrocih že zgradila? Ce je več šol to akcijo sprejelo, pomeni torej, da so pedagogi, vzgojitelji omenjene smotre z metodo tudi sub-jektivizirali, ker so jih le tako iz sebe in prek sebe posredovali učencem. In kakšno bo stališče staršev do šole, to je tistih čini-teljev razvoja, ki jih je učitelju komaj uspelo pritegniti v enotno akcijo, tako da danes niso več pasiven, temveč zelo aktiven dejavnik v tem sodelovanju. Prav s psihološkega vidika je narobe oblikovati in razvijati otrokova čustva, ne da bi otrokove emotivne funkcije istočasno ne napolnili s primernimi podatki, z dejstvi o tem, kam bodo pošiljali denar, kajti šele in samo z resničnimi dejstvi lahko vzgojimo socialistične moralne vrednote. Šli smo tako daleč, da vrednost, oziroma inkorporiranost vrednosti in moralnosti te in podobnih akcij v naš vzgojni smoter ocenjujemo po izkušnjah (tako mislijo namreč v vodstvu DPM). Smatra se, da naj šele izkušnje vzgojnega procesa pokažejo, v koliki meri sprejema konkretna vzgojna institucija (šola, družina) določeno akcijo. Po tej analogiji je šola eksperimentalni laboratorij za preverjanje adekvatnosti moralnih vrednot. Ta pot vodi v paradoks in učitelja naredi za manekena »velikih lokalnih socialističnih« moralnih norm. Učitelj ni samo napačno ražujnljein občinski uradnik, uslužbenec 'občine in drugih družbenopolitičnih organizacij, aktivist, temveč je skupaj s šolo širši družbeni delavec, katerega vplivi so usmerjeni k ustvarjanju širšega cilja vzgoje, ki je pozitiven z ozirom na socialistični vzgojni smoter. Učitelj je pooblaščenec tudi širših družbenih funkcij in ne le svojega lokalnega okolja. Učitelji, ki v tej zvezi čutijo revolt in izražajo proteste, bodo dobro razumeli, da to ni odmik od tistega, kar pravi pedagogika, da je učitelj s svojim okoljem mnogo lepih Uspehov in visoko stopnjo zaupanja, da bi ga sedaj krhali in postavljali na kocko (z denarnim pretentavanjem). Ta moja bežna digresija ni mišljena kot osebni napad, temveč , le ugovor zoper tisto »politično mišljenje«, ki si vzgojo (smotre) vsakokrat prikroji svojim dnevnim družbenopolitičnim ciljem. Vprašanje je treba postaviti načelno. Ali res šele šola v komuni išče takim akcijam dejansko ustreznost vzgojnega smotra? Pogostost, ’plaža'in poplava tega je evidentni dolraz. da se selekcija začne šele pred šolskimi durmi. In ko tukaj evalviranlo neustrezno ravnanje neke družbene organizacije, ki je — kot smo videli — v svoji ekspanziji, boju za denarjem iztirila izven socialističnega vzgojnega smotra, ali naj pri tem povprašamo ZPPS, če vidi v takem primeru svojo vlogo? Vprašanje je načelno tudi v tem, ob katerih senzoričnih objektih, predmetih in prispodobah bomo sistematično (ne priložnostno ob blagajniških sušah) oblikovali otrokovo moralnost, družbene vrednote, ideale, njegov značaj, ter kdo naj bi to presojal? Pod vzgojo se razumeva skupnost vplivov, ki jih vodijo družbene organizacije, le vprašanje je, če so vsi ti vplivi usmerjeni k ustvarjanju našega postavljenega cilja vzgoje, to je, da so pozitivni z ozirom na socialistični vzgojni smoter. Direktorica DPM, ker je pač psiholog, uporablja svojo stroko in se na moč trudi javnost prepričati, kateri del osebnosti oziroma človekove duševnosti oblikujemo in kultiviramo — torej Vzgajamo. Učenci imajo vsak dan v šoli priložnost, da si razvijajo svoje miselne emotivne dejavnosti in ni potrebno ■— ker, ko funkcionirajo, so itak že dokaj razvite — da se le-te uporabljajo zoper avtorje te zamisli same. Ali vzgojni dejavniki ne vidijo, da se posledice njihove lastne dejavnosti obračajo zoper nje same? Pravi, da kultiviramo otrokova čustva, torej opisuje v glavnem funkcijo, zelo nejasno in abstraktno pa govori o smotru; o dejanskem vzroku, ki je pridobitniški in socialistični šoli tuj, pa sploh ne govori. Pot, ki si jo je. ob neki akciji izbrala danes omenjena organizacija, in podobne poti tudi drugih organizacij in društev (RK — predajanje papirnatih hranilnikov,, to so reklama komunalne banke) — so gladke in ravne. Nič se ni treba veliko naprezati! Podobne in celo iste moralne vrednote humanosti, solidarnosti je mogoče doseči še na druge, bolj žive, stvarne in manj komercialne načine. Kako bi otroci vzdihovali, živo gledali v platno kakega filma o vietnamskih otrocih, z odprtimi usti in tudi s solzami sledili dobro pripravljenemu predavanju, recimo direktorice DPM o trpljenju teh otrok v tej mali 'državi. Toda — film je treba plačati (tudi posojo od DU), za dobro predavanje se je treba pripraviti, skratka napor je potreben pri tem in osebna požtvovalnost ali prizadevnost, kot pravi tovariš JANEZ KAJZER v TT. Tudi materialni dobiček je pri tem le neznaten! In direktna pot do staršev je daljša, (distanca mišljena v. metrih), bolj delikatna ih bolj tvegana cd poti do učitelja in s ten', indirektne poti do staršev. Kaže, da nič ne pomaga, če venomer udrihamo prpti akterjem, teh zamisli, vprašanje je treba postaviti nekoliko drugače: zakaj nimamo s strani omenjenih organizacij več vzgojno pozitivnih akcij, drugačnih pomoči otroku, kaj boljšega... Sola v okviru vzgojno-izohra-ževalnega procesa organizira otrokom take nazorne življenjske situacije, v katerih sami zares do” živijo lepoto sožitja, medsebojn® pomoči, plemenitosti in prijatelj' skega odnosa do ljudi in vrstni' kov v tujini. To šola realizira * brezplačnim poukom in vzgojo. Na dlani je vprašljiva agr' nest omenjenih organizacij. S P*?' dobnimi zbiranji se razsvetljuj® njihova pasivnost. Učitelji pravijo, da human1' zem, ki teži s svojim idealom v imenu svojevrstno pojmovan® ljubezni do bližnjega — ne u®j otroka samo ljubiti, temveč tuo* sovražiti, prihlinjene, pretentane) pridobitniške »ljubitelje« huma' nizma. Biti humanist ne pomeri ljubiti ljudi na sploh, ne pomeri biti razglašen pacifist, temve*-tudi kritičen sovražnik potvarjal' cev in izrabi j alcev te vrednota Ivan FERBEŽAR | šolski psiholog Telesna vzgoja je obvezni sestavni del počitniškega dne Ob pripravah kranjskega zavoda za klimatsko zdravljenje v Novigradu in na Stenjaku Malce prezgodaj je v zimskem času misliti na poletna ci s spremstvom, stani od enega pujejo, so prav psiMoskega zn potopanfa ob morju In vendar: vreme in čas ne moreta do sedmih let. V posebno, orto- čaja; otroci s prehodnimi napa zavreti1načrtov in misli na prijetnejši jutri, na toploto sonca pedsko izmeno odhajalo otroci, ki kam! pa se prav v takšnem ok«' fnvodeterna brezskrbno sproščenost. Pred seboj imam imajo lažje telesne okvare m mo- lju najuspešneje zdravijo, fotografiie posnete v lanskem poletju v Novigradu in na rajo vse leto hoditi na fiziotera- Steniaku Modema rdečerjava stavba z obiljem stekla in pijo v zdravstveni dom. Tej sku- pavilionom se je zrinila med nizke grmiče cipres, pred njo pini posvetijo na letovanju se športno igrišče in otroci pri telovadbi. Na hrbtu fotografije posebno pozornost, močan pouda- RaZlUmljivo je, da ob pri P1*' “ ... . .. . '1 1 _ z. _i¥¥_ TVT *»«-«./-1 -r>r'\r ri n /-J >1 Izd 1 tr Iz' 1! r~n n c Lr 1 m 1 nril — . _ . ’ - , MOZAIK OTROŠKIH IZDELKOV piše: otroško klimatsko letovišče Novigrad. p,a dajejo skupinski in indi- na letovanje posebno nataP' vidualni korektivni telovadbi. V da le uči ten s svonm oKonem Otok Stenj ak: drugo klimatsko letovanja zahtevajo veliko, zato paseRnih Izmenah dela z ortope- otrok^napočitalcah Zdravstvi0 ^SSTrSST tetov®., kamor poSilJa ItnrasijsM “S S to ie ^ * Seat Ifeimerapevtov ^«5^“ pr. S™ » loto. Moralna vzgoja, ki ni direkt- zavod na klimatsko zdravljenje ^ ^18ija za v^tvo^u m medlcanska sestra. Otroku orno- zdrav9tveno var varstvo in komisij;'1 KATiJ otroke ^enjske^m^ja,^ - varstvo, družine, študente K sestaZ^del^VarnTga^rivljenja' to ^tojenoiW'‘radovedne- nalnl zavod za socialno zavarova- ^ogramu vsak dan od štiri do pet šje gole za deiavo IZBOR KI ni PRILOŽNOSTEN SedtoTa^avod mza °kSai® ra sistem življenja v danem druž- niti. Mnogo zelenja,^ izredna MU- sodobne pre- IZBOK’ KI NI PRILOŽNOSTEN zdravljenje. Vzgojitelje izbiral® benem okolju, ki premika ^druž- ma m čudovita plaza je na t Pz,gojno varstv0; delo Poleg ortopedske izmene orga- ™ skupnem pedagoškem sesta^ beno politično in kulturno zivlje- . bij ki se zdravstvenega osebja, ambulant- nizira zavod še posebno izmeno v .dogov°1^1 s reni' =,,aZ_a penzionska oskrba. V sfcem območju precej (na letava- ~a &rs&A r : ,/c J » vnrašahiom bolnih in zaščita in. penzionska oskrba, v stkem območju precej tna letava- *—• »v ir jv. , . r& “ “fSh rs; stfrrsasss sr M sms m srsrfc« -smssk«; £ haja zaključek, da postane na ne- otrok v Kranju, ki pripravlja ta ki stopnji vprašanja ta princip letovanja. Se v »času okrajev« je moralne vzgoje škodljiv, saj po- vzniknila misel, da je treba zgra-meni zapiranje šole v njeno lo- diti letovišče, namenjeno posebej kalno Okolje, v omejevanje iz- tem otrokom. Leta 1960 so to zaključno na življenje tega okolja, misel tudi uresničili: v Novigradu Usodna /bi bila zamenjava poj- v Istri je zraslo otroško klimat-mov povezanosti šole z življenjem S|Uo zdravilišče, ki je kmalu po- UCITELJI! Ali ste že naročili • PREDMETNIK IN UČNI NAČRT ZA OSNOVNO SOLO je organizacija teh letovanj tes- določa režim posameznih no povezana z zdravstveno služ- razporeja zdravstvene delaVc j bo. Pediatri določajo otroke za nadzoruje jedilnike itn. Konce? i zdravljenje po merilih, ki jih do- zdravstvenih letovanj posebej loči komisija za varstvo družine, udarja način obravnave otrok^. potrdi pa strokovni svet zdravst- teh letoviščih. Takole pravi: v venega centra. Ker je sodelovanje Otroka je treba obravnavati s strokovnimi službami nenehno zdravstvenih letovanjih kori' svojega ožjega okolja s podreja- stalo t^i zdravstveno preventiv- ^ ložnostLZZteTOikU^o za vsa- »cialno celot^^si^ti vidikf^ n.rem! Ne sre za odmik sola - na ust=. ^ ^ Ponatisjz Objav republH ega posebno kartoteko in enak pomembni, zato mora ^ —3 -—i--— *.««. Sv i«*«. meča Drthststo rioifirt*. o-;r poimonsku sozricim. tudi pedagoško, zdravstveno Pw njem! Ne gre za odmik šola s, sffes v Novls.a- ^ ssrrs ssasrsK tasr.?« ~.t L,nWi“a- nl 150 bolnikov. Tu prežive svoje s'Um- P° izkušnjah strokovnjak so nrav interesne zanoSUv. poletje nevrotični otroci, ki imajo !>u . praX_. mteresne zapori bolezni dihal, in tisti, za katere najvažnejši vzgojni način « je značilen poseben občutek — be otrokoveea nrostesa preganjanja. Življenje na tem be otrokovega prostega -Zato je v Novigradu in na Stfj, oddaljenem otoku jih izredno po- iaMn vsako leto tudi stroko J miri: mir, samota in odmaknje- za tehnično vzgojo ali pa u ^ nost od drugih jim da občutek ni- Sodelovanje otrok in nkad ,e svobode in zavesti, da je na tem s^e§a slikarja Milana Batist., koščku sveta vse njihovo. Pomir- np5‘ P°s‘'av:iIo v Novigradu ja jih življenje brez ostrih pose- pati spom«nk mozaik gov v njihove navade, brez pre- lzaelMov- Delci spomenika povedi na vsakem koraku. Znanih Ini!n*Cl> Postani, talismani, je precej primerov, ko so se otro- so nastali prav tu, na počit11’ kem zdravljenju, kjer se je v s^. tazija izoblikovala v lesti ci s tako imenovanimi »tikiji« "-J'11- jc • fa5i< (trzanje z glavo in usti) odvadili ^ oceves sproščena otroška^ ^ te svoje napake, ki jim je prej tazija ’ dajala tolikšen občutek manj- aamnu’ vrednosti. Tudi ta izmena otrok je pod skrbnim zdravniškim in matsko zdravljenje tudi Otroško klimatsko letovišče Novigrad za pedagoškim vodstvom. Pravijo, da nepočitniški čas ne pomeni P1^ je najvažneje ustvariiti vzdušje, v vila. Medtem snujejo nove katerem prevladuje »mil režim«, te za to, da bodo tisti, ki saj je osnovno načelo pri zdrav- tudi letos obiskali Novigrad ,jj Ijenju teh otrok njihova sprosti- Stenjak, lahko čimbolj po23 tev in umiritev. Mnoge njihove na svoje težave. « napake, zaradi katerih starši ofou- M. Kufl®1 NADALJUJ EMO VELIKO AKCIJO ZA PRIMERNO VREDNOTENJE DELA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI referat o notranji delitvi dohodka v družbenih dejavnostih, ki ga je imel na vi. plenarni seji republiškega odbora sindikata delav5 CEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE SLAVKO GRČAR, TAJNIK TEGA ODBORA Na 6. plenarni seji republiškega odbora sindikata hijsko oblikovala med področji, dopolnjevanje in popravljanje te-delavcev družbenih dejavnosti Slovenije (torek 4 fe- P° območjih, med poklici itd. Slo- ga, kar ne ustreza, to je za na- »ani »ITT,pod Saž: SSK Savta Bohanca obravnavah kot glavno tockcMinovnc- nd, ralo so naravi dela. ga reda »TEMELJNA VPRAŠANJA NOTRANJE DE- utemeljene samo razlike zaradi Analize delitvenih sistemov in LITVE DOHODKA«. Po referatu tajnika republiške- stvarnih življenjskih razmer in na tej podlagi tudi katalog opo-ga odbora Slavka Grčarja so razpravljali o teh vpra- zara'^‘ razlik v rezultatih dela, zarjajo zlasti na tole: šanjih tudi ob »OSNUTKU KATALOGA NEK ATE- ^ nl/n? ^zhke r“ultat sti' RIH OSNOV IN MERIL ZA VREDNOTENJE DELA zavestnih odločitev; V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH«. Govorili so še o , .. Napraviti je treba določene ko- temeiju rekture v pravilnikih in v praksi n .. , ., .v , , (nekje več, drugje manj) v notra- sodelovanju sindikalnih organizacij v pripravah'na bo proti majhnim notranjim raz- pri- ponom in dimglm c,bllkam urav- merih preveč skrčeni. Nadalje je potrebno nadaljevati bitko tudi s skupščinske volitve. 22» «avka KKSTiSSIKSSSSr«- Grčarja. -sak delavec na s^j^m rednem stih ohranjali tudi na višjem nivoju, ki ga omogoča postopna sa- delovnem mestu, polno in smotrno zaposlen vseh 42 ur na teden in na tej podlagi zmanjšati na dobnega izrednega dela, ki ga je v nekaterih institucijah odločno preveč. Naj mimogrede povem, _ . .. v da zakon o delovnih razmerjih c^gamzanjah pOZRa )e eno delovno razmerje, to je medsebojno delovno razmer- 4. dali orientacijske podatke je,'ki lahko traja polnali neooln za sklepanje družbenih dogovo- delovni čas. Mimo tega je le še tako imenovano civilno-pravno rov med asociacijami delovnih or- S programcan nalog za čas ok- dela ne določa tržni avtomatizem, pSiSli W~SIb »sk V družbenih dejavnostih, bankah, ga dela v gospodarstvu, kajti če minacije (npr. mno-si kaj radi pri " "" ‘SvarovaInicaih in v pravosodnih bi bila nižja, bi si gospodarstvo merjajo svoje osebne dohcdke : rup-avnih organih med najpo- prilaščalo nekaj, kar ni njegove- najvišjimi orebnimi dohodki i ^©mbnejše naloge tega obdobja, ga, izvajalo bi eno od krutih oblik najrentabilnejših H tem je sklenil, da bo zavzel prvobitne akumulacije kapitala, ali v najvišjih organih) “suišča do postopkov, osnov in Analiza materialnega položaja ‘beril, M so za delitev dohodka in družbenih dejavnosti, ki smo jo <*ebnih dohodkov določena v pra- v našem sindikatu opravili jeseni 'dni kih, opredelil deformacije, ki 1967, je odkrila frapantae razli- i i >h srečujemo v delitvenih pro- ke, zlasti v osebnih dohodkih, fanr^fn J’ nr^n ,t,,^ razmerje, k. se sklepa na podlagi cesih in dal napotke sindikalnim saj so npr osebni dohodki v šob iz.^rsl1lni org?ni . druzbencpohtic- pogodbe samo z zunanjimi sode-f>rganizacijam za njihovo kon- st^ in LlTuri t^aj zaostaja h n-h skupnostl ozi™ma Za sklepaT lavci za začasna dela in dela, ki kfetno akcijo na tem področju, poprečno za eno četrtino na S SeloSi orglnSaciifmi "°V " ^1° manj tri dnL Za'k°n Sklenil je tudi, da je treba pri- sameznih območjih pa še več. Po del°vniml organizacijcmi, ne pozna vec honorarnega raz- Ptoviti katalog značilnih skupin vseh akcijah ki jih je opravil naš 5' za0lStrlh kriterije za pravil- merja ah začasnega, občasnega, delavnih mest z označbo profi- sindikat skupno z drugimi pri- ne:iša razmerja mod elementi do- dopolnilnega ipd., te oblike pa še H faktorskih razmerij in izbo- stojnimi organi so se te nevzdrž- hcdka (materialni stroški, amor- kar naprej srečujemo v mnogih 'ližčnih vrednosti kot orientacijo ne razmere začele hitro poprav- tizacija’ osetai dohodki, skladi) naših inštitucijah. za aktivnost sindikalnih podruž- Ijati. Sprejeti so bili sanacijski in, dosegli uresničevanje določb prav tako je v merilih za fi- nic- načrti in deloma spremenjeni in- zako'na. 0 dohodku, po katerih je nanciranje in v notranji delitvi Na podlagi tako opredeljene štrumenti za zbiranje sredstev ta- najPre-1 treba zagotoviti sredstva treba posvečati večjo pozornost fjbtoge smo se v republiškem od- ko, da letos že lahko pričakuje- za rnateria'-Tle. izdatke in amer- ustreznosti materialnih izdatkov “bril takoj lotili ustreznih organi- mo bistvene premike v pozitivni tizacij0 ter izpolnitev obvezno- (sedaj so na nekaterih področjih ^cijških. metodoloških in drugih smeri, čeprav vseh disproporcev stl do družbene skupnosti, šele prenizki), amortizaciji zgradb in ^rokovnih priprav. Pri tem delu letos še ne bo mogoče likvidira- Pa ',redstva za osebne do- opreme in stroškom za izobraže- sodelovalo okrog 80 strokov- ti. Zaradi tega se moramo pra- hcdke ‘p sklade; . vanje, dopuste, stanovanjsko iz- bJakov z različnih področij druž- vočasno organizirati za potrebne , 6. prispevali k uresničevanju gradnjo ter drugim stroškom “^nih dejavnosti, za to smo opra- nadaljnje ukrepe v letu 1970. določb temeljnega zakona o zavo- skupne porabe, ki se morajo za- Jdi posebno anketo o notranji Ko se zavzemamo za ustrezno dlh> zakona o bankah, temeljne- četi obravnavati kot normalni plitvi dohodka in pregledali pra- vrednotenje dela negospodarskih ga ZEl<.°’na 0 sredstvih za delo stroški dela. 'klike o notranji delitvi — oboje dejavnosti, imamo seveda pred ''pravnih organov, zakona o izo- Avtomatične osnove za delitev ?a delovne skupnosti, ki so bile očmi Celoten kompleks dohodka Draz®. m, skupnostih v SR Slo- imajo marsikje prevelik vpliv na zbrane s slučajnim, strafificira- in samoupravnih odnosov na tej yen'P> P'0 kateri,h. jeJ1treba uskla- dohodek delavca, dejanski delov-h'm vzorcem. Razen tega smo podlagi. Razumemo, da ne gre za ^eva!t' osebne dohodke delavcev n; rezultat; pa premajhnega. Ta-Porabili razpoložljive podatke plačilo institucij, pač pa za pla- ”a i^0S?ofa5S;V,h. de' ko je npr. pretiran vpliv delov- avoda SRS za statistiko, razne čilo s programom določenega in i1 nost' ,z osebnimi dohodki de- ne.ga j^egta, službenih let, tudi sedaj opravljene analize o no- izvršenega dela, upiramo se pro- }avce'‘> k' opravljajo ustrezno de- avtomatične delitve glede na izo-tanji delitvi dohodka in obilo računskim odnosom in mentalite- lo ^ gospodarskih organizacijah; brazbo itd. V posameznih usta-togega dokumentacijskega gra- ti, zavzemamo se za racionaliza- . ‘‘ Pripomogu k ustreznejši in- novah so celo povsem opustili 'va (npr. opise delovnih mest, cijo dela, ki na negospodarskem _?lpr.e ayl:,1,7logf delovnega me- vsab0 stimulacijo za obsežnejše Jetične prispevke, zakonske podiročju pomeni predvsem bitko ’ ,delovn'ft 'z.kusenj in boljše delo, češ da ni objektiv- P^pise itd.). za večjo kvaliteto, in zahtevamo V nih m«il. Čeprav vemo, da za Čeprav je bilo delo opravi je- od slehernega našega delavca, da jdt e dohodka P° rezultatih dela; mn.oga intelektualna opravila res 0 z resnostjo in strokovnostjo, opravlja svoje delo v pričakova- „ . , . nimamo takih meril, da bi z nii- Pa moram že kar na začetku po- nem obsegu in na primerni ravni. . ®fc!rtoudl11 Prizadevanja za izmerili vsak, tudi najmanjši edati, da gradivo lahko štejemo V tem smislu pomeni razprava o nii,eV.Pravikl'ko:’'’ ° delit- nihljaj v obsegu in kvaliteti, je arno za podlago nadaljnjim šir- dobrih in slabših straneh notra- p‘ d°|\0fka.m. os^bnih .d,y'ho5koV- Pa vendarle mogoče ugotoviti več-r'm razpravam, saj je materija iz- nje delitve dohodka v delovnih ivia-f treba r?vi.dlratl, za: ja odstopanja od normale bodisi £dno zahtevna in ni izključeno, skupnostih na negospodarskem ufladltve z novj™ P^P181 v pozitivni ali negativni smeri, “a Sn ---—„„ __________________________(npr. z zakonom o dohodku) m - - & vobranilci ipd. Vsi fizični delavci so v družbenih dejavnostih v katalogu ovrednoteni niže kot v gospodarstvu, ker je njihovo delo lažje od poprečne težine takega dela v gospodarstvu. Skupaj je 160 skupin delovnih mest ali 57 odstotkov pod gospodarskimi poprečjem ustreznih kvalifikacijskih skupin, 87 skupin ali 31 odstotkov nad tem poprečjem in 34 skupin ali 12 odstotkov enakih gospodarskim poprečjem. Skupine direktorjev pri tem niso vštete. Po aproksimativnih računih bi taka nova razmerja zahtevala tale povišanja sredstev za osebne dohodke v primerjavi s sredstvi, ki so po ocenah na razpolago za leto 1989: — zdravstvo 4 % — šolstvo 15 % — kultura 10 % — poslovne banke in SDK 12 % — republiški upravni organi 8 % — milica 9 % Druga področja bi bilo mogoče pokriti v okviru redne letne stopnje rasti. V letu 1969 je treba zagotoviti sanacijske zneske, ki so bili na predlog našega sindikata družbeno verificirani, in sicer neto dinarjev za visoko izobrazbo 1.600, za višjo 1.350 in za srednjo 1.050, obenem pa pripraviti potrebne račune, dogovore in ukrepe za leto 1970. Tiste dejavnosti, ki so že nad poprečji navedenimi v katalogu (npr. lekarne), naj bi začasno nekoliko zaustavile naraščanje osebnih dohodkov, da bi se približale materialnemu položaju sredine, v kateri žive in delajo. In še enkrat: podatki v katalogu so samo orientacijska skupna slovenska poprečja! Na kraju še nekaj predlogov: 1. Republiški zbor naj bi na današnji seji sklenil, da osnutek kataloga obenem z referatom in povzetkom iz razprave pošljemo v širšo razpravo osnovnim Sindikalnim organizacijam in občinskim ter medobčinskim vodstvom našega sindikata, občinskim sindikalnim svetom in vsem interesnim samoupravnim skupnostim (npr. izobraževalnim skupnostim^ raznim skupnostim posameznih vrst zavodov, pa tudi skupnostim socialnega zavarovanja itd.). Razprava naj bi bila končana do 15.' aprila, nato pa bi katalog popravili in dopolnili in ga po odločitvi predsedstva dali v tisk in konec maja razposlali vsem zainteresiranim. 2. Republiški odbor naj bi podprl iniciativo za izdelavo strokovnih ekspertiz o postopkih in merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti, zlasti še kvalitete (nekaj takih ekspertiz je že narejenih, npr. za šolstvo) in za potrebno angažiranje strokovnih institucij. Zavzel naj bi se tudi za to, da bi pristojni organi pripravili nekatera merila za sklade skupne porabe, morebiti tudi za nekatere materialne stroške npr. dnevnice, prevoze) in za nadomestila, ter da bi čimprej sprejeli za vsa področja potrebne predpise o amortizaciji. 3. Republiški odbor naj bi organiziral posvet s predstavniki vseh interesnih samoupravnih skupnosti, jih seznanil s problematiko vrednotenja dela družbenih dejavnosti in notranje delitve dohodka in jim predlagal, da za zavode z njihovega delovnega področja pripravijo vzorce za potrebne spremembe pravilnikov o dohodku in delitvi. so posamezni problemi še pre- področju posebno obliko obrača- v Navadno Eal0 spoznani, nekatere rešitve nja k set/samemu, bitko za ure- kateje d P delavce, ki najbolje, in za delav^ tega> k- ia znotraj naših ^3ene finskirnfdo^mto ce- W na3slabSe ddla3P' In delovnih skupnosti neurejenega, rnačelf dehfve laoi'3° je treba zaš°toviti. V ka- slabega; boj za uresničenje soci- J R navedenih namenov da talogu Predlagamo> da je treba alističnih odnosov in socialistič- našnto razpr^e in “oga so' rezervirati določen znesek npr. 5 razmerja pa nedorečena. •Primitivna pojmovanja so še vedno prisotna v delu naše družbe nih načel v lastni hiši. Pri tem ................... SSŠŠKŠt ŠHgars a ktvS1^ YVeZ1 Z n0trfm30 de- javnosti in notranja delitev do- naše delo Z nje natančnejših meril, kjer na- hio i d0,hcdlka 50 Pravzaprav sa- hodlka samo dve straini ene in nase delo Z javnim obrav- rava deIa to dovoljuje. 'o nadaljevanje velike akcije, ki ist medalie dva v dialektičnem navanjem našega dela m vredno- . . . ° ^ začel ta republiški odbor v Š^eto bovezMa temelia novto sti tega dela bo prav gotovo od- c opozarjajo, da se mno- 1967 za družbeno primemo samwpravnih ^dnosov? h padel marsikak očitek in sum, ki fe osnovne sindikalne orgamzaci- iTfdootonje dela družbenih dejavni s®ji 'osti. Tedaj smo na plenarni (i0 ' republiškega odbora izrekli in z. danes neštetokrat ponovili in Us; ali temeljna izhodišča in (vjjezne zahteve. Pri tem smo se '' na družbeno priznana na-ij a’ k' so zapisana v ustavi, za- Bolj organizirano se je treba lotevati problematike notranje delitve Z razpravo na današnji ple- beno verificiran. ter;lb. drugih dokumentih, in n03al' njihovo realizacijo. Odloč- narni seji in z osnutkom katalo-„^0 se uprli primitivnim poj- ga nekaterih osnov in meril za (j6i anjem, ki so še prisotna v vrednotenje dela v družbenih de-tttj . naše družbe (čeprav danes javnosti želimo spoznati osnovne taj. 3. kat včeraj), namreč, da so sindikalne organizacije in občin-■tavrv lni.en°vane negospodarske de- ska ter medobčinska vodstva na-kj cdst' potrošniški del družbe, šega sindikata, da bi se bolj or- se je morebiti doslej pojavljal v •ie Pnnmalo zanimajo za proble-javnosti, ker večkrat ni bilo jas- matiko notranje delitve, češ da je no, za kolikšne vrednosti v resni- styar samoupravnih organov, ci gre. Zavedamo se seveda, da je Odveč bi bilo dokazovati, da ne javni izrek teh vrednosti v zad- Ravnajo prav. . Notranja delitev njih letih prvi tovrstni poskus in .a"® ajd bistvenih vprašanj da bodo potrebni daljši organizi- življenja in dela naših članov, rani napori, da bi bil tudi druž- zato mora biti v središču pozor- ialcp Se usedle na pleča proizva- ganizirano kot doslej lotevale 'n sesajo iz njih njihove problematike notranje delitve. __■ i._ ____ a,. a., j- Narediti je treba določene korekture v pravilnikih in v praksi v notranjih razmerjih nosti sleherne sindikalne organizacije. Še nekaj značilnosti »kataloga« Se nekaj besed o značilnih skupinah delovnih mest in njiho- -lav - - - - - Ne bi želel ponavljati načel, vi vrednosti. Kot vidite, smo za- Skevea z'vlienjske sokove. Ah Želimo pa jim dati tudi pripo- ugotovitev in podatkov, ki so na- jeli 22 področij in tristo skupin ''agosn !?0 113 ekcmorn:Slk' iezik. da močke v ta namen. Znano je vedeni v gradivu, rad pa bi po- delovnih mest. Nismo označili Usfcva • . I'slke dejavnosti ne namreč, da so se prizadevanja sebej opozoril na nekatere bistve- tr^^jajo dohodka, pač pa samo delovnih skupnosti za delitev po ne stvari. U«tva~:i delijo dohodek, ki ga je delu, potem ko je bil ukinjen za- prav vseh področij in prav vseh delovnih mest, vendar jih je to- '"'•varii -- ---------■ — -- -----> a-------u — — ------ti— — Gotovo mi boste potrdili, da je liko, da s primerjanjem z objav- ša d gospodarstvo. In čim več kon o javnih uslužbencih, zelo delitev dohodka in osebnih do- Ijenimi podatki lahko pokrijemo Iat'Vnof’ tem manjša j® akumu- razmahnila, da pa so kmalu zače- hodkov ena najbolj občutljivih in vse negospodarske dejavnosti. Za te So°st gospodarstva, tem manj- la usihati. Razlogi za usihanje te najbolj značilnih sestavin samo- izhodišče notranjim medsebojnim I'a2Širi- rrK,znositi gospodarstva za aktivnosti so seveda različni: od upravnih odnosov. Vsaka delovna razmerjem smo vzeli delo nekva-^ki ^ ° reProdukcijo, za tehno- neurejenega materialnega položa- skupnost ima pravico in dolžnost, lifioiranega delavca in ugotavljali >10^; iMZV03’ za dvlg Prod'ulktiv- ia in zadrževanja starih odnosov da na socialističnih načelih delit- razlike z drugimi kvalifikaciji na t>o vsem' Ponovno smo Povedali na relaciji družba—služba, prek ve po delu samostojno deli svoj podlagi zahtevnosti, odgovomo-Sodobn”1 SVetu znano resnico, da objektivnih težav pri določanju dohodek. Nima pa pravice pači- sti, naporov in posebnih delovnih Noč i aterialna Pr°dukcija ni konkretnih osnov in meril zlasti ti načel delitve po delu, ker bi s pogojev. Pri tem smo imeli pred 'a, v ^brez družbene delitve de- za kvaliteto, pa do raznih subjek- tem bistveno prizadevala svoje očmi tudi razmerja, kakršna so Nge kateri imajo družbene in tivnih napak in odporov na teme- lastne in družbene interese. Kata- uveljavljena v gospodarstvu. Od Ne P®gos,P°darske dejavnosti l.iu konservatizma in tradicije, log nikakor ne pomeni poseganja gospodarskih poprečij odstopajo °Pravii • akopra'v'no mesto> ker Poseb«j Pa kliče to akcijo sin- v te samoupravne pravice, saj je v katalogu samo tiste skupine Nebo0 del m'jnega> družbeno- dikata interes večine naših čla- grajen na slovenskih poprečjih in delovnih mest, ki se po zahtev-in§a dela' V vsa,k6m PTO' novt da bi Pomagali pri izdelavi je lahko samo orientacija za za- nosti in težini razlikujejo od po-Na +" J. vsaki storitvi je vtka- družbeno priznanih meril, s kate- vestno samostojno odločanje v prečij ustrezne gospodarsko kva-Nvnik 1 nekai učiteljevega, rinu bi vsi lahko računali kot z vsaki delovni skupnosti. Treba se lifikacijeske skupine. Tako odsto-tkratka kulturnikovega, normalnimi kazalci, ki so medse- je upreti temu. da bi podatke iz pajo od poprečnih vrednosti fa- N ; del dela, ki se opravlja na bojno usklajeni za različna pod- kataloga nekritično, mehanično kultetno izobraženih delavcev v Dori?Varlem "©gospodar- ročja negospodarskih dejavnosti povzemali, saj bi tako več škodo- gospodarstvu taki profili v druž-ne yr.r°C3u' Za to vloženo de- in z gospodarstvom. Načela, ugo- vali kot koristili. Pa tudi potrebe benih dejavnostih kot so npr. a iavnoPtte3emai° negospodarske tovitve in kazalci, ki so predmet po takem mehaničnem povzema- univerzitetni profesorji in drugi daril nit -1 od gospodarstva niti današnje razprave, bodo nedvom- n ju ni. Analiza pravilnikov o de- univerzitetni učitelji, režiserji in JNviien Nte’ paž Pa plačilo za no lahko: litvi dohodka in osebnih dohod- vrhunski igralci dirigenti in vr- N. pa”f,Kdelo> t0 je svoj doho- 1. pomagali pri nadaljnjem kov ter analiza anketnega gradi- hunski solisti, zdravniki specia-da Vredn Dl?ost je predvsem ta, odpravljanju neutemeljenih ne- va nam kažeta, da niso potrebne listi, najkreativnejši delavci re-nost oziroma ceno tega sorazmerij, ki so se večinoma sti- generalne spremembe, gre le za publiške uprave, tožilci in pra- Učitelj naših učiteljev Ob šestdesetletnici profesorja Blaža Tomaževiča pa hoče učencem (naj bo dijakom ali študentom) dati čim več moči za pošteno življenje in čim več znanja za poučevanje — je takšna, četudi trda resnicoljubnost gotovo velika vrednota. Tako vzgaja za naše šole tisto, kar razumemo pod besedo — klen človek, ne pa samo — dobra učna moč. Odkar smo se pred nekaj več kot sto leti začeli boriti za slovenski jezik, postavljamo njegovo vrednost zelo visoko. Tako visoko, da najlepše besede v govorih in člankih o naši literaturi pa v predgovorih učnih načrtov komajda zadoščajo za njegovo lepoto in veličino. Pri odmerjanju ur za materinščino in pri poučevanju je pa tako, kot nanese slučaj; k temu lahko Štejemo lego kraja, trenutni učni na-• črt ter zavzetost ali bolje rečeno — prepričanje učitelja, ki poučuje slovenščino. Njegov odnos do slovenskega jezika je gotovo odvisen od osebnega prepričanja in zavzetosti; vsaj toliko, kolikor trdi pedagogika, pa tudi od vzgleda, ki mu ga je dajal njegov učitelj in pro-iesor. Ne mislim od njegovih besed — pač pa od globokega prepričanja, ki ga je profesor imel. In če se zdaj ustavimo pri profesorju To-maževiču, lahko rečemo: ne govori o slovenskem jeziku kot o dragotini, pač pa uči tako, da postanejo dragotine naše materinščine čista, jasna in preprosta resnica. Podatki, ki jih navaja in zahteva, so trdni — posredovanje umetnine pa je njegova osebna moč. Tako da svojim učencem odnos do slovenskega jezika, In oni ga imajo za vse življenje. Ni se jim treba truditi, da bi ga imeli. Ni jim treba to drugim in sebi dokazovati z množico besed. Danes se ni več treba »boriti za slovenščino v šolah«, saj je svobodna. Treba jo je samo poučevati, da ne bo zanemarjena. Učiteljem in predmetnim učiteljem, ki jih je usposobil in vzgojil profesor Toma-ževič, to ni težko. Zadnje čase redko govorimo o poklicu, večkrat govorimo o zaposlitvi in delovnem mestu, ki ga nekdo zaseda ali opravlja. Zato tudi redko najdemo ljudi, ki se vztrajno izpopolnjujejo v svojem poklicu in si prizadevajo, da bi ga čim bolje opravljali. Odtod toliko pritoževanja nad okostenelostjo tudi v učiteljskem poklicu. Naš učitelj učiteljev, profesor Tomaževič, svoja predavanja iz dneva v dan dopolnjuje z najnovejšimi podatki, primerami, citati iz pravkah izšlih knjig. To pač ne pušča dosti prostega čas W nimajo telovadnic! svet Slovenije skupaj .s profilom nja poklicnega šolanja v Sloveniji Romuniji, Turčiji in v Spaniii ’ Kič bp jnr,.; - , . m predmetnikom potrdil v juniju je naletel na veliko zanimanje v . ,u , . P 3 K1'e„ .J,0"-1 -VZ^k,> da sale ob 1967. Posebnost tega predmetnika vsej Jugoslaviji Na nredloe za- °b vsakoletnih občnih zborih ugodnih snežnih razmerah ne ......... J b Na pleal0§ za BP „ci „^,„„^,4, . prenesejo za dober mesec vse je, da vsebuje tudi učne načrte interesiranih šol in trgovskih de- ■ , - - - ■■ , za praktični pouk po splošnem A, lovnih orgamzacii iz ostalih re- pre.J J,006?0 p0 Posameznih pred- retlne telesne vzgoje na sneg? T5 n ____________ . ... . .. •* motrili n Q Ir+iTZ-i Vi -V-I o 4-/-v ,-»4, N <-v ^1-, T T „ _. . , B, C programu in po programu publik je bil v lanskem aprilu za najvažnejše trgovske stroke, v Celju zvezni simpozij o organi- TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Lepi pot 6 obvešča vodstva osnovnih šol in kmetijske šole v Sloveniji, da je pred kratkim izšla knjiga Dragan Honzait: SADJARSTVO metnih aktivih, nato pa še skup- vse redne tedenske ure telesne nadzirali delo, čeprav bi eventu- vzgoje, zaradi česar so učenci to- alno lahko pomagali pri pouku liko ur tedensko manj v šoli, za- tudi drugi smučarji, na primer to pa se obvezno odzivajo pouku učenci višjih razredov. Tako bi smučanja, kadar to določi učitelj odpadlo neprijetno dejstvo, <33 telesne vzgoje. Za pouk smuča- je smučanje na nekaterih šolah od- nja porabimo torej združene red- visno izključno od izvenšolskih ne tedenske ure telesne vzgoje, organizacij. Mlajše učiteljstvo Je .. .. . . pri vsaki vadbi pa lahko doda- imelo smučarske tečaje na učite* no obravmvain ?,nava;,a t®rn v °Pra- mo tudi nekaj ur na račun enega Ijišču in bi moralo to znanje staliva ta na”- • ivi ' : ',;-j------ j - prcblematiko &No tak način 'o nnmnn-.if2^-3 orgaaiza®V,f P0uka, do dveh športnih dni. Poleg dru- no vsaj vzdrževati, če že ne iz- i je i a pmc realizi- zaciji praktičnega pouka in o no- skupnost šolskih centrov ‘za bil- fjev in pJmanTlSe lmuTatske kombiaacii in organizacijskih po-polnjevati tako kakor se iz- govni nromet Slovenita vkiinniia nnreme Tinam J a tf- smacarsK® oblik pouka so se zelo obnesli popolnjuje za ostalo solsko delo- f Ivojfddrna ŠMi možn kros iThTnn^n^’ v VeCJna ŠDl tudi lo&!ni šP°rtni dnevi za P<>sa- Večina si tudi želi v Primerne iz vrst članov to ie vse Dredava° čania na lzvestl P°uk salu_ mezne razrede, oziroma za toliko smučarske tečaje. Pri organizaciji izvrst elanov, to je vse predava- canjana načm, ki so ga nekatere razredov, kolikršna je zmogljivost teh tečajev pa hočemo narediti w l E.nP415IVA £ALUZhA bLUVb^Ub > v , . 1Q . . q +° e Ve^ ^et Pre^z” Učiteljev telesne vzgoje in even- večkrat preveč; tako se nam zgo- Ek ....... , , > V letu 1968 ^ skupnost izdala kusale. S tem ni rečeno, da ne tuaJnih oomožnih vaditeljev V di da ne naredimo ničesar Ko- lik Ljubljana, Lepi pot 6 Iz^SvInfa bk^Ur° >>DVdjSetlet bo^ih oblik skupno jI do To urlh S orga- rištni, prijetni In vzSutoi so . . . s ' r ^ kadra 23 blagovni > a 80 ta priporočila niziranega pouka je mogoče z tečaji v Kranjski gori, na Voglu figgpgPjk vesca sP--«. Npkitnrn^ni 'Prav ,z? vsako šolo. vsako skupino vsaj v glavnem ob- m drugod. Za te tečaje pa ima M vodstva osnovnih šol in kmetijske šole v Slove- > Predsednik skupnosti šolskih i”". re 5016 lzYaia^ P°uk smu- ravnavati osnovno pa tudi na- sredstva le manjši del učiteljstva .im Ha i.o m-oH v-atb-im :-si- ž centrov za blagovni promet Slo- Ja np-.. v obliki tako imeno- daljevalno šolo smučanja. V zve- in šol, poleg tega mnogi težko za- venije je od jijene ustanovitve n„in^ a° ?°zrJamP zi s tem bi še pripomnil, da je pustijo svoje domove ali se s pre- Ludvik Rebeušek, ravnatelj šol- , , , ' , ,aflb ’ kl stros- treba delati ob ugodnem vremenu prostejšo opremo in manjšim zna- skega centra za blagovni promet . a, 'e ° lie. ela ne zmo- nekoliko več, da bi nadomestili njem ne upajo v sijaj zimsko- Vezava polplatno, plastifieirana, 504 strani in 28 strani barvne priloge (sadne sorte iz sadnega izbora za Slovenijo), Cena 55,00 N-din, Obširna in bogato ilustrirana knjiga je prvo tako obširno delo v Sloveniji, ki obravnava sadjarstvo v celoti: pripravo zemljišča, vzgoje sadik, gnojenje, sadne sorte in jagodičje, oskrbovanje zemlje, oblikovanje in vzdrževanje krošnje, bolezni in zatiranje škodljivcev, obiranje, shranjevanje sadja in končno domačo predelavo sadja. Ta praktični in poljudno napisani priročnik je namenjen najširšemu krogu potrošnikov — od vrtičkarja do poklicnega sadjarja, tehnika in agronoma — in je izredno primeren tudi kot učni pripomoček učiteljem na osnovni šoli, posebno na podeželju, kjer pri predmetu spoznavanje prirode in družbe seznanjajo učence z osnovami sadjarstva. Poduk o sadjarstvu ima v naši šoli že ukoreninjene tradicije, s to nadvse primerno knjigo pa bo delu pedagogom močno olajšano, saj je razumljiva tako poklicnemu sadjarju kot nestrokovnjaku. Knjiga ne sme manjkati v nobeni osnovnošolski knjižnici. Republiški sekretariat za šolstvo je delo sprejel kat pomožni učbenik za srednje kmetijske šole. Naročila sprejema Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6, pri naročilu nad 5 izvodov daje založba 15 % popusta. s ss ssj-‘j-sssssj-ssssss\r.s-j-sj-^s^rsj'j'j-^r^rs^/.j v Celju. asrSšHsis -f2?111111 ^ nekoliko sistematično tedensko cujejo učiteljstvo, da se ne od- ataoa ”na ot) . a . ~ redno delo, vendar traja to samo zove vabilom v omenjene tečaje- Če Izvzamem« 36 Slce.r’ en mesec in je treba upoštevati Radi pa bi se udeležili preprostih lilce _ zpjf, ncfrezn-^rf^6- tudi t0’ da učenci zaradi vzpod- smučarskih tečajev na območju namreč troha Ha ^ bude Prt šolskem smučanju prav matičnih šol, ki bi jim v bistvu , .brežiška gimnazija pred hrezniaren . ’ -16 7es 1138 Pouk gotovo dnevno tudi sami smu- Prinesliistekoristi.Tidomačite- Z611!1...*® d<>žlv.ela svojo-preobrazbe«, -.P . __ zato ne smerno čajo in tako popolnoma nadome- čaji bi bil dostopni večini učile modernejši, zahtevata zanj v soli nobenih ob- * ;,a„Kin -^aHi telistva izvoHn ki uk RAZGIBANA KULTURNA DEJAVNOST BREŽIŠKIH GIMNAZIJCEV Odkar je Siiiiifss psis.« sPi-s-s, ss&ss Tudi njihova kulturna ^ejav^t je obliko šolskega smučank ^brez komisi:ie za spremembo umika se vodstvu svojih mentorjev — uči-razgibana: dramski krožek uprizori vseh posebnih izdatkov bogato obrestuje, ker omogoči teljev telesne vzgoje. Se posebno vsako leto nekaj iger, dijaki pa obi- 'sen POseflnin izdatkov vidim za- Douk k; „a s;cer- ne hj hilo se je treba zavedati da hi s ta- spHrisss “T J, aifflrfHa “'Ue^ ?lvi “ ««”'»'?«> rrt*r-- v srn »MIH. 1, vpisanih i, <**$«•**!»a v —»p«**- Tudi smučarska oprema . i i vuuiuca, ZU J ijeni načrti. S. S. TONČKA METELKO: Priročniku »Podaljšano in celodnevno bivanje učencev v osnovni šoli« na pot v vzgojno prakso magaii urediti šolsko športno igrišče; ugodne umike in terenske pogo- ^ tedenske ure telesne vzgoje z gimnaziji manjka za sedaj le še telo- je, je nouk smučania izvedljiv že drugim poukom, smučanje pa na- _ ^ ““ - - naj bo ob smučarskih dneh res fa lzvaja-nje pouka smučamja vsesamo smučanje brez ostalega po- kakor odločilne važnosti. Zal j® uka. Vse kombinacije z ostalim res’ da ie mnogi učenci nimajOi poukom namreč zeio omejujejo re8.Pa i® tudi, da je ta težava najboljše možnosti glede izbire večia tam, kjer z urejenim pou-kraja in časa za smučanje. Videl smučanja sploh niso pričelb sem že zelo slabe organizacije po- ka,k°r tam, kjer je smučanje ž® uka smučanja, ko so učenci s te- vedno šolsko delo. Imamo šola žavo prenašali — tudi zelo daleč kjer zelo redki učenci nimajo — po cestah smuči in torbo s ^^uči, pa vendar ne bi mogli re' knjigami. Po dveh ali treh urah či, da so to ^bogatejši učenci, k* v pouka so šli potem za eno uro 80 smuči laže kupili kot drugi- i h u ^aterialnih pogojev je uči- dagoškem postopku v razredu in zdravstvenih in pedagoških vidi «„tl^Vtor Prikaza3e nadabe za' 't6lJ .kot vodja in organizator je zaradi tega postalo regulator kov je utemeljila in osvetlila po- ftke 7aratVene deja^ostl v naT vzgojnega dela v oddelku najpo- npr. pretiranega in, neenakomer- men in vrednost dejalnosU v ši m sosednjr repuDlik1 in razvoj membnejši činitelj, kar poudarja nega obremenjevanja učencev z prostem času, ki je drugi enako- L°“SdVkiel;hdv"h“S: SSsafSKtŽSJKSS’ !” ™sP-i?doSrov"'NT‘sw™^ *«-irsis-5»rsr- Zhl nima več podatkov 2, leto (m’KJ^SSSS IJSftSffi fjjjj* "g* » so komaj pripravili delati to le ™učl Šolska potroMotoa. hros k»- 1967/68, da bi lahko primerjali, rom na smotre PB zahtevnejše od na učence ki se PočSiefe rS zf 4e . i® bil® ure konec. Tako delo ka- ter® n® 8re i« na katero je treoa ali napredujemo ali nazadujemo, pouka, saj posegajo v področje, jajc, na bolj talentirane3 učence da temel i it«3 že na P0h°lno pomanjkanje ob- Pravočasno misliti. Ce pa sola sa- Tudd statistični zbirnik podatkov ki je bilo doslej v naši šolski ki hitre!e naoreduieio in tudi na »Vodenia Poglape čutka za delo in odnosa do otrok ma n® da vzpodbude, potem jo V Zg ob koncu šolskega leta 1967/68 praksi zanemarjeno: v organiza- učence z motnjami v razvoju ki su« ^ strani 89 Ima in se ne smemo čuditi, če starši m.®'ri pač P1 mogoče pri' ni zahteval takih podatkov. Tudi cijo samostojnega dela učencev jih ie treba še nmehef oHrmmf nanJ^ H , 8.9~9X5.\)- ki lma in otroci s ta,kim poukom niso cakovati mti pri učencih niti pri republiški zavod ne vodi te evi- kot pripravo na pouk in v rekre- vati.3 Pokazalo se je d^v šoli kr<^cij’sko p^aeoeikotelpr,V teh zadovolini in se 8a izogibajo. Sa- Marših. Izkušnje torej kažejo, da dence, kar je škoda. Za področje ativne oblike dela. Varstvo je po- premalo mislimo ni'tehnike ra- načelih mi Phi ^Tčitebi' ^PR^n mo srnučarski dnevi> kier popol- J® ^luh d^agl.a.:,1, u3,0"0®® Post0' ZPPS Ljubljana ugotavljamo v kazalo na te pomanjkljivosti in Lnataegručen?a ^č^cev nanle CB tLaR vsebino rekrLn^ va noma regulamo in brez vsake Poma prebroditi tudi to težavo, letu 1968/69 napredek za 2 odstot- deficite naše osnovne šole, da je ne navajamo in zaradi teaa do- posamezna mzvnina «KHnK? J škode za ostali pouk uporabimo S1™ d°m smučanje v rednen ka zajetih učencev. vse preveč le poučevalna/ne pa rabijo zlTolsto delo AinoSo več kazalo m ? ,hI že i združene ure telesne vzgoje in 8otek®™ d®lu svoje mesto, pa tu- Elaborat je fiksiral tudi šte- -učna- ustanova. Učiteljem, ki časa3 ° metode delaP| učenci v nTOstem ure iz šPortnih dni. Pa nam orno- di nasprotno, da skrb za oprem® vilčno normo učencev v oddelku, delajo v oddelkih, se je izredno Ker pa vprašanja otrokovega času. ucenci v prostem g0{ajo, da napovemo smučanje P0'5^110"13 od|Pade> .ce £rf ^ jjuiciuijci uuencev po gospoaar- ja itn reziseria samostoinega ko 7a PR in n^ lo +ic+iv> ___ • • • , unevnem času, aaije oo času, ko skem, socialnem vidiku, po zmog- učenčevega dela, kjer rezultati ki so vanje zajeti ampak ie to pogojih na razrednik eventualno lahko dobi sredstev iz proračuna so pomaga Ijivosti in stopnji vzgojenosti oz. niso kmalu vidni V tem smislu je lploTni priblem pripo“očamo da nUevtem hi^hH pomož in seveda na uatprtklad- >a Pn tem opremljanju tudi ra*' vzgojljivosti. Neumestno ie trdi- tudi ormrava ,W»teltateih Vandi. . Pa M bl1 nejšem prostoru z ozirom na bi- na. kolektivna darilu (novoletna gl izredno važen činitelj, ki uravnava zdravstvene, psihološke in pedagoške vidike otrokovega raz- konitosti voja na posamezni stopnji. V so- vzgojljivosti. Neumestno je trdi- tudi priprava učiteljskih kandte vse” fete “preltudirate^^poglavte P'rSrtičniSSriTOČn?kVJki hfdSl i,??1 nejšem Prostoru 2 ozirom na bi- na Kolektivna dariia (novoletna ti, da je institut postavil oddel- datov na kadrovskih. šolah defi- -Priprave učenecv nfnouk Tod teliu za v-' vališče otrok in na smučarske te- 3eka. seveda le v primeru, če 1® kom previsoke normative. Avtor citna. Z dodatnim izobraževa- str^ 57^5) Na to PoS e se težko f rene- Možne s0 tu'di ^zUčne bdo temu naklonjeno vodstvo š® je posebej poudaril zgornje me- njem bo potrebno izpopolniti vsebinsko navezuje razpravi anie dalj časa Drteravlia'v sodetev^rifn komtotaacl.ie. Hkrati ima lahko druzbenih organizacij. Tudi je, čez katere ne bi smeli iti, če usposobljenost učiteljev za take o učnih in vzgojnih uspehih ob z raznim^steokovniatoi Zav^d la P°Uk smuČEmiia več razredov in g3®d® ®preme Je._ vazon poUk hočemo uspešno delati. oblike dela. katerih so posebei poudartene’ tu- prosvetn« naHaonlti ci„žh« ti u prevzamejo razredniki — smu- smučanja že v nižjih razredih- Režim vzgojnega dela je dru- Učitelju v PB je nujno potre,b- di delovne? kulturne in moralne Ijana) ? 8 * b LjUb* Čar:ii — učence smučarje, nesmu- Zahtevnost namreč tu še ni tak® na še podrobnejša metodika učno- vzgojnega dela, ki bi za-iz psihologije učenja , , - . . - prenesla in prilagodila tej obliki delovanju z zdravstveno psiho- oziroma v obl loško in pedagoško službo in na bivanja. Danes pa le redko za- NIM BIVANJEM« pa podlagi večletne prakse dobrih sledimo učitelja, ki sam aplicira povsem nov in izviren korak navade, ki jih skušajo učitelji Oh ____________-i. _____ carji pa sankače. Ko sem’že orne- ^ka in„ starši laže zmorejo i® pogojih PB in CB. raziskave pod nasio- ila tei obliki vom -PROSTI Tas v Cm t c vzgnink h„/„j-7" canja. rosauzujemo se ga ie v visijo se zameuj- obliko celodnevnega PODALJŠANIM IN CELODNEV- so uporabno gradivo -L kriče[| vati. Izkušnje kažejo, da so Sro- nejši element dela in^avzemajo prestega 2sa % Ma dragoSa bo^S« uL^i^w 1^° Pa" UČi^jl telesJ]e vzgd1e’ 2 ureieva™ teh vprašanj tudi ci potem mnogo bolj umirjeni, osrednje mesto v PB Zaradi tega zlasti zaradi teca ker Hnslei U^PeSnfie kot kl moral° lmeti za pouk .muča- navzven. Na prvo mesto bi P° pazljivi in zbrani za delo. Mnoge je avtor problematiko pripiave caobe^muvafala norlzSatila ?e ^ ^ kvalifikacijo Pridobili so davili razdeljevanje družbenih sole so dobile (tudi s sodelova- na pouk skrbno obdelal v didak- nekaterih Mah « ^ 1®.,?* bo_,?,°8t«tmo 8 81 pr} gojeni študiju na fiz- sredstev za telesno kulturo, k)®' sole so dobile (tudi s sodelova- na pouk skrbno obdelal v didak- nekaterih šnlah in «h te™ 8 f1 prl svoi®m študiju na nz- njem staršev!) ležalnike, kjer tičnem, organizacijskem in vzgoj- tavljala njihovo ustreznost 8in len vzeninnP'0U?0mte?^a V m°~ k.Y 4 j™*11, žo3ab’ dalje v nekate- bi poskušali odpraviti mnoge ne' otroci po kosilu počivajo, kar je nem pogledu Delo v oddelkih PB vzsnin« iiči^nlm-I a ^ [en vzgojno-izobrazbeni proces, nh dopolnilnih tečajih, vse no- pravilnosti, ki so vzrok da h® zlasti pomembno tistim, ki mora- je pokafalo s prstom na mS-sika opredelila p^jem -prosti1 Gi- med k°kc°r ™°1'V ^ 1°^ P8 *? z“ledovati> ka* mor®m® 8 to najlepšo športno P? io zgodaj vstajati. Poleg osnov- tero hibo on metodičnem in ne- Z?,anstven^-T, AMBASADOR SOCIA- FRANC PEDIČEK: LISTIČNIH ODNOSOV m (»OTROK IN DRUŽINA« 1968) Pisati o reviji za družinsko in gant Milona, Cvahte dr. Saša, Je-družbeno vzgojo »Otrok in dru- lene Zoran, Komhauser dr. Pa-žina« je prijetno, toda težavno vel, Kern Tilka, Lunaček dr. Sla-opravilo. Vsebinsko simpatična va, Lužnik Miro, Pečjak dr. Vid, revija, katere notranje gonilo je Pogačnik-Toličič Slavica, Pu- njen izrazito socialistično human har Helena, Toličič dr. Ivan, in ter vobče napreden koncept, je, v Ulaga Drago, iz bratskih repub-času svojega dosedanjega obstan- lik pa še Clovič Vladimir ter ka (letos izhaja deveto leto) ob- Muradbegovič-Dizdarevič dr. Mu-javiia na svojih velikih in de- hamed. Z objavljenimi članki teh centno ilustriranih. straneh že to- in drugih sodelavcev je uredniš-liko dragocenega gra.diva od štro- tvo v poljudnoznanstveni obliki kovnih . prispevkov do ustrezne posredovalo svojim bralcem šte-poezije, da je: v enem samem vilna sodobna spoznanja zmano-članku tako rekoč nemogoče pri- sti s področja pedagogike, psiho-kazati vse, kar je bilo tu natis- logije, sociologije, medicine (penjenega lepega in koristnega. Za- diatrije) itd. to naj nam bo dovoljeno, da se V preteklem letu je v reviji omejimo le na bežen pregled vseh našel v prevodu svoje mesto tudi desetih številk lanskoletnega let- .svetovno znani zdravnik in hu-ndka. manist dr. Benjamin Spock, ki je Uredniški odbor revije, katere s stališča zdravstvenega delavca ustanovitelj so Zveza prijateljev spregovoril staršem o nekaterih mladine Slovenije, Zveza peda- vprašanjih, ki zadevajo razvoj goških društev Slovenije in Druš- otroka ter medsebojne odnose v tvo socialnih delavcev Slovenije, družini. je leta 1968 svoj akcijski program ge pc^bej pa je bila dragoce-za nadaljnje delo formulirala ta- na zaključna rubrika »Svetujte kole: »... predvsem hočemo po- nti,« kjer so ustrezni strokovnja-stati pravočasen dejavnik v po- ki odgovarjali na številna vpra-jasnjevanju družbene in družin- fep,ja bralcev ter jim pomagali ske vzgojne problematike v naši pn uspešnejšem reševanju njiho-družbi ter veren tolmač potreb Vjh problemov, današnjega otroka in mladinca ob Pri vsenl tem pa ne smemo uporabi najsodobnejših anamstve- pozabiti tudi na objavljanje več nih^.dognanj našega časa z vso literarnih stvaritev, ki ustrezajo močjo pisane besede z zanimivim vodilnemu konceptu revije; to je programom za^vgakega nekaj — vzpodbuda za mlade ustvarjalce, za starše, vzgojitelje, družbene in tla s pomočjo umetniške besede strokovne delavce.^ mladino, torej povedo vse tisto, kar vedo lepe-za dom, solo, otroške ustanove in ga 0 gioveku in življenju, opozo-za družbo sploh...« rijo pa tudi na negativne pojave Priznati moramo, da uresniče- ter se vključijo v boj za njihovo nje tako zahtevnega programa ni preprečevanje in odpravljanje, niti najmanj lahko. Prijetno nas Prepričani smo, da bo revija preseneča, ko vedno znova ugo- tudi v tem letu zavzeto nadalje-tavljamo, da je redakcija uspela vala že renomirano tradicijo zbrati okoli sebe odlično plejado oznanjanja humanističnega opti-javnih in znanstvenih delavcev, mlzma, ki je našel svoj odmev dasi jih za prispevke, zaradi orne- tudi v novoletnem »Pogovoru s jenih sredstev, še zdaleč ne more starši« v prvi letošnji številki, nagrajevati tako dobro, kot to kjer stoji, med drugim, zapisano zmorejo nekateri izdajatelji ko- tudi tole: mercialno dokaj uspešne bulvar- »...da se ne bi nikdar pripe-ske periodike. tilo, da bi omagali in izgubili ve- že bežen in enostaven abeced- ro v človeka — v mlade ljudi — ni pregled seznama vidnejših so- v nas same. Zato vneto odkrivaj-delavcev revije »Otrok in druži- mo vso lepoto v ljudeh in njiho-Snodohi C« 4„ „ noirnrM ir v letu 1968'iiašo pravkar iz- vih stvaritvah, verujmo v njihovo Počaste založbe praznik kakršen vega ustvariania hkrati na dopol- rečeno trdite* v glede visoke ravni vitalnost, dobronamernost in je 120. obletnica Prešernove smr- nila zbirko prepesnitev tistih Le tako bomo lahti, s katerim svojih večjih založ- Prešernovih verzov, Id jih je na- i l' Pr, S n'QV’ b°ljS1 SVet Za na' Piskih dejanj. Tako tudi Mia- pisal v nemščini. le° diru®lh sodelovali. Arko dr. še otroke...« dinska knjiga, ki je dan pred cs-Ptim februarjem predstavila prve izvode faksimilirane Dalmatino-ve Biblije iz leta 1584, izšle v zbirki Moumenta litterarum slove-nicurum. To dragoceno knjigo, ki le zvest posnetek originila po ®nem izmed izvodov, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižni-,Ca v Ljubljani, je nameravala založba natisniti sprva samo v 1000 zvodih. Pokazalo pa se je, da je Pn nas toliko ljubiteljev knjižnih dragocenosti, ki jim ni žal odšteti za Biblijo 750 N-din, da so Oklenili knjigo natisniti kar v 1500 iZvedih. V prav tolikih izvodih pa izda'a nati5niena tudi njena prva Mladostnikovo vedenje Po prvi (»Puberteta — drugo v zbirki 16., ne pa 15. po vrstij rojstvo«) in osmi (»Mladostniko- kot je napačno natiskano) stane ve zadrege«) je knjižica z na- 6,5 N-dinarja. slavam »MLADOSTNIKOVO OR KULTURNEM PRAZNIKU Veliko založniško dejanje M. K. Irena, Bergant dr. Milica, Ber- VIATOR VEDENJE« že tretje delo dr. Franca Pedička, ki je izšlo v popularni knjižni zbirki »Knjižnica za starše« Cankarjeve založbe v Ljubljani. Avtor — pedagog, katerega pozornost privlačuje zlasti najbolj kritično razdobje človekovega biopsihosocialnega razvoja, tj. od »drugega rojstva«, pubertete, do izzvenevanja adolescence oziroma do relativne zrelosti, svojih izvajanj ne opira na rezultate lastnih znanstvenih raziskav, marveč se pri pisanju tega dela poslužuje predvsem številnih ugotovitev dosedanje pedagoške znanosti ter njej sorodnih strok. V dokajšnjo oporo so mu tudi večletno izkustvo na področju praktičnega pedagoškega dela z dozorevajočo mladino, kakor tudi številna lastna razglabljanja. Vse to, kakor tudi bogastvo izražanja, omogoča avtorju, da na živ, plastičen in prepričljiv način- podaja notranjo podobo današnje mlade ge-, nerad je, razčlenjuje vzroke njenega, ponekod občasno tudi družbenim normam nasprotujočega vedenja ter opozarja na vse pomembnejšo vlogo, ki jo dobiva mladina v današnjem izredno razgibanem javnem življenju malone po vsem svetu. Kljub temu da se avtorjeva izvajanja ne nanašajo na specifično slovenskega adolescenta in specifično slovensko adolescentko, ampak podajajo le obči profil sodobne mladine v okviru moderne evropske kulture, knjižico zlasti priporočamo učiteljem in vzgojiteljem vajenske mladine ter mladine na šolah druge stopnje, saj je vobče znano, da je za uspešno, oblikovanje potrebno tudi temeljito poznavanje materiala, ki ga želimo oblikovati. Knjižica (ki je Omenimo naj še, da napoveduje Cankarjeva založba za letošnje leto v »Knjižnici za starše« še tele knjižice: — Kos, dr. A.: Kako otrok doživlja bolezen? — Pregelj, dr. B.: Nervozni otrok — Jelenc, Z.: Pomen očeta v družinski vzgoji — Kren T. — M. Divjak: Vzori in idoli naše mladine. Prepričani smo, da bodo tudi te knjižice hitro našle pot v knjižnice šol in na zasebne knjižne police, saj bodo — kot so doslej — nudile dovolj hvaležnega gradiva za obravnavanje na roditeljskih sestankih ter utrjevale že pridobljeno znanje na področju pedagoških spoznanj in na drugih področjih, ki so s pedagogiko v najtesnejši zvezi. VIATOR ■■• ••• • ■ ■ ■ • ‘■ '• • ; ■ ■ ::] ntšadošiivikdvo vedenje |1 Svet moderne umetnosti (29) XIV. Sledi realizma (Nadaljevanje sledi) hoteno učinkujoče. Literarno razvidna vsebina ne zahteva posebne razlage, to je tudi eden od namenov Diega Rivere, ker hoče, da je umetnina vsakomur dostopnega podajanja govoriti o sledeh angažiranost je vtisnila razvidno zvezi, se ni ogrel za socialistični na in neposredno zgovorna. Gle- realizma. hotenje tudi v slikanju. Rivera je realizem, marveč se je naslonil na d« barv je slikar realistično-eks- »A sedaj, spoštovano občin- Preden preidemo do primerov, dejal, da mora biti umetnost pro- domačo umetnost, nanj pa je presiven, najraje preprost in kon- stvo, oprosti: vemo, da se ti i® treba opozoriti na to, da teče paganda, sicer ni umetnost. Če vzpodbudno vplival tudi ekspre- trasten. Pri kompoziciji velja opo- prizori in dejanja niso dogo- beseda o slikarskih, grafičnih in ne omenimo vsaj mimobežno dol- sionizem. zoriti na diagonalo, ki poteka od dili. tako, kot je potrebno. Ho- kiparskih stvaritvah, kakršne so goletne zasužnjenosti Mehikan- Slika »Osvoboditev peona« — stoječega moža do klečečega, tu teli smo'pričarati zlato leg,en- nastajale predvsem v okviru no- cev> njihove narodnostne in so- nastala 1931. — daje tematsko in se linija prelomi v nasprotno do sedaj pa je trgovina za- vih hotenj in pojavov, struj in eialne revolucije, potlej si težko slogovno izrazito ponazoritev sli- smer (telo mrtvega peona). Zna- prta toda vsa vprašanja žiro- miselnosti, pri čemer ni bilo moč predstavljamo, od kod take zahte- kanja Diega Rivere. Težko se je Silno za Riverovo hotenje, da pota, odprta.« nadrobno spregovoriti o odmev- ve> kot jih postavlja Rivera. Rev- včasih odločiti, ali je bliže eks- dobno kot drugi sodobniki ustvar- n0 knjjCTrt "P™eno ^ natisnje- • nosti posameznih struj, o struk- ščina in socialno neurejene raz- presionizmu ali realizmu; najla- ja freske ogromnega formata na Va Biblija’ KaKrsna Je b*311?13}100- Bert Brecht turi družbe in o socialni speeifi- mere so se odrazile v njegovi gra- že je sprejeti tako razlago: po li- javnih zgradbah, tako da lahko vsak h™ srefiuje" ki. Slednja momenta je treba fiki in slikarstvu tako, da ga terarni, neposredno stvarni vsebi- umetnina zares neposredno učin- v sivo-nimor,'- z‘un3n:)0s,; Knllge 1® Kadar govorimo o realizmu v nujno soupoštevati, zlasti kadar upravičeno uvrščamo med nacio- ni je realist, po slogovnih poudar- kuje. Tudi »Osvoboditev peona« v®zana ie rr.APerSam^ntnl t)f.rvj’ upodabljajoči umetnosti, mislimo gre beseda izven središč izvira nalno radikalne predstavnike so- kih pa kaže ekspresionistične Je izdelana kot freska za mini- 150 so naclm/nJ5 7- USnje’ n?5Cyelw na realizem druge polovice XIX. posameznih umetnostnih pojavov, balistične tendence ne le v mehi- poenostavitve in stilizacijo. »Osvo- strstvo za znanost v Ciudad Mexi- delov v TTw~.„ * am n;|ea>tl t£en stoletja, kakršen se je izobliko- Heiacija naprednega in konserva- škem slikarstvu, pač pa nasploh boditev peona« po vsebini na- cu, vendar ne v takih ogromnih se-bnost kniio« 'c r A”1,-, llsKU: . val v. francoskem slikarstvu in se tivnega ni določljiva zgolj po ve- v latinski Ameriki. Najzgovorneje znanja prelomni novi čas. V ozad- razsežnostih, koriso edinstvene v ‘n umetniški potlei raz,šml Y Nemčijo in dru- jjavnosti posamezne struje ali izpričujejo Riverova hotenja zu- ju je hacienda v dimu, v ospred- freskanstvu prav v Mehiki. Ce je sPremno besprin h rfirif' ge evr°Psk® dezelb Pa fudl v Se- skupine, marveč le-ta izhaja iz nanje stenske slikarije — »mura- ju pa revolucionarji, ki polagajo Rivera pri drugih slikah, grafi- ?al dr. Brankn r ver,nY in ,Juzno Ameriko. Tedaj konkretnih družbenih pogojev, iz k« — v univerzitetnem glavnem nago, prebičano telo mrtvega peo- kah rad tudi patetičen, pa je v j0 v Zvezni rpnnKUki NpmnHi 'ie kil realizem umetniška struja določene družbene strukture in m^stm Seznanjen z marksizmom na na zemljo, ga pregrinjajo s »Osvobojenem peonu« našel ^°žila pa jr, i^ TvrioHinc-iro kAioo s .sY?km Programom, celo filo- miselnosti, pri čemer je moč so- ie tudi v slikarstvu poudarjal prtom in mu vsaj po smrti razre- ustrezno vsebino.in obliko. Y aodelovaniu 7 7iin7hn dr n..- ^^kam zaledjem. Potlej ga je upoštevati likovno tradicijo posa- razredno borbo. Kljub temu da žejo vezi. Celotna vsebina deluje d0lf Trofenik i? Miinv-hna ’ prerasel impresionizem zvrstile meznega naroda, vplive, umetni- J® nekaj časa bival v Sovjetski neposredno, hoteno preprosto in ■v. ' 80 druge struje. O klasičnem g^0 stopnjo, odzivnost itd. Ce na- ................. min;fPtX‘ir«lno 113 Praznik spo- realizmu potlej ni več mogoče vedeno upoštevamo, bomo tudi skora'''0Ca’ Ratruatinovi Bibliji govoriti, realizem kot struja m mnogo lažje dojeli ne le osrednje d l neznatna, zato pa nič manj vež obstajal v XX. stoletju. pojave v umetnosti, marveč tudi dinskeeni?’ •:i-e i2Š1? v zalozbi.^la' Sledi realizma pa so se odra- izjemne. Ce. je Champfleury de-Prešem J?l]lge ^r.?bna kmunca žale tudi v xx stoletjei seVeda Jal za klasični realizem XIX. sto- v°du Anio nY.msklb P.0®21! v Pr,C" Pri posameznikih, seveda ne več letja, da izraža nasprotje idealizmi1 dr A^f Sov^fta in ,v rebak' le na klasični osnovi, marveč z mu in hoče podajati stvari, ka- Pot doV/i-S^P* Slodnjaka. Tudi obogatitvami nekaterih likovnih kršne dejansko so (po zunanji ob- Pr®Šemovl « dol8o*raJneisa. pojavov XX. stoletja. Ti pojavi jektivnosti), brez- težnje,, da jih Pravil Za + ”,emAsk? P°®zi-Ie JevPrl- realizma v XX. stoletju tudi ne umetnik olepša, pptem velja ža 1950, takrnAT Afton^,Vrc ze L morejo biti enoobrazni, tj. taki, realiste XX. stoletja prva trditev, Pa So Prenrow za ozaiske razmere da bi mogli postaviti širšo osno- 1® deloma druga, pridjati pa bi kf f ^ecile nJihov izid. Pre- in skunnp n/v+cvp takim n/vin_ se dalo mdrsikai drugega. Reali- v Sovjetski zvezi. Drugod gre po- mantičnosti, stvari pa umetnik ne realistični slogovni prijem omogo- jektivnem videzu zunanjega vi-NOVn Tvnrn ah/tt eal literarno izražanje, tudi pro- dez.a, marveč obogaten z vplivom ^ iLJJ iviN J ICrAiVil gramsko vsebino, mnogokrat so ekspresionizma, psihologije ali viia °L mati svet. Mesečna re- zrasli taki realisti pod vidnim P°d drugimi vplivi hote oblikuje Ljubil lzd- Kmečki glas, vplivom ekspresionizma. Ne kaže tako, da zadobi slika več kot zu- ta h ua' “■ Prva številka obe- pa tudi prezreti, da so se mnogi nanjo-dokumentarno vsebino, kar kj.’A a P° revija izpolnila vrzel, malo pomembni slikarji oprijeli J® nazorno pri takem umetniku, sPozn eutim0 na šolah ob pouku realizma, ne da bi zmogli kaj več kot je Mehikanec Diego Rivera. namrayania Prirode. Prispeva kot ponoviti že znano, že potrje- Med umetniki latinske Ameri-kakšm u rTaitvi problema, v no, pa tudi preraščeno z novimi ke zavzemajo slike in grafike snov d °bkk3 nai nudimo učno spoznanji. Tak realizem, ki teme- Diega Rivere posebno mesto zada hri bo Privlačna, aktualna, Iji v XX. stoletju zgolj na do- voljo vplivnosti in zavoljo slikar-Hosti PrisPevala k samodejav- padljivem reproduciranju zuna- jevega odnosa do umetnosti. Dan- v Prakt'CnC€V v epazovanju ter njega videza, je konservativen, danes lahko štejemo tega umetni-°ia.išal Cnem dcdu’ učitelju pa Spričo tega dejstva mnogi umet- ka za klasika mehiške sodobne O tema P^Pravo na učne ure. nostni zgodovinarji ne obravnava- umetnosti! Diego Rivera (1886— m^dgrp1110 se Prepričali, ko smo jo realističnih pojavov v XX. 1957), ki je zgodaj občutil zaosta-rned P_ckai oglednih izvodov stoletju, ker gre le za redke po- lost svoje dežele, socialno neena- Posamezm R® Pri -------‘® razrede. Revija samične umetnine in ne za stru- kost, je zgodaj postal angažiran Uljjo ip°r^a paJbolJ sama; že- jo. Slogovna izrazila teh umetni- umetnik. Kljeu temu da je v Pa-. _ - -----------—------------------------ Višipi 5la bi lahko ostala na kov pa niso ne enotna ne vedno rižu lahko videl Picassova in Diego Rivera (1886—1957): »Osvoboditev peona« — leta 1931 — freska na platnu, Philadelphijski mu-začetnih obetov tudi na- podobne miselne osnove, zato Braqueova kubistična platna, ga zej umetnosti. (Slikar je poleg freske na steni ministrstva za znanost v glavnem mestu Mehike izdelal smemo pri teh izjemah realistič- ta smer ni pritegnila^ družbena tudi fresko na platnu.) Grupna dinamika pri delu s starši Na Bledu je bil od 21. do 24. januarja 1969 seminar o grupni dinamiki pri delu s starši, ki ga je organizirala Zveza delavskih univerz Slovenije. Vodila ga je prof. Danica Marion, ki ima na tem področju veliko lastnih izkušenj, saj je ena med prvimi pri nas, ki je že pred leti pričela uspešno uvajati sodobne oblike dela s starši, se udeležila več seminarjev o grupni dinamiki in bila eno leto na specializaciji za skupinsko dinamiko na, univerzi lowa v ZDA. Seminar je bil namenjen že aktivnim ali perspektivnim pre-. davateljem, ki se ukvarjajo (ali se bodo) z izobraževanjem staršev in mladine v okviru šol za starše, šol za življenje in drugih oblik skupinskega dela. Seminarja se je udeležilo 20 pedagogov, psiho- OSNOVNA SOLA PIRAN razpisuje prosto delovna mesto — UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO (za določen čas od 1. marca do 30. junija 1969). Prijave naj kandidati pošljejo šolskem svetu osnovne šole Piran v roku 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA SREDIŠČE razpisuje naslednja prosta delovna mesta — učitelja za matematiko; PRU ali P za nedoločen čas — učitelja za razredni pouk, od 1. 4. do 30. 6. 1969 Razpis velja do zasedbe delovnih mest. logov, socialnih in zdravstvenih delavcev, ravnateljev osnovnih šol, profesorjev in učiteljev iz vse Slovenije, ki naj bi v svojem okolju razvijali in pospeševali sodobne oblike in metode dela s starši in mladino. Po svojem namenu je bil ta seminar pri nas novost, zato je bilo še posebej zaželeno, da se ga udeležijo strokovni kadri, ki imajo .ustrezno kvalifikacijo, sposobnost in veselje do te dejavnosti. Slušatelji so poslušali teorijo grupne dinamike, pri praktičnih vajah v skupinah pa so nova spoznanja aplicirali na tem vzgojno-izobraževalnem področju. Teoretični del seminarja je obsegal sledeče važnejše teme; osnovne zakonitosti skupinske dinamike; objektivni in subjektivni faktorji socializacije posameznika; skupinska struktura samoupravi j al-ske družbe; interna dinamika v grupi in opazovalne tehnike ter analiza skupinskega dela;- posameznik v skupini in vloga posameznih članov ter njihov pomen za razvoj skupine; tipi skupin in njihove značilnosti. Pri praktičnih vajah (grupni trening) pa so izvršili poskus analize skupinskega dela glede na vsebinski, emocionalni in formalni vidik; igranje vlog ob tipičnih situacijah ter analizo dela glede skupine in posameznika ter ocenjevanje skupinskega dela ipd. Že iz tega se vidi, da je bilo delo zelo zanimivo in je raznolikost v poklicni orientaciji seminaristov pripomogla k večji poglobljenosti dela. Zaradi pomanjkanja časa sicer ni bilo mogoče, da bi vsak od udeležencev seminarja bil vodja posamezne diskusijske grupe ali pa opazovalec oz. analizator dela, pač pa smo prav vsi ob tem delu začutili nove možnosti in dimenzije poglobljenega dela s starši in mladino; posamezni strokovnjaki, ki so jim bile nekatere stvari že poznane, pa so dobili jasnejši in kompleksnejši prikaz celotne problematike. V sklepni analizi so udeleženci seminarja ugotovili, da pomeni tak način dela, s katerim so se seznanili na seminarju, nekaj novega in da z njim odstopamo od togosti in šablon, ki so se pri nas že vse preveč zakoreninile pri delu s starši in mladino. Jasno je, da je potrebno tak način dela previdno vnašati v samo prakso, da je potrebno za to pripraviti »plodna tla«. Ker posamezne šole različno rešujejo problem sodelovanja s starši, naj bi bil tudi način uvajanja sodobnih oblik dela postopen. V začetku naj bi šole kot fundamentalne ustanove za angažiranje staršev pri vzgojnem delu prirejale predavanja s pedagoško-psihološko tematiko, izpopolnile individualno delo s starši in tako postopoma uvedla grupno delo. Zveza delavskih univerz Slovenije bo izdelala program sistematičnega izobraževanja staršev osnovnošolske mladine, ki bo posameznim šolam v veliko pomoč pri vsebinski izbiri predavanj. Istočasno bi morale skrbeti šole tudi za ostale oblike sodelovanja s starši in starše spodbujati, da bi segali po knjigah z vzgojno tematiko. Udeleženci seminarja so se strinjali s tem, da bi morali znanje, ki so ga osvojili, ne samo uporabljati pri neposrednem praktičnem delu, pač pa bi morali s tem seznaniti tudi posamezne učne kolektive. Obravnavana problematika je sicer zelo specifična, vendar do neke mere tako univerzalna, da bi moral biti z njo seznanjen vsak učitelj. Sele tedaj bi lahko v celoti dvignili sodelovanje med šolo in starši na višjo raven, kajti vsak razrednik bi bil sposoben voditi diskusijo s starši, jo analizirati ter evalvi-rati. S takim načinom dela bi vse bolj izginjale pregraje med šolo. in starši, starši bi vse bolj čutili, da tudi od njihovega dela zavisi uspešnost dela z otrokom v šoli. Seminar je bil s svojo tematiko in načinom dela zelo zanimiv, vendar prekratek; zato so se udeleženci dogovorili z organizatorjem, da bi čim prej organiziral nadaljevalni študij v zvezi s tem problemom in da bi ob tem udeleženci seminarja sami praktično vodili sestanke s starši. MILAN ADAMIČ NOVE RAZSTAVE v Zemljepisnem muzeju Razpisna komisija pri osnovni šoli osmih talcev Dolenji Logatec razpisuje na podlagi čl. 142 statuta šole delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo pedagoške smeri; — da imajo pet let prakse v pedagoškem delu. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite komisiji za razpis delovnega mesta ravnatelja pri osnovni šoli osmih talcev Dol. Logatec v roku 15 dni po objavi razpisa. £ Zemljepisni muzej je pričel letošnje leto z novo občasno razstavo: »Razvoj Ljubljane na sliki in karti«. Ob tej priložnosti je preuredil tudi svoje prostore in znatno povečal razstavno površino, kar bo v bodoče omogočalo širšo prezentacijo muzejskih zbirk. Razstava ostane odprta do konca šolskega leta, tako da si jo bo lahko ogledala tudi šolska mladina, ki zlasti v pomladanskem času prihaja iz oddaljenejših krajev Slovenije na obisk v .naše glavno mesto. Kot rezultat večletnega dela Inštituta za geografijo, v okviru katerega deluje edina tovrstna muzejska ustanova v Sloveniji in Jugoslaviji, bo sledila na začetku prihodnjega šolskega leta razstava: »Slovenske pokrajine pred začetkom industrializacije«. Njen namen ni samo predstaviti na osnovi zbranega historično geografskega gradiva naše podeželje, kakršno je bilo pred sto in več leti, ampak tudi pokazati, kaj je bilo ohranjeno v podobi pokrajine iz preteklih razvojnih obdobij. Na to moramo namreč gledati kot na dragoceno kulturno vrednoto, ob kateri ne bi smeli biti nikdar neprizadeti, kaj se z njo dogaja, saj gre za prostor, v katerem živimo in ga po svoje preobražamo. Vsebinsko nadaljevanje te razstave bo za leto 1970 predvidena razstava »Naša mesta in večja regionalna središča v luči urbanizacije Slovenije«. Tako bodo obi- vrtičkarji skovalci lahko spoznali velike spremembe slovenskih pokrajin in vzroke socialno ekonomskih procesov, ki tudi dandanes živo posegajo v oblikovanje našega okolja. Zemljepisni muzej pa na ta način nadalje izpolnjuje eno svojih prvenstvenih nalog, ki je v stalnem usmerjanju njegove dejavnosti k neposrednemu stiku s. sodobnostjo in njeno geografsko problematiko. V okviru načrta razstavne dejavnosti za letošnje leto sta še dve razstavi, in sicer ob priliki Mednarodnega simpozija za agrarno geografijo junija v Mariboru in VIII. zborovanja slovenskih geografov septembra v Ravnah na Koroškem. Obe razstavi bosta namenjeni tudi širši javnosti severne Slovenije, ki ima sicer manjše možnosti za obisk muzeja in njegovih prireditev v Ljubljani. Poleg občasnih razstav prireja Zemljepisni muzej tudi . priložnostne »ad hoc« razstave, na katerih prikazuje vse geografske značilnosti za nekatere pokrajine, manjše regije ali naselja v Sloveniji. Želimo, da bi učitelji geografije na šolah bolje izkoristili možnost takih razstav, ki jih lahko koristno povežejo z učnim načrtom. Posebej pa bi opozorili pedagoške delavce na dostopnost razpih virov z najnovejšimi rezultati geografskih raziskav, s katerimi je mogoče dopolniti pouk geografije naše ožje domovine, v arhivu in dokumentaciji inštituta. Poleg tega je seveda v muzeju stalno na ogled bogata historična kartografska zbirka, ki daje vpogled v razvoj kartografije pri nas in v svetu ter v razvoj kartografskega prikazovanja slovenskih pokrajin. Istočasno se lahko obiskovalci muzeja seznanijo tudi s sodobnimi kartami, ki so -med ljudmi še vse preslabo poznane in uporabljene. Zemljepisni muzej (Trg francoske revolucije 7/II) je odprt vsak dan razen sobote od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah pa še popoldan od 17. do 19. ure. Skupinski obiski po dogovoru so mogoči tudi izven tega časa. V navedenem času sta odprta tudi arhiv in dokumentacija. J. L. ZALOŽBA Mi 'VDINSKA KNJIGA Potopisna zbirka »GLOBUS« v šolskem letu 1968/69 v novi, lepši in bogatejši opremi SODOBEN FORMAT 12,5 X 19,5 cm ILUSTRACIJE VEZAVA V CELO PLATNO VEČBARVNI SCITNI OVITEK Stevan Majstorovič: LEDENIKI IN GEJZIRJI Delo pripoveduje o Islandiji in Grenlandiji, o ribičih, gejzirjih, starih sagah, belih nočeh. Uvod knjigi je čudovita črtica Iva Andrica »Sever«. Miran Ogrin: ŠIRINE SVETA Na potovanju okoli sveta razmišlja avtor o tem, kaj zadovolji človekovo slo, da bi spoznal dotlej neznano; dogodek sam ali potovanje k novemu kraju, dogodek ali pričakovanje novega dogodka? Alma Karlin: SAMOTNO POTOVANJE Delo je pravo odkritje v potopisni literaturi. Avtorica opisuje svojo pot po vsem svetu, od Trsta, preko Genove v Peru, Panamo, Kalifornijo, ria Havaje, Japonsko, Mandžurijo, Kitajsko, Avstralijo, Novo Zelandijo, Siam, Indijo. Potopis je nenavadno bogat in napet. i Hans Bauman: MOST BOGOV Resnica o severnoameriški divjini v začetku prejšnjega stoletja. Prednaročniška cena za 4 knjige zbirke GLOBUS je 200,— dinarjev. Knjige bodo v prodaji znatno dražje. Naročniki zbirke GLOBUS lahko po najugodnejših pogojih, tj. samo za 45,—din, naroče tudi knjigo Rolanda Gobčka: VSA ČUDA SVETA, ki na 256 straneh velikega formata predstavlja 76 največjih zanimivosti sveta. Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki in poverjeniki založbe in oddelek za direktno prodajo Mladinske knjige, Ljubljana, Titova 3. NOVO MED KNJIGAMI Ing. Ferdo Gorjanc: ELEK- TRIČNI APARATI ZA ŠIROKO POTROŠNJO. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1968. Str. 202, slik 148. Bralcu utegne priti ob knjigi najprej na misel, kako smo bili doslej ob nakupu, oziroma pri izbiri električnih aparatov navezani na razne časopisne teste, ob napakah pa na servisne službe. Dalje, kako skoraj neopazno je že prodrla elektrotehnika na vse mogoče načine v domačo rabo. Končno tudi, kako smo marsikje šele na začetku razgleda glede uporabe in uporabnosti aparatov, ki nam jih že nudi današnja tehnika. Zmotno je seveda^ če mislimO> da je — ob včasih kar rafiniranih avtomatizacijah — odveč celo osnovno tehniško znanje. Zato j® zbral avtor v knjigi na kar se da poljuden način to, kar je dobro vedeti že ob izbiri ozirom3 nakupu posameznih aparatov, kako naj jih smotrno uporabljamo* pa tudi, kako si prihranimo nam’* sikatero okvaro ali nezgodo. Knjigo bi lahko primerjali z dobrim tehniškim priročnikom za avtomobilista. ki sicer ni mehanik. Dodamo naj še, da je delo izšlo v prikupni opremi in priročnem formatu. Pd Učni listki za 6. razred — naloge in rešitve f m PROSVETNI DELAVCI fsebina »Mojega malega sveta« ;ala popestriti pouk ... UČITELJI MATEMATIKE — POZOR! A UČNI LISTKI ZA RAČUNSTVO ZA SESTI RAZRED OSNOVNE ŠOLE (naloge in rešitve) so na razpolago pri Zavodu za prosvetno pedagoško službo Ljubljana — P. P. 01-10. Komplet stane 42 din. Pohitite z naročili do 10. marca 1969. Dobili smo učne listke iz računstva za 6. razred, ki so jih sestavili praktiki Nande Doganoc, Matilda Lenarčič, Anica Mihelič in Štefan Pirnat, strokovno pa jih je pregledala prof. Milica Potisek. Izdal zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana. Učni listki so prav primerno učilo za individualni postopek z učenci, odlično služijo pri poglabljanju, ponavljanju in utrjevanju, za preverjanje in ocenjevanje znanja in še posebno so dobrodošla pomoč v oddelkih s kombiniranim poukom, v oddelku podaljšanega bivanja učencev v šoli ter pri urah dodatnega pouka. Pouk koristno poživijo in popestrijo, dajo možnost racionalnejše zaposlitve tudi boljših učencev, omo- gočajo pritegovanje slabših, vsi pa z rešitvami opravijo tudi samokontrolo ter s tem razbremenijo učitelja. Cena 42 din za komplet, ki ima na okrog 200 listkih mnogo aritmetičnih in geometrijskih nalog, na drugobarvnih listkih P3 rešitve, je primerna, saj jih lab; ko uporabljamo več let. Zaradi potrebne kontinuitete predpisanega znanja (ulomki, procentni računi, obrestni računi, ploščine h' kov itd.) pa je možno. te učne listke uporabljati tudi v 7. in razredu, še posebej pa v pripr3' vi za sprejemne izpite na šole H-stopnje. c Učne listke dobite pri ZPF^ Ljubljana (p. p. 01-10),-v MK ih DZS. J. K. nillll!llllll!l!ll!|lill>l!l!?!iil!:ll>>ll dikata delavcev družbenih dejav- < rnosti SRS. Izide štirinajstdnevno« £ med šolskim letom. Ureja uredniški odbor. odgo. < £vorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva: Liubliana, < £ Poljanska 6-II. telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana. Na-. ' zor jeva 1, telefon 22-984. toštni predal: 355-VII. Letna naročnina: 12 din za po-J S sameznike, za šole in druge usta- < >nove 30 din. < Štev. tek. računa: 501-8-26-1. < Tiska CZP Ljudska pravica. $ Spoštovana tovarišica, spoštovani tovariš, kot vzgojitelj naše mladine v svojem poklicu nedvomno večkrat naletite na vprašanja, na katera ne znate odgovoriti, vsaj ne tako, da bi bili lahko prepričnni, da je odgovor v skladu z najbolj naprednimi stališči naše družbe. Dovolite mi, da vam pri tem ponudimo našo pomoč: CZP Delavska enotnost je do sedaj izdalo štiri knjige razprav in publicističnih prispevkov Staneta Kavčiča, enega naših najvidnejših političnih delavcev; vse štiri knjige imaj skupni naslov »Samoupravljanje«. Tematika teh knjig je zelo raznovrstna, njihova skupna karakteristika pa je, da obravnavajo nai-bolj pereča vprašanja našega druž-beno-gospodarskega in družbeno-po-litičnega življenja v zadnjih letih. Na' žalost vam ne moremo ponuditi kompleta vseh štirih knjig »Samoupravljanja«. ker sta nam prvi dve knjigi pošli: imamo pa na voljo še določeno zalogo tretje in četrte knjige »Samduoravljanja •. ki sta izšli leta 1P65 pziroma leta 1967. Prepričani smo. da boste kot prosvetni delavec našli naiveč tistega. kar vas zanima, prav v teh zadnjih dveh knjigah. Tretja knjiga obravnava mimo drugega odnose med narodi Jugoslaviie. film. mlado generacijo v socialistični demokraciji, odnos med družbo in kulturo in podobna vprašania. na katera morate v svoji vzgojiteljski dejavnosti nedvomno večkrat odgovarjati mladini, ki jo učite in vzgajate. Prepričani smo tudi, da boste za vaše delo z mladino z velikim pridom uporabili obsežno študijo be v rimskokatoliški cerkvi«, jema večji del četrte knjige »SaiP . upravljanja« in v kateri boste n* odgovore na vprašanja, ki zadevaj zgodovinski razvoj rimskokatous cerkve, njen koncil, odnos konlUna stov do religije, vero in cerlcfvn4a. Slovenskem in podobna vP.rašaInra Skratka — to je študija, ki jo J*1 poznati vsak družbeno-politični lavec in nedvomno tudi vsak P svetni delavec. Zainteresirani smo, da III. knjigo »Samoupravljanja« Pr0 mo skupaj. Vsaka zase sta Pr ^ dragi — tretja knjiga stane 25. ^ trta pa 29 dinarjev, skupaj P^elT1-lahko ponudimo po znatno sPr,eJ,4igi liiveiši ceni, ki znaša za obe knj 40 dinarjev. ^ ga To pa že ni več znesek, *5;vci, ne bi zmogli tudi prosvetni °eia4al-čenrav se zavedamo slabih rr!ate^ag« nih razmer, v katerih deluje ripri šolstvo. ‘ Vabimo vas torej. c*a nst, Upravi CZP Delavska en°arO' Liubliana. Dalmatinova 4-II. čite III. in IV. knjigo »Samoupr^ Ijanja« — v prepričanju, da ^ bosta v veliko pomoč ori va^eIniiitiO lu. pri katerem vam iskreno že1 najboljši uspeh! Ob naročju navedite, ali že da vam pošljemo kniigi r>o P° iVZet' lu. ali nai vam pofiHeoio račun, ^.gj ko pa račun poravne+e f,,di vr,a,guP po rtložnici na naš tekoči ra št. 501-1-991. Direktor -* CZP Delavska enotno* Milan Pogačnik