Naročnina maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. Stev. rač. poštne hran. 12.549 izhaja vsako nedeljo. VI. LETO Murska Sobota, 13. junija 1937. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/| dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 24. Pred dvajsetimi leti Pred dnevi so po slovenskih gorah zažareli kresovi. Slovenski narod je proslavljal dvajsetletnico majske deklaracije, ki je bila zadnjo poglavje v bojih za osvoboditev izpod suženjstva habsburškega gospodarstva. Mnogo je bilo treba žrtev predno je prišel pred dvajsetimi leti usodni trenutek, ko so se začeli rahljati suženjski okovi. Že leta 1908. je začelo vreti med Slovani na jugu. Od takrat naprej so bili vsi oni, ki so mislili slovansko, ki so vse svoje delo in sile posvetili, da bi osvobodili narod izpod morečega pritiska habsburške pesti, deležni največjega preganjanja od takratne oblasti. To preganjanje je doseglo svoj višek leta 1914., ko so počili streli v Sarajevu, ko se je začelo krvavo obračunavanje med narodi. Tisoči in tisoči naših ljudi je romalo v ječe, trpelo za trd-njavskimi zidovi in internacijskih taborih. Ogromno je bilo število mučenikov, ki so umrli po ječah, dotrpeli na vislicah in se zrušili pod streli krvnikov. In ko se je začela junaška srbska vojska umikati iz svoje rodne grude, ko se je poplava sovražnikov razlila preko Save in Drine, se je avstrijska soldateska razdivjala tudi po srbskih vaseh, kjer so rasli od trenutka do trenutka grobovi nedolžnih starčkov, ženš in otrok. Storjene krivice pa so se same maščevale. Delo onih mož, ki so še ostali v boju za osvoboditev, je šlo v klasje! Že v drugi polovici leta 1916. so se pokazali prvi znaki, da je Avstro—Ogrska na robu prepada, in da je mogočna stavba, zgrajena na milijonih šužnjih, začela razpadati v notranjosti. Žrtev atentata je postal takratni ministrski predsednik Sturgkhi, ki ga je ustrelil dr. Ad-ler. Za tem je umrl cesar Franc Jožef, in njemu je sledil nezmožni cesar Karol. Centralne države z Avstrijo in Nemčijo, na čelu sč sicer zaznamenovale nekaj uspehov na frontah. Ti uspehi pa so bili brez trajne vrednosti in boj napram ostalim zaveznikom jč postajal vse bolj brezupen. Aprila leta 1917. je stopila v vojno tudi Amerika, ki je že od vsega po-četka zahtevala osvoboditev vseh narodov v Avstro-Ogrski. Prišla je ruska revolucija, ki je proglasila načelo samoodločitve narodov. Vse to je tako vplivalo na nezmožnost avstrijskega cesarja, da se je za hrbti svojih zaveznikov začel pogajati za separaten mir. V takih razmerah je tudi začel popuščati pritisk v notranjosti države in politiki so se zopet upali iz svojih zatočišč. Rešitev jugoslovanskega vprašanja je stopilo z vso silo v ospredje, na podlagi nacionalnega gibanja v slovanskih državah. Dne 30. maja 1917. je bil zopet sklican avstrijski državni zbor. Avstrijski Nemci so bili na delu, da proglasijo Avstrijo za nemško državo, z nemškim uradnim jezikom in da odvzamejo Slovanom še one drobtinice pravic, ki so si jih tekom let izbojevali. Proti tem nameram so prvi nastopili Čehi, protivili pa so se temu tudi Slovani na jugu. Slovenske politične skupine so se strnile v enotno fronto. Ustanovili so .Jugoslovanski klub", kateremu je predsedoval sedanji notranji minister dr. Anton Korošec in v katerem je bilo 17 Slovencev, 11 Hrvatov in 2 Srba. Sestavili so izjavo, v kateri so zahtevali, da se vsa ozemlja, v kateri prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev. To je bila vsebina „majniške deklaracije", ki jo je dne 30. maja 1917 prečital v dunajskem parlamentu dr. Korošec. Na taborih pa se je začel zbirati narod in val navdušenja je šel preko naših pokrajin. Zbirati so se jele izjave za majniško deklaracijo. Največja manifestacija pa je bila v Ljubljani, kjer so zastopnice slovenskega ženstva izročile dr. Korošcu knjigo z nad 200.000 podpisi za majniško deklaracijo. Tudi po ostalih zemljah monarhije, kjer so prebivali Jugoslovani, je našla majniška deklaracija soglasje in odobravanje. In z bliskovito naglico so se začeli vrstiti dogodki, ki so nas vedno višje dvigali k toliko za-željeni svobodi. V marcu naslednjega leta so se zbrali v Zagrebu hrvatski, srbski in slovenski politiki in sklenili „zagreško resolucijo" o narodu, samoodločbi in nezavisnosti. Na Dunaju in v Budimpešti so videli to jugoslovensko gibanje ter ga hoteli ustaviti. Shodi so bili prepovedani, uvedla se je stroga cenzura itd. Pa je bilo vse zaman. Tudi na cesarjevo obljubo, češ da bo Avstrijo pretvoril v zvezno državo, ni nihče okleval in se oddaljil od začrtane poti. Pred tem pa je še cesar pozval k sebi zastopnika Jugoslovanov in ga plakajoč prosil, naj ostanejo Slovenci zvesti Avstriji. Odgovoril je : .Veličanstvo, prepozno je! Usoda je že odločila!" To so bile zgodovinske besede in trenutek rojstva naše svobode. Dne 18. oktobra 1918. je ameriški prezident Wilson odgovoril na avstrijsko prošnjo za premirje, da zahteva nezavisnost Čehoslovakov in Ju-goslovenov. Deset dni po ameriškem odgovoru ie razpadla monarhija in Narodno Veče v Zagrebu je postalo vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije. Združitev s Srbi pa se je izvedla dne l. decembra 1918. Vse to so bile usodne posledice majniške deklaracije in gibanja, ki ga je sprožila. POLITIKA Turški in romunski zunanji minister sta se na povratku iz Ženeve ustavila na Dunaju, kjer sta imela z avstrijskimi državniki važne politične razgovore, ki so se nanašali na od noiaje med Avstrijo ter državami Male an&tite ih Balkanske zveze Listi pripisujejo temu sestanku velik pomen. Sirtne razgovore je imel turški dr* žavnik tudi v Budimpešti. Veliko javno zborovanje JNŠ bo za pravoslavno binkoštno nedeljo (26. t. m.) v Sarajevu. Glavna govornika na zboru bosta predsednik in podpredsednik stranke Peter Živkovič in senator Jovan Banjanln. Ruski diktator Stalin je dal zapreti celo vrsto inozemskih komunistov, ki so živeli v Rusiji. Med drugimi je bilo aretiranih nekaj Jugoslovenov in 17 Nemcev. Med zaprtimi je tudi mnogo Madžarov, ki so v Rusiji že po 15 in več let, ker so se zatekli tja večinoma že takoj po polomu komu nističsega režima na Madžarskem. Merodajtri krogi trdijo, d« se narodna skupščina sestane najverjetneje dne 17. t. m. ter bo ob tej priliki sprejela vse zakonske osnutke, ki so pred skupščino. Na tem zasedanju bo stavljen na dnevni red tudi kon kordat med Jugoslavijo in Vatikanom. Voditelji srbijanske združene opozicije so se po daljšem odmoru> zopet sestali in to le radi tega, ker se že delj časa niso videli. Krog zagrebških izobražencev je pred nekaj dnevi dal v javnost pismeno sestavljeni načrt za izpremembo ustave, ki naj bi bil obenem predlog za rešitev naših notranjepolitičnih vprašanj, a je vzbudil ostre debate v javnosti. Mačkovi pristaši ga odklanjajo, ker daje premalo, beograjski politični krogi pa ga tudi nočejo, ker zahteva preveč. Po novi ustavi naj bi bila država razdeljena le na pet banovin. Nemški zunanji minister baje v kratkem prispe v Budimpešto. Od tam bo odpotoval v Beograd, Sofijo in naj-brže tudi v Bukarešto. Gre za poglobitev gospodarsko političnih odnoša-jev med Nemčijo na eni ter Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko na drugi strani. V Habarovskem v Rusiji so v zadnjem času ustrelili 66 trockistov, ki so bili obdolženi, da so rovarili proti sedanjemu diktatorju Stalinu. V Zvezo narodov se baje zopet misli vrniti Nemčija pod pogojem, če Anglija in Francija pristaneta na sporazum glede preskrbe Nemčije s surovinami. S tem v zvezi se lahko tolmači tudi nemško popuščanje v španski državijaaski vojni. Švicarska policija je prijela 20 oseb, ki so pošiljale Iz Švice orožje komunistični vladi v Španiji. V skladišču so našli varnostni organi 710 strojnic ter veliko streliva. Romuni bi rabili večje posojilo. V to svrho je odpotoval v Pariz romunski zunanji minister, da stopi v stik z francoskimi gospodarstveniki. V Savski banovini je baje 43 000 tihotapcev, preti njim pa se bori le 662 finančih stražnikov. Največ tihotapijo s tobakom, vžigalniki, vžigalni-mi kamenčki ter saharinom. Nov zakon o trgovini z jajci pripravlja avstrijska vlada. Novemu zakonu bo podvrženo domače in inozemsko blago. Cena se boravffalapo kakovosti, zato bodo morala biti jajca natančno odbrana. • • > •! i ud tii Na pariški svetovni razstavi* ki je bila te dni otvorjena, je prišlo med skupino komunističnih delavcev in švicarsko vojaško godbo, ki je igrala pri slavnostni otvoritvi švicarskega oddelka na razstavi, do velikega pretepa. Ta dogodek je Čudno odjeknil v inozemstvu. Italija bo knpila v nali državi 18 000 mladih goved. To živino, ki jo že nakupuje skupina italjanskih kme-tiskih strokovnjakov na Hrvaškem, bo italjanska vlada razdelila med one podoficirje, ki so se bojevali v Abe-siniji in ki so dobili v dar zemljišče v izsušenih Pontijskih močvirjih. Vzrok, da bodo Italjani v naši državi kupili živino, je ta, ker Madžarska nima take pripravne pasme, v Švici pa je predraga. Belgijski kralj bo priredil v svojih vrtovih veselico za zaslužne delavce. Tokrat pridejo na vrsto kovinarski in pristaniški delavci. Podobno prireditev so imeli že delavci drugih strok. Prvič po začetku gospodarske krize je Kanada prodala vse žito, ki je bilo določeno za izvoz in sicer mesec dni pred določenim rokom. Vsa žitna skladišča so prazna. Brez posebnih zunanjih slovesnosti je pred dnevi praznoval 53. rojstni dan predsednik bratske Češkoslovaške dr. Beneš. To se je zgodilo po njegovi želji, češ da so sedanji časi preresni. V Španiji je prišlo v preteklih dneh do nevarnega incidenta. D?e letali španske komunistične vlade so bombordirale nemško ladjo »Deutsch-land". Pri tem je bilo ubitih 24 nemških mornarjev, 82 pa huje ali lažje ranjenih. V odgovor na ta napad so začele nemške ladje, ki se mude v španskih vodah, obstreljevati utrjeno luko Almerijo. Na mesto so izstrelili 2000 izstrelkov. Obstreljevanje mesta je povzročilo strahovito razdejanje in je zahtevalo več sto človeških žrtev. Oba dogodka sta izzvala po vsem svetu veliko razburjenje. Bati se je bilo, da bo prišlo do tako težkih za-pletljajev, ki jih bo mogoče rešiti le z orožjem v rokah. K sreči pa se je razburjenje poleglo in s tem je bila odstranjena tudi velika nevarnost, ki je grozila vsej Evropi. Blagoslovitev gasilskega doma Prostovoljne gasil, čete v Polanl dne 30. maja 1937. (Nadaljevanje iz govora g. Kuharja.) To bi bil zamišljeni pomen in namen vpostavitve tega in stičnih gasilskih domov. Ta zamisel je tudi pravilna in kaže povsem na složnost gasilstva, kot takega, za izraz ljubez ni med tovarištvom, trdne volje in medsebojno razumevanje. To je prav hvale vredna svojina gasilstva, kar je tudi dokaz volje do človekoljubnega prostovoljnega delovanja za pomoč bližnjemu. Rad bi pa to vrlino gasilstva ter namen in pomen gasilskih domov razširil. Rad bi videl in vedel, kako ste složni in tovarlški kot gasilci, ter da bi bili tako in še bolj složni in to-variški kot občani, kot kmeti vsi enaki sotrpini. Jaz bi rad vedel in videl, da vlada med vami, ki ste vsi enaki občani in kmeti, tudi če ste gasilci, zavedna kmetska sloga, prijateljstvo in ljubezen, trdna volja in razumevanje do kmetskega napredka, do tia&it Ha* v od •>«$;*> aj .i .oalvu j T tmoj rfrfe»Un JOOgl ' napredka kmetske občine, za zidanje lepše bodočnosti in blagostanja kmetskega naroda. Druge pokrajine, katerih prebivalce mi vsi kaj radi kritiziramo, da niso na kulturi iste višine kot mi, imajo pa že zdavanj svoje kmetsko-prosvetne ter zadružne domove itd., a nimajo pa sličnih gasilskih domov. V teh domovih se širi in uči sloga kmeta, zavednost občanov do svojega stanu ter krepka volja za napredek in poboljšanje nevzdržnih razmer. Mi, ki smo prišli dosedaj samo do graditve nekaterih gasilskih domov, nesme.no podcenjevati ljudi naše vrste, našega stanu tedaj, ko itak pokažejo še več dobre volje in razumevanja kot mi, temveč jim moramo samo čestitati in želeti vsega dobrega, ker žrtvujejo in delajo tudi za nas, ko delajo za sebe. Je že mogoče, da je tem našim tovarišem bila usoda bolj naklonjena, kakor nam, mogoče pa tudi, da so materijeino bolj zmožni kakor mi siromašni Prekmurei ter zato nimamo vsega tega, kar oni že zdavnaj imajo. Poznam pa kraje, kjer vlada še večja revščina kot pri nas, imajo pa vse zgoraj naštete domove. Tam je vlada-ia za zgraditev takih domov ista trdna volja in razumevanje, kot pri Po-lančarih, ko so dogradili pred nami stoječi in svojemu namenu predani gasilski dom. čeravno nimamo raznih drugih domov, imamo pa že nešteto gasil skih domov. Imel bi samo eno željo: ta in taki gasilski domovi naj bodejo in postanejo ne samo orodjarne in posvetovalnfce za strogo vzete gasilske namene, ampak taki domovi naj so zbirališče gasilcev, kot občanov, posebno pa kot kmetov. Naj pridejo na dnevni red pri vsaki priliki sestankov tekoče zadeve kmetsko stanovskega in kmetsko-občinskega značaja. Naj se pretrese vsaka poštena ideja za napredek gospodarstva in občine, naj se uči mlado in staro na složno skupno delovanje, naj se s takim posvetovanjem odganja izmed naših vrst naša velika bolezen — nevoščljivost in nezaupanje drug v drugega. Goji in uči naj se v takih domovih splošna morala, poštenost in kmetska sloga, ker brez takega bo naš, že itak težek stan, težko reševati. Tak dom je Idealen in takega bi rad videl danes blagoslovljenega in predanega v Polani z povdarkom, da bi v ta namen služil vsem nam in vsem tistim, ki pridejo za nami. Bog daj, da bi se moja želja v kratkem uresničila. V tem pričakovanju se zahvalim tudi občanom in gasilcem kraja Po-lane, ki so složno in neutrujeno pripomogli do dograditve tega doma. Težkoče, ki so še iz materijelnih ozi-rov na obzorju, se bojo z razumevanjem, dobro voljo in uvidevanjem ravno tako odstranile, kakor dose-dajšnje, pri čemur bom tudi po svoji mogočnosti priskočil na pomoč. Torej ie enkrat pozdrav in zahvala vsem, tudi vsem gasilskim četam sosednih krajev, ki so tovariško slogo s svojo udeležbo v tako lepem številu potrdile. Želim, da bi se vsi navzoči na teritoriju naše upravne občine kar najboljše počutili ter odnesli od nas najlepše utlse in spomine. Božji blagoslov na delo, ki se bo vršilo v tem domu. — Potnozi Bog! (Konec), 1570 krasnih dobitkov bo rja veliki tomboli SK Mure, dne 4. julija 1937. Med glavnimi dobitki je 6 koles (bicikl) svetovnih znamk. Preteklo nedeljo so bile v nekaterih občinah lendasskega sr?z^ občinske volitve. Po časopisnih poročilih so izpadle tako-le: Beltinci: Volilnih upravičencev 1627, volilo je 1053 (64,4 %), Prva lista JRZ z nosilcem Marko Oganom je dobila 287 glasov in 3 odbornike, druga iista JZR z Martinom Glavačem je dobila 529jglasov in 25 odbornikov. Prva lista združene opozicije z nosilcem I?an Forjanom 203 glasov in 2 odbornika, druga Usta združene opozicije z nosilcem Jožefom Škafarjem pa 34 in nobenega odbornika. Bogo j i na: 804 vol. upravičencev. Volilo 594 (73,8%). JRZ I. nosilec liste Štefan Gašper 183 glasov, 3 odbornike. JRZ II. nosilec liste Ivan Zižko, 258 glasov, 12 odbornikov. JRZ III. nosilec liste Franc Kuhar 153 glasov, 3 odbornike. Dobrovnik: 942 vol. upr. Volilo 470 (50%). Samo ena lista JRZ. Izvoljen Ludvik Treiber. iTlurska Sobota: — Gasilska sirena. Ker se mnogokrat dogaja, da prebivalci v M. Soboti, ki stanujejo na enem koncu mesta, niti ne znajo, da je požar na drugem koncu, ker ne slišijo signala, je uprava na svoji seji dne 5. junija 1937. sklenila nabaviti električno sireno s katero se bo dajal znak v slučaju nesreče. Ker pa četa ne razpo laga z zadostnimi sredstvi se obrača na prebivalstvo občine Murska Sobota, da ji priskoči na pomoč in prispeva za nabavo sirene po svojih močeh. Prispevke prosimo, da se predajo blagajniku ali njegovemu namestniku, t. j. gg. Arvai Vincencu ali Hahn Izidorju, odnosno onemu, ki se bo z nabiralno polo oglasil. Dosedaj so darovali za sireno po Din 100 gg. Benko Josip, Hartner Ferdinand, Čeh Franc, Arvai Vincenc in Hahn Iiidor; po Din 50 gg. Rituper Alojz, Fafilk Alojz, Bac Ludvik in Majer Štefan. Nadalnje darovalce bomo objavili v Murski Krajini. — Koncert Akademskega pevskega zbora (APZ) Iz Ljubljane je preložen na jesen letošnjega leta. Z ozirom na velike režijske stroške in na aeprikladen datum za soboške razmere, se napovedani koncert APZ dne 20. junija ne bo vršil. Po možnosti pa bomo cenjenemu občinstu ustregli s tem koncertom v jeseni. — Klub prekmurskih akademikov. Med številnimi ostalimi dobitki naj omenimo še iepo blago za moške in ženske obleke, razne servise iz porcelana in stekla, preproge, razne vrste pletenin, čevlje, kuhinjsko posodo, specerijsko blago Itd. itd. Zato ni čudno, da je zanimanje za to veliko tombolo že sedaj zelo veliko, Vsak si lahko dobitke ogleda na razstavi, ki bo 27—29. junija v stari kavarni. Tombolske karte so že na predaj v soboških trgovinah. Pridite na to veliko tombolo — boste zadovoljni! Gaber je: 1067 vol. upr. Volilo 526 (49,5%). Lista JRZ 417 glasov, 23 odbornikov. Nosilec liste Josip Lebar. Lista združene opozicije 109 glasov, 1 odbornik. Genterovci: 558 vol. upr^v. Volilo 411 (73,5%). Lista JRZ I. nos. liste Hmyeni, 117 glasov in 3 odbornike, lista JRZ II. nosilec Miha Mlinaric' 148 glasov in 12 odbornikov, skupna opoz!cija nosilec Janez Jošar 146 glasov in 3 odbornike. Lendava: Vol. uprav. 957, volilo 557 (58,2%). Lista JRZ, nosilec Ar-pad Bačič 391 glasov in 22 odbornikov. Skupna opozicija, nosilec Štefan Fric 166 glasov in 2 odbornika. Orešje: 902 vol. uprav. Volilo 346 (38,3%). Vložena le ena lista JRZ. Izvoljen Josip Vrečič. P o 1 a n a : Vol. uprav. 682, volilo 276 (40,5»/o). Samo lista JRZ. Izvoljen Jožef Jaklin. — Sokolska nedelja. Sokolsko društvo M. Sobota je imejo preteklo nedeljo svoj javni nastop, pri ksterera so sodelovale tudi nekatere bližnje sokolske čete. Kakor vedno ob takih prilikah, se je tudi tokrat odelo naše mesto v zastave. Krasno nedeljsko jutro in budnica naše gasiiske godbe, je bil uvod v praznično razpoloženje. V zgodnjih jutranjih ursh so se is zbrali pred Domom tekmovalci in ko je na jamboru zaplapoiala naia tro-bojnici ob zvokih državne himne, so se pričela tekmovanja za prehodni sokolski prapor, ki si ga je lani priborila četa Rakičan. Po plemeniti m ogorčeni borbi si ga je tudi letos izbojevala. Pri tem moramo omeniti odličen uspeh mladega Debelaka iz Sobote, ki je tekmoval izven konkurence, ter je od 700 dosegljivih točk dosegel 698. V dopoldanskih urah so bile skušnje za popoldanski nastop, okrog poldneva pa je bil štafetni tek skozi mesto, ki je privabil številne gledalce, ki so z največjim zanimanjem sledili teku. Prva je prispela na cilj članska štafeta matičnega društva v času 1,56,8; druga je bila narai-čajska vrsta v času 1,52,4; kot tretji pa so prispeli Rakičanci, ki so rabili za progo 2,02. Uvod v popoldanski nastop je tvorila veličastna povorka v kateri je bilo nad 300 uniformiranih pripadnikov Sokola. Po prihodu na icust 35U'< OS : i Ijljn i a!)Stt>S• <> J ' ' sn asovem od i .aia*«aid iona** 31' ffsžv ^stibodovao tisv^J-ss. Občinske volitve v lendavskem srezu Domače vtsz\ telovadišče je društveni starosta g Velnar imel na vse navzoče pomemben govor. Po razglasitvi rezultatov dopoldanskih tekem in izročitvi prl-borjenega prapora četi Rakičan, se je pričel javni nastop, ki ga je vodil društveni načelnik g. Ahčin. Prvi so nastopili ž. in m. deca (158), ki so uzgali s svojimi ljubkimi vajami. Te mu so sledili naraščajniki in naraš-čajnice (28, 26). Nastopili so še ž deca s kolebnicami (9), vojaki, ki so bili za svojo strumno izvedbo delež ni velikega navdušenja In priznanja. Telovadne igre dece, nastop članov in članic, igre naraščaja ter orodna telovadba članov so pokazali, da se v sokolskih telovadnicah dela res požrtvovalno in z ijubeznijo. Tekma v odbojki je zaključila telovadni spored. Ko so se ponovno zbrali vsi oddelki na telovadišču, je med petjem ,Hej Slovani", ki so jo peli vsi navzoči, drsela državna trobojnica z jambora. Udeležba s strani mestnega in okoliš kega prebivalstva je bila velika. Med pdličniki je bilo opaziti g. nar. po slanca Benka, številno zastopstvo oficirskega zbora, predstavnike nekaterih cblastev i. t. d. — Smrt. V najlepši moški dobi je nenadoma preminul g. Škrilec Štefan, prometni uradnik v Soboti. Že dalj časa je bolehal na težki želodčni bolezni in ko se je slednjič odiočil za operacijo, je bilo že prepozno. Njegova nenadna smrt je pretresla slehernega, ki ga je poznal, saj si je pokojnik znal pridobiti s svojo prijaznostjo in odkritosrčnostjo velik krog prijateljev. Vso priljubljenost, ki jo pokojni užival, je pokazal njegov veličastni pogreb, kateremu je prisostvovalo na stotine ljudstva. Težko prizadetim starišern in sorodnikom naie iskreno sožalje. N. v m. p.! — Tudi blondlnke, ki težko porujave na solncu, potrjujejo, da jih solnce prt uporabi Tschamba F11-j a nI opeklo, pač pa so dobile lepo, gladko rujavo polt. Glavno zastopstvo Drogerlja GregortČ, Ljubljana, Prešernova ul 5. — Preselitev urada sreskega načelstva. Urad sreskega načel-stva v M. Soboti se v soboto, dne 12. junija in v pondeljek, dne 14. junija preseli iz dosedanjih prostorov v novo občinsko zgradbo (Delavski dom) na Aleksandrovi cesti št. 20. Ta dva dni se s strankami ne bo uradovalo. Redno uradovanje v novih prostorih se začne 15. junija t. 1. — Bela zastava. Redko kedaj se zgodi, da na poslopju sodišča zavihra bela zastava — znak, da so zapori prazni. Za naše mesto pa je ta dogodek še bolj pomemben, ker imamo v srezu mnogo ciganov, ki jim je na-sprotstvo z obstoječimi zakoni že v krvi. Mogoče so se pa sedaj poboljšali ? — Za novo bolnico. Pretekli torek se je na občinskem uradu sestala komisija, ki je razpravljala o graditvi nove bolnice, ki je za naše kraje živ-ijensko potrebna. Posvetovanju in ogledu primernega prostora, kjer bi stala nova stavba, je prisostvoval poleg drugih odločujočih faktorjev tudi nar. poslanec g. Benko. Vsi znaki govore za to, da se je vprašanje nove bolniške stavbe premaknilo z mrtve točke in da ni več daleč čas, ko bo s novo zgradbo odpravljeno naie največje socialno zlo. V nedeljo ananas sladoled. Speclallteta. Slaščičarna Novak Sldonlja M. Sobota. DOPISI; — Prosenjakovci. Naš poštni upra-vitelj g. Kapetanovič Nikola se je v drugi polovici meseca maja 1937 po-ročil z gospodično Krčmar Marijo iz Prosenjakovci. Mlademu paru iskreno čestitamo I — Denar je bil nakazan. Ponde-lek Emelija je bila več let v Franciji zaposlena, meseca aprila lanskega leta pa je nanadoma zbolela in bila v spremstvu odposlana domo v Lucovo. Prihranjen denar je pa ostal pri delodajalcu. ki ga je v glavnem predal oblastvu. Vsled ponovnih intervencij narodnega poslanca g. Benka, naslovljenih m našega poslanika v Parizu, je bil ta denar skupno z zavarovalnino v znesku 1.694 francoskih frankov nakazan Pondelek Emiliji. ARDILLA - TORPEDO ORIG. KOLE/A najcenejše pri Nemec J. M. Sobota 6A5IL5T90: Blagoslovitev nove motorne brizgalne v Budincih Tiha, mirna, nekaterim še sploh neztana majhna vasica Budinci, na skrajni najsevernejši meji našega go-ričanskega Prekmurja, se je odela v slavnostno obleko in je postala dne 6 junija t. I. precej živahna. Daleč naokrog so se slišali že zgodaj zjutraj zvoki godbe in naznanjal), da se pripravlja nekaj posebnega. Na hribu pri zvoniku, od koder je krasen razgled po vsej okolic), je bil pripravljen res umetniško okrašen slavnostni prostor, kjer je bila sv. maša in blagoslovitev motorne brizgalne. Pred obširnim slavnostnim prostorom so se formirale okoliške gasilske čete pod poveljstvom g. Žiško Janeza. Prebivalstvo Goričkega kota je v ve likih trumah hitelo na slavnostni pros tor in radovedno pričakovalo začetek blagoslovitve. Gasilsko župo je zastopa! član župne uprave g. Štefanec Franc iz Šaloycev. Siavnost se je vršila točno po izdelanem programu. Po sprejemu gostov in po običajnih formalnostih se je točno ob 9 uri pričela sv. maša, katero je bral preč. g. župnik Harvat Franc iz Velikih Dolencih. Po božji službi je imel ognjevit govor preč. g. župnik Ficko Karel iz Markovcev, ki je orisal požrtvovalno in samarijansko delo vrlih gasilcev in jih bodril do nadaljnjega nesebičnega delovanja in pa gojitev ljubezni do bližnjega. Po končanem govoru je zastopnik župne uprave naprosil preč. g. župnika Horvata za blagoslovitev motorke ter je po akordih papeške himne izvršil cerkvene obrede in predal blagoslovljeno brizgalno zastopniku župe g. Štefanecu, na kar jo je pa izročil domaČi četi v varstvo in uporabo. Godba je nato zaigrala gasilsko himno. V daljšem govoru je orisal zastopnik župne uprave g. štefanec dolžnost gasilcev, čestital domači četi na uspehu In obenem opravičil odsotnost iupnega starešine g. Benko Josipa. Kontno je izraill udanost Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu, na kar je zadonel trikratni živijo ob zvokih državne himne. Drugi govornik je bil predsednik občine Šalovci g. Ziško Janez, ki je v svojem govoru orisal vse težave, katere je morala prenašati domača četa, dokler je prišla v posest tega modernega gasilskega orodja, čestital je četi in vrlim budinčanom na nesebičnem in požrtovainem delovanju, in jih postavil za vzor vsem onim, ki nekako od strani gledajo na gasilsko armado in se rezervirano držijo takrat, kadar bi bilo treba prinesti kakšno žrtev za razvoj gasilstva. Ponosno je izjavil, da je to že druga motorna brizgalna v občini Šalovci, kar je dokaz, da goričanski gasilci napredujejo. Končno je imel zahvalni govor tajnik domače čete g. šol. uprav. Lapajne Janko, ki je podal lepo kroniko in se v imenu čete zahvalil vsem navzočim za udeležbo. Na to so se vršile gasilske vaje. 8 gasilskih čet je nastopilo z redovnimi in orodnimi vajami, ter z napadom na ft> -.i aJsF 3»-a*.">-ii>i m ji** •*•< il ŠPORT Mura: Gradjanski 1:1 (1:1) Sodnik g. Kopič iz Maribora. V nedeljo, dne 6. junija t. 1. je odigrala Mura svojo prvo kvalifikacijsko tekmo v Čakovcu proti Gradjanskemu. Mura je na tujem terenu forsirala defenzivno igro in kljub temu, da so igrali skoro vsi igralci močno pod svojo običajno formo, izvojevala neodločen rezultat. Odlično je branil Jandl. Rezultat je realen. Igra je zelo trpela radi silne vročine. Značilno, da so bili Murinl igralci sprejeti z močnim »žvižgom", v polčasu pa niso dobili običajnih citron in ko so zanje prosili, so bili na zelo drastičen način odbiti. Tekma se je odigrala pred velikim številom gledalcev, posebno Iendavčanov je bilo mnogo. Pred tekmo je predsednik Mure izročil igralcu Tur k Laliju za njegov 150. nastop lepo spominsko darilo Gradjanski: Lendava 4:0. V nedeljo, dne 30. maja je bila v Čakovcu prijateljska tekma z »izmenjavo zastavic" med Gradjanskim in Lendavo, ki se je končala z pičlo zmago Gradjanskega. Mura prad odlotllno prelz-kulnio. V nedeljo, dne 13. junija t. 1. popoldne ob 4 uri bo druga kvalifikacijska tekma med domačo SK Muro in Gradjanskim SK iz Čakovca. Letos je Gradjanski nastopil že pri nas v prvenstveni tekmi ter so ga domači odpravili z 4:0. V nedeljo bo Mura nastopila kompletno. Prepričani smo, da se bodo naši fantje temeljito pripravili za to odločilno borbo. Če upoštevamo, da bo igrala Mura na svojem terenu in pred domačo publiko, lahko trdimo, da imajo naši večje šanse. Prosimo naše športno občinstvo, Članstvo ter prijatelje kluba, da se zberejo v nedeljo polnoštevilno na stadionu ter s svojo vzpodbudo pripomorejo Muri do prepričevalne zmage. SOKOL 13. junija 1937 zlet Mariborske Sokolske župe v Mariboru 1 27. VI) 1937 zlet Prekmurskega okrožja v Beltincih! Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. XVII. Letna skupščina Zven trgovskih sdPoiBBj dravsko ban. v Slov. gradcn (Nadaljevanja konec.) Konec svojega govora je posvetil zbližanju z Bolgarsko in omenja, da je blaženopočivši Kralj Aleksander odgrnil zaveso, ki nas je ločila od Bolgarov. Zahtevamo zato carinsko unijo z Bolgarsko in obenem predlaga, da se odpošljejo s tega zborovanja pozdrave zbornicam v Scfiji, Bur-gasu, Varni in Plovdivu obenem s tozadevno resolucijo. Ne smemo nikdar pozabiti, da nas je skupno z Bolgari nad 20 milijonov in da je za nas edina pot — slovanska pot. Naša želja je, da povedemo prihodnje leto cel vlak slovenskih trgovcev v Bolgarsko, da man festiramo in pokažemo, da je naia bodočnost le v slovansUu. Odločno moramo ie nadalje nastopati za svojo pravico, za svobodo tiska, za enakopravnost in za dobro upravo, da bo Jugoslavija napredovala na moči in ugledu. Saj to našo Jugoslavijo vendar ljubimo in ji Hočfemo samo dobro. Govornik g. Jelačin je žel za Svoj govor burne in viharne ovacije, nikar je podal svoje predsedstveno poročilo g. Ferdo Pinter, ki je na dolgo bsno-taftem goVoru podal in Orisal gospodarsko Stanji v svetu v splošnem, na- to pa še v naši domovini. Omenja malenkostno splošno zboljšanje v svetu, zlasti z ozirom na povišanje cen blagu radi splošnega oboroževanja. Nato omenja naše razmerje z Italijo in ostalimi sosednjimi državami, padec narodnega dohodka. Dokazuje, da v Slo veniji ni zboljšanja in preveliko davčno obremenitev Slovenije, medtem ko je Slovenija najbolj zapostavljena pri javnih delih. Svoje izčrpno poročilo konča z bodrilom, da ne smemo izgubiti poguma, kajti volje je treba do dela in vere v uspeh! Le s tem si bomo mogli pridobiti lepšo bodočnost, Tajniško poročilo navaja vse akcije Zveze v preteklem letu. Nato je bilo podano blagajniško poročilo, ki izkazuje Din 133.610.- dohodkov in D!n 139 703.- izdatkov. Blagajnik g. Fabiani je nato prečital proračun, ki izkazuje Din 144600.- dohodkov in prav toliko izdatkov. O stanju lesne trgovine je informiral občni zbor podpredsednik Zveze in predsednik Lesne sekcije g. Skrbeč-Nakar so bile prečitane resolucije o perečih in aktuelnih zadevah trgovstva, katere se bodo dostavile na vsa me-rodajna mesta. Nato je bil občni zbor zaključen z veliko manifestacijo vsega slovenskega trgovstva, ki je trdno in skupno v svojih borbah za obstanek. Takoj nato po zaključku občnega zbora se je vršila predsedstvena seja Zveze, na kateri je bilo izvoljeno novo predsedništvo. Soglasno in z odobravanjem je bil izvoljen za novega predsednika Zveze g. Stane Vidmar iz Ljubljane, za 1. podpredsednika g. Ferdo Pinter iz Maribora, za 2. podpredsednika g. Franc Čeh iz M. Sobote, za 3. podpredsednika pa g. Franjo Škrbec iz Ljubljane, dočim je bilo 4. podpredsedniško mesto rezervirano za delegata Združenja v Celju. S tem je bil XVII. Redni letni občni zbor Zveze trgdvskih združenj za dravsko banovino v Slovenjem Gradcu končan, prihodnji občni zbor se bo pa vršil drugo leto v Logatcu. Vprašanje našega sadnega izvoza. Udruženje sadnih Izvoznikov Dravske banovine v Mariboru je sklicalo na dan 2. maja 1.1. širšo sejo, kamor šo bila povabljena tudi vsa ostala za interesirana Združenja trgovcev iz cele Dravski Bariovihe. Sfcjš sfe jfe vršila v Mariboru in so se je udeležili delegati združenj iz Maribora in okolice, Ptuja in ptujske okolice, Celja in okolice, Ljutomera, Sv. Lenarta in Bfež c. Našo Združbo sta zastopala g. Hackl Viljem, predsednik sadnega odseka ih g. Pollak Bela, tajnik Združbe. Na sestanpk sta prilla tudi tajnik Zbornice za TOI g. Dr. Pless in tajnik Zveze trg. združenj v Ljubljani g. Gornik. Zborovanje je otvOril in vodil pred sedaik Udruženja sadnih izvoznikov za dravsko banovino g. Srečko Kranjc, ki je po uvodnih besedah in pozdravih izčrpno poročal o perečih vpra šanj h, ki se nanašajo na tzvoZ našega sadja. Letos pričakujejo povsod dobro letino sadja tako v Avstriji, Nemčiji, v Holandijl in Švici, torej v državah, kamor smo prejšnja leta izvozili še največ našega sadja. Zaradi tega smo lahko letos v hudih skrbeh karti bbtho z svojitii Sadjem, ker se obeta dobra srednja letina. Povdaril je, da ovirata naš izvoz sadja zlasti kon-tingentiranje in klirinški promet. Kar pa se tiče izvoza v Italijo, je položaj še docela nejasen in je vprašanje, kako se bosta obe državi o izvozu naših jabolk v Italijo posebej pogodili. Tudi izvoz jabolk v Nemčijo bo odvisen od posebnega dogovora med obema državama. Pogajanja za ureditev tega in drugih takih vprašanj pa se bodo vršila šele v začetku meseca julija. Vse dotlej bo ostal položaj nejasen. Nadalje je poročal, da je trgovinsko ministrstvo reorganiziralo zavod za pospeševanje zunanje trgovine in da bo izdajal odslej kontigentne listine odsek za izvoz sadja in povrt-nine pri tem zavodu, mesto dosedanje Centralne komisije za izvoz sadja. Pravilnik za poslovanje tega zavoda se že sestavlja. Kontigentne listine bodo veljale le 8 dni, v tem roku se bo moralo sadje izvoziti ali se pa morajo kont. listine vrniti. Hudo ogrožajo interese slovenskih izvoznikov sadja tudi izvozniki v Beogradu, odnosno njihov Savez, ki si je lani pridobil monopol za izvoz svežih sliv, katerega bi radi razSirili tudi na izvoz drugega sadja, kar bi pa pomenilo slovenskim izvoznikom propast. Poročal je še o ostalih perečih zadevah, med drugimi tudi o tem, da bodo sedaj smeli izvozniki po novi uredbi plačevati tovornino le do državne meje. Nato je govoril tajnik Zbornice za TOI, g. dr. Ples6, ki je izčrpno po ročai o prizadevanju Zbornice, da bi se izvoz našega sadja pospešil in promet nemoteno razvijal. Zagotovil je, da bo Zbornica upoštevala vse predloge v tej smeri in da si bo prizadevala doseči čim boljše cene. Tudi letos bo izdajala potrdila o izvoru blaga, ki ji zahtevajo zlasti na Čeho slovaškem. Ob koncu je izrazil nadO; da bodo merodajni faktorji v Beogradu ugodno rešili vsa vprašanja, ki zahtevajo in povzročajo največ težav izvozniku. K debati se je prijavilo več dele gatov trg. združenj. Obravnavali so zlasti nakupovalske zadeve in je bilo sklenjeno, da se jim bodo v bodoče izstavljale legitimacije in da bodo vsa trg. združenja obveičena, na katerih področjih posamezni nakupova!ci nakupujejo in zbirajo sadje. Končno sta na razna vprašanja posameznih dele gatov dala več pojasnil g. dr. Piess in predsednik Kranjc. Zborovanje je trajno 3 ure in je pokazalo s kako velikimi težavami se moramo boriti za svoj obstoj. LOVSTVO Sresko načelstvo v Murski So boti je poslalo Prekmurskemu lovske mu društvu sledeči dopis: ,V smislu odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani od 21. V. 1937 štev. 3487, dam vsem članom naslovnega društva pooblastilo, da pokon čavajo vsled stekline v Prosenjakovcih proste pse in brez nagobčnika ali znamke ter mačke brez ozira oddaljenosti istih od dvorcev. Vendar pa se mora streljanje psov in mačk vršiti le tako, da ni s tem ogrožena javna varnost. Gornje pokončavanje psov in mačk velja za ves tukajšnji srez. Sreski našelnik: Bratina 1. r." POSESTVA PREKMURSKA BflMKfl D. D. v Murski Soboti proda po ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji sledeča svoja posestva: Andrejci: Hiša in gospodarsko poslopje iz opeke ter 8 oralov zemljišča; Cankova: 2 hiši na Glavnem trgu (Šadl) ter 7»/2 oralov zemljišča (v hiši se nahaja trgovina); Fokovci: Gostilniška hiša in klavnica iz opeke z vrtom in sadovnjakom; Gornja Lendava: Hiša iz opeke (bivša vidonska šola) z vrtom in sadovnjakom ; Korovci: 11 oralov prvovrstnih njiv in travnikov; M oravci: Hiša in gospodarska poslopja iz opeke ter 9 oralov njiv, travnikov in gozda; Pordašinci: Hiša in gospodarsko poslopje ter 31/« oralov zamljišča; Rogaševci: Trgovska hiša spekarijo, vrtom in sadovnjakom; Serdica: Velika trgovska hiša s klavnico in vrtom ter 1 oral travnika; Sv. Jurij: 2 orala lepega gozda. Zelo ugodna prilika za nakup 3 nepremičnin! » * » Proda se zidana __ hiša _ z vsemi pritiklinami in 16 oralov prvovrstnih njiv travnikov in gozda. Proda se skupaj ali pa posamezno po parcelah. Interesenti naj se javijo člmpreje, ker gre lastnica nazaj v ameriko, pri Marija Borec, stanujoča v Brezovcih pri gostilničarju g. Šiftar. Opozorilo. Opozarjamo vse, da ne odgovarjamo za dolgove, ki bi jih napravil naš sin Rituper Štefan iz Tešanovcih. Familija RITUPER JOSIPA. s 4 sobami, kuhinjo z vodovodom nOSa in pritiklinami, kopalnico, veliko verando in lepim vrtom se radi selitve po ugodni ceni proda. M. Sobota, Šolska ul. 35. Kovaikega pomočnika sprejme takoj FUJS JOSIP, kovaški mojster v Predanovcih. Plača po dogovoru. 's? J ; i ZAHVALA. Vsem, ki so našega dragega sina, brata in strica, gospoda C i; ' ; ŠKRILEC ŠTEFANA PROMETNEGA URADNIKA spremili na zadnji poti, darovali vence in ga obsuli a cvetjem, iskrena hvala. Posebej pa se zahvaljujemo čast. duhovnikoma za tolažljive besede, nar. poslancu g. Benko Josipu sa krasen venec in prevoz pokojnika na pokopališče, postajenač g. Ureku in tovarišu iz Ortnoža za poslovila« besede, stanovskim tovarišem, gas. četi Tešanovci za spremstvo in petje, cejskemu društvu in gas. godbi M. Sobota za žaloBtinke. Žalujoči oče, brat In ostalo sorodstvo.