orna QLholL0 SlOVm^KEfift DLLfiVSTVTV sen m a ■dbsib® ■ b di b « m o m ffl n Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3' -poluletna . . „ 1-50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010 Štev. 51. ?£> se* sa V LJUBLJANI, dnč 19. novembra 1909. ® ® ® Leto IV. Listnica uredništva. V tej številki smo morali nekoliko stvari odložiti za prihodnjič. Prosimo, naj se prične tako agitirati poleg udeležbe za IV. vseslovenski delavski shod tudi za naročitev »Naše Moči«, ker pričnemo z decembrom nov letnik. Agitirajte od delavca do delavca, od delavke do delavke. Zgled Vam bodi ljubljansko krščansko socialno tobačno delavstvo, ki ima do 600 »Naših Moči«, dasi je tudi »Glasnika« inad 1000 med ljubljanskim krščansko socialnim tobačnim delavstvom. POZOR LJUBLJANSKI SOMIŠLJENIKI IN SOMIŠLJEN1CE! Pred in po nedeljskem shodu S. L. S. se dobe vstopnice za IV. vseslovenski delavski shod v S. K. S. Z. Nadalje se bodo dobile vstopnice v S. K. S. Z. vsak večer prihodnjega •tedna od pol 7. do pol 8. ure zvečer. Članice in člani naših organizacij dobe vstopnice po svojih odborih. Ženske delavke. Izplača se, da s številkami dokažemo1, kako veliko >je v naši državi število žensk, ki si s svojim delom služijo svoj kruh. Iz njih bo vsakdo lahko izprevidel, da se gre za veliko množico, ko govorimo o ženskem delu delavskega ljudstva. Vse številke, ki jih tu priobčujemo1, so vzete iz uradnega ljudskega štetja leta 1900 in so zategadelj danes, ko v vseh strokah ženske še mnogo bolj, nego takrat, iščejo dela in kruha, gotovo prenizke. Preden pa ,priobčimo številke!, moramo najprej razložiti delavsko razmerje, ali delavsko pogodbo. O delavskem razmerju govorimo takrat, kadar kdo drugemu proti odškodnini dela, ali zvršuje kako službo. Pogodba je v tem oziru lahko izrečna, jasno izražena, ki obstoji v tem, da eden pravi: »to ti bom naredil«; drugi pa: »to ti bom dal«, ali je pa neizražena. Hči, ki pri očetu dela na gruntu, ima tudi delavsko razmerje, dasi ni nobene dogovorjene pogodbe med njima. Delati mora po očetovi volji in zato skrbi ta zanjo. Ce vse ženske, ki so v delavskem razmerju, seštejemo v naši državi, dobimo ogromno vsoto 3,072.500 oseb. Moških je v delavskem razmerju 4,672.000. Potemtakem1 je žensk, ki drugim delajo1, ali opravljajo službe, nad 31 odstotkov. 1. K m e č k i p o s 1 i. Tu govorimo samo o tistih, kateri imajo dogovorjeno delavsko pogodbo, torej ne o domačih, ki pomagajo v lastni družini. Vseli kmečkih poslov se šteje v Avstriji 2,085.500; med njimi je žensk 952.500; torej 44 odstotkov. Značilno je, da jih je med ženskimi kmečkimi posli 75.500 nad 60 let starih; med njimi 17.100 nad 70 let. Taka preko 70 let stara dekla je res častitljiva in tupatam ji da gosposka kako medaljo, toda vsak uradnik, pa tudi večina kmetov se v ti starosti že umakne v počitek. Medalja gori ali doli, dekla je dekla. 2. Služkinje. Teh je 456.200; moških služabnikov pa samo 22.500, torej samo 4 in pol od sto. Med služkinjami jih je 41.100 od 11. do 15. leta, torej nežnih deklic, ki jih gotovo ni gnalo veselje v službo, marveč potreba. Imamo pa med služkinjami 14.800 nad šestdesetletnih, nad 70 let pa še lepo število 3700. Največ jih je seveda od 16. do 30. leta. Gospodinje imajo pač rade le frišne moči, ki jih je mogoče izrabiti. | 3. V r a z n i h u r a d i h je žensk 1500, večinoma v mladih letih, ker so sploh ženske šele novejši čas jelf jemati v te službe. Tu sem pa niso vštete ženske na poštah, pri železnici, in učiteljice. 4. V trgovini in pri prometu štejemo žensk-uslužbenk 98.6(|0; tu so vmes pro-dajavke, kontoaristinje, postarice in železniške uradnice. 5. Delavke v ožjem z mi slu. Pri obrti in v rudokopih in premogokopih štejemo 530.600 delavk; moških delavcev pa 1,838.100, torej nad 27 odstokov od vseh. To ni majhna reč. V tovarni, pri obrti bo potemtakem kmalu vsak tretji — ženska. Tudi tu volijo mlade moči. Od 16. do 30. leta jih je 314.900, torej skoraj 60 od sto. Imamo jih pa 72.400 do 15. leta in 75.500 nad 60 let starih. Kaj nas uče te številke? ' P r v i č je jasno, da delavska organizacija, ki se ne briga z vso odločnostjo tudi za delavke, ni zanič. Narodna delavska organizacija, ki dela fakinažo liberalnim dohtarjem, spada že semkaj; tudi socialna demokracija prezira pravzaprav delavke, ker se ji ne gre za napredek delavskega stanu, marveč za stranko. Zenske delavke pomenijo med delavstvom ve-rko, v marsičem odločilno moč. Drugič: Zenske so organizacije še bolj potrebne, nego moški, ker jih podjetnik ložje izrablja in ima mnogo manj ozira nanje. T retjič: Vprašanje zavarovanja za starost in onemoglost je silne važnosti tudi za ženske. Ravno tako tudi bolniško zavarovanje, kjer zdaj nimajo nikjer takorekoč nič pravic. Važni so zanje vsi zakoni delavskega varstva. Te zakone pa sklepa državni zbor. Zato je samo po sebi umljiva njihova pravica, da se o njih nič ne sklepa brez njih. Politiške pravice se jim morajo dati. Cvet delavskega ljudstva. Kadar govorimo o dcnlavskcm ljudstvu, ne smemo nikoli pozabiti, da se gre tu tudi za ženske. Vseslovanska ljudska stranka združuje vse stanove v svoji sredi; sloni pa na slovenskem delavskem ljudstvu. Dasi ženske še nimajo zapisanih političnih pravic, pa vendar imajo pravico, da se vpoštevajo njihove zasluge ^a moč in napredek krščanske ljudske misli med našim narodom. Brez pravic so: ne volijo ne v deželni, ne v državni zbor, toda prostovoljno so si naložile dolžnost dela in boja za zmago nad liberalci in socialnimi demokrati. Ko sprožiš misel, da morajo tudi ženske doseči politiške pravice, srečaš prečesto človeka, ki ti pravi: Zenska bodi doma, v družini in se nikar ne mešaj v politiko. Kdor tako govori, je prespal dolgo in važm> dobo, v kateri se je razvilo novo' življenje; on živi v preteklih časih, ki jih ni več. in ki tudi tako brž ne pridejo. Zenske niso same krive, da ne morejo ostati doma, da nimajo vsaka svoje družine, marveč da morajo tako kakor moški prodajati fla delavskem trgu svoje moči zato, da si zaslužijo potrebnega živeža. * K strojem, delat se drenjajo vdrtih oči. in lica suha; istczajo roke, se^ spenjajo; da bi prišle do koščka kruha. Oj, pač bi rada žena doma čedila, vzgajala otroke in pračakovala moža čila in vesela, ko se vrne domov, a kruta sila jo žene, da mora ž njim vred na delo. Bile bi dobre žene in skrbne matere neb roj n e delavke, ki morajo zdaj skrbeti za svoj obstoj, toda nimajo doma in rodbinska sreča je nedosegljiva zanje. Da pa te žene in dekleta pri tem ne zapadejo v topo žalost in obupnost, marveč da stoje na čelu povsod, ko se gre za kaj dobrega in lepega med našim ljudstvom, to pa nalaga vsem dolžnost, ula jih spoštujejo in da so jim hvaležni. Denimo samo, da bi v Ljubljani delavke in služkinje ne imele nič zmisla za javno življenje. »Narod« in »Rdeči Prapor« bi imela potem večino glav v štantu in javno mnenje bi1 bilo podobno barcelonskemu. Tudi v Trstu so pravzaprav služkinje edina zelena veja, ki se nanjo opira naše upanje. Kdor to vč, naj se obenem tudi zaveda, da bi moglo biti drugače. Delavski pomen je zdaj mnogo večji, nego je bil. Saj vsi pomnimo čase, ko je bilo ime delavec fabričanka najbolj zaničljivo. Komaj da so jih šteli še med ljudi. Razmere so se v tern oziru silno zboljšale. Naj ne mislijo socialni demokratje, da so oni povzdignili delavsko ve- ljavo. Dosegli so pač pri marsikom, da delavce sovraži, ali se jih morda boji, spoštovanja pa niso pridobili. To je v veliki meri zasluga naših delavk. Tudi zdaj, ko se gre za to, da preprežemo vso našo domovino z močno strokovno organizacijo v Jugoslovanski strokovni zvezi, bodo delavke in služkinje — o tem smo prepričani — stopile brez strahu in brez ozirov na plan, pa na delo. Saj se gre tudi zanje in sicer ne v zadnji vrsti. Služkinje so bile dozdaj sploh pozabljene; druge delavke pa tudi vedo, kako umazano jih znajo socialni demokratje napadati, sumničiti, in če jim kaže, tudi s prilizneno hinavščino jih tožiti pri njhovih nadzornikih in gospodarjih. Gre se pa še za več! Politiške pravice de-iavk in služkinj se bod dale doseči samo, če bodo združena četa. Čimbolj bo napredovala imed njimi strokovna organizacija, tem večja bo tudi njihova politiška zavednost. Z zavednostjo' pa raste moč. Ne tisti, kateri ima moč, je v politiki na vrhu, marveč tisti, kateri se 'tega zaveda, kar ima. V politiškem in gospodarskem boju bodo ob dani priliki brezdvojbe tudi ženske našega ljudstva vzdignile svoj glas: »Tukaj smo«. In tisti dan bo začetek njihovih zmag. IV. vseslovenski delavski shod. Ljubljana1, 19. novembra 1909. Za udeležbo pri IV. vseslovenskem delavskem shodu vlada med našim delavstvom veliko zanimanje. Znamo, da bo udeležba obila, ■kljub temu opozarjamo, naj se napno vse sile in moči za agitacijo. Bratska nam, hrvaška 'krščansko socialna delavska organizacija bo zastopan PO' zastopnikih »Središnjega upravnega ■odbora Hrvatskog krščanskog radnička saveza v Zagrebu«, ki je javila, da se udeleže IV. vseslovenskega delavskega shoda sledeči odborniki: Krčelič Josip, Bed ek Ivain im svečenik Mirko Čunho. Udeležba bratov Hrvatov pr j IV. vseslovenskem delavskem shodu mora dvigniti vsakega krščanskega delavca, vsako delavko, da pride na shod. Predsedstvo zvršilnega odbora slovenskega krščansko socialnega delavstva ob IV. vseslovenskem delavskem shodu predlaga,'da se izpremeni nekoliko inaša organizacija. Sedanji zvršilni odbor je raztresen po celem Slovenskem. Zato ne more priti večkrat skupaj. To je napaka, ki se čuti. O d pomor e naj se ji tako-le: - , x 1. Krščansko socialno delavstvo vodita a) vodstvo, b) zvršilni odbor. Zvršilni odbor ima 12 članov, ki morajo ■stanovati v Ljubljani in v ljubljanski okolici. Sklepčen je, če so vsi člani povabljeni k seji, ne glede na število navzočih. Skliče ga na-čelmk. kadar se mu zdi potrebno, sklicati jo mora, če to zahtevajo trije člani. Vseslovenski delavski shod izvoli zvršilni odbor, ki iinia načelnika, 2 njegova namestnika, 2 zapisnikarja, 2 blagajničarja, 5 odbornikov in odbornic. ib) V vodstvo pošlje vsaka slovenska krščansko socialna delavska organizacija za vsakih 50 članov po enega zastopnika. Drobci se ne Upoštevajo. Poleg društvenih zastopnikov so pravi člani vodstva tudi vsi člani zvršilnega odbora. Sejo vodstva skliče zvršilni odbor, 20 zastopnikov društev lahko zahteva izredno vodstveno sejo, ki jo mora zvršilni odbor sklicati. Vodstvena seja se skliče veljavno, če je bila prej naznanjena v »Naši Moči«, »Slovencu« in po možnosti tudi v drugih krščanskih slovenskih časopisih. c) Vsako krščansko socialno delavsko društvo prispeva skupni slovenski krščansko socialni organizaciji od vsakega svojega člana na leto 4 vinarje. (Objavimo načrt tega predloga. Vodstva naših organizacij prosimo; naj takoj javijo našemu uredništvu morebitne nasvete in izpre-minjevalne predloge, da se skrajša razprava na IV. vseslovenskem delavskem shodu. Naša društva naj nemudoma javijo, koliko vstopnic naj jim pošljemo za IV. vseslovenski delavski shod. 'Na agitacijo! J. S. Z. L j u b 1 j a n a, 9. novembra 1909. V današnji seji J. S. Z. so bili sklenjeni sledeči važni sklepi: IV. vseslovenski delavski shod. J. S. Z. pozdravlja IV. vseslovenski delavski shod. Zeli, naj bi ne bilo krščanskega slovenskega delavca, ne delavke, ki bi se ne udeleži! veležavnega zborovanja. Prosi tudi vse prijatelje slovenskega krščanskega delavstva, naj se shoda udeleže in to timbolj, ker predstavi ob tej priliki »Zvršilni odbor slovenskega krščansko-socialnega delavstva« J. S. Z. naši jugoslovanski javnosti. Popolnoma se strinja J. S. Z. s sledečim sporedom, ki je zdaj oficielen za IV. vseslovenski delavski shod dne 28. novembra 1909. v Ljubljani. A. Cerkveno opravilo v cerkvi oo. frančiškanov ob 8. zjutraj. Iz posebne prijaznosti poje glasbeno društvo »Ljubljana«. B. Ob 9. uri dopoldne v »Unionu« IV. vseslovenski delavski shod. Definitiven spored. a) Poročilo »Zvršilnega odbora slovenskega krščansko-socialnega delavstva«. Poda odbornik J. S. Z. Mihael Moškerc. — b) O potrebi in pomenu J. S. Z. Poroča urednik Ivan Štefe. — c) Delavstvo in politika. Poroča odbornik J. S. Z. poslanec Gostinčar. — d) Delavski tisk. Poroča odbornik J. S. Z. Podlesnik. — e) Slovensko krščan-sko-socialno delavstvo in njegovi nasprotniki. Poroča odbornik J. S. Z. Trseglav. — f) Pravno varstvo in zdravniki. Poroča načelnik J. S. Z. poslanec dr. Zajec. — g) Pravno varstvo in pravniki. Poroča podnačelnik J. S. Z. dr. Pogačnik. — h) Nameni J. S. Z. Poroča odbornik J. S. Z. Remec. — i) Kaj nudi J. S. Z. (bolniška, brezposelna, preseljevavna, popotna, izredna podpora in podpora za slučaj smrti). Poroča blagajnik J. S. Z. Drrnastija. — j) J. S. Z. in strokovna društva. Poroča zapisnikar J. S. Z. Krhne. — k) Organizacija J. S. Z. (skupine, pla-čivnice, okrožja J. S. Z.). Poroča glavni tajnik J. S. Z. Tomažič. — 1) Delavski odseki. S. K. S. Z. Poroča tajnik S. K. S. Z. Traven, m) Razprava. Dopisi glede na IV. vseslovenski delavski shod uredništvu »Naše Moči«. C. Popoldne ob 3. uri posvetovanje v S. K. S. Z. o perečih nujnih zadevah. Posvetovanje skliče J. S. Z. Dopisovanje. Vsi dopisi, kakor tudi denarne pošiljatvc glede na J. S. Z. naj se naslove: »Jugoslovanska Strokovna Zveza«, Ljubljana. Poslovati prične J. S. Z. s 1. januarjem 1910. Cas, ki je še na razpolago, naj se porabi za najobširnejšo agitacijo za pristop J. S. Z. Načelstvo J. S. Z. Krščanski socialni' delavci in delavke! Vsi na shod S. L. S., ki bo v nedeljo, dne 28. t. m., v veliki dvorani »Uniona« ob 10. uri dopoldne. Govorita na rijem dr. Krek in dr. Šušteršič. Vsi in vse na krov! Volitve v obrtno sodišče. ■Pri volitvah v obrtno sodišče so zmagali naši kandidati z ogromno večino v skupini velikih obratov, zmagali so tudi naši kandidati v skupini male obrti, v skupini trgovskih nastav-iljencev je ožja volitev. V skupini rokodelskili pomočnikov so zmagali socialni demokratje, kar smo pričakovali in se nam ne zdi nič čudno. Rokodelski naš pomočnik še ni strokovno združen. Zato je tudi veliko naših somišljenikov v soc. demokraških strokovnih zvezah. Ob raznih volitvah pritiska socialna demokracija z vso silo na take posili socialne demokrate in jih veliko vjame. Po J. S. Z. dobe tudi naši ■rokode.ski pomočniki krščansko stanovsko organizacijo. V velikih obratih, po tvornicah nima v Ljubljani in v okolici socialna demokracija ■nobene moči. To so pokazale zadnje volitve, ob katerih se ni delalo z naše strani mrzlično, s polnim' parom. Saj n. pr. naš list niti naših kandidatov ni objavil, ker smo znali, da čitajo volivci »Slovenca«, ki je kakor vedno v tem oziru storil več kakor svojo dolžnost in zato razbremenil naš list, ki v tesnih mu mejah itak komaj izpolni glavne svoje naloge: odmevi iz naših delavskih organizacij, izobrazba po člankih, leposlovje v podlistku. Niti danes bi se ne pečali obširneje z izidom, da nas niso izzvali rdečkarji in liberalci, češ da krščanskega delavstva ni. Liberalna in rdeča frakarija je tam, kjer je govorilo tvorniško delavstvo, popolnoma pogorela. Če si. domišljajo rdeči, kako močni dar so v Ljubljani, svobodno .jim, naj se tolažijo s filozofijo v »Rdečem Praporu«, ne zavidamo jim. J. S. Z. povzroči, da rdeči izgube, prej ko mislijo, tudi večino med ljubljanskimi rokodelskimi pomočniki. Sicer so bili socialni demokratje grozno surovi, nasilni, a so le padli tam, kjer so mislili, da gotovo ■zmagajo. O N. D. O. ni vredno, da se govori. Napopala je vse počno plakatov po Ljubljani, delavcev ni vjela. Gledali so jih, jih čitali in rekli N. D. O. = Narodna Delavska Oslarija. Skrivnostno je poslovala osrednja komisija. V ponedeljek so izvedeli časnikarji, da bodo v skupini vel e obrti ožje volj t ve med nami in socialnimi demokrati. Osrednja komisija je obstajala iz magistralnega svetnika dr. Z. in nekega magistratnega uradnika. Ne čudimo se, da se dr. Z. ne izpozna v števi lkah in se pri soštevanju kar za več sto zmoti — nam v škodo. Mož je svetnik ljubljanskega župana, kadar se gre za umetnost, na katero se mora ■razumeti, ker drugače bi ne mogel svetovati županu, razumeti se mora tudi na »licitande«, na katere ga pošilja župan, ampak na »cifre« se ne razume. Čemu ga sili o, umetniško navdahnjenega svetnika, da šteje dolgočasne cilfre, če ga ne vesele. Mi ničesar ne sumničimo, a v bodoče naj se skrbi, da bodo imeli pri vseh volivnih komisijah stranke svoje zaupnike. Nikakor ne gre, da bi tvorili volivne komisije v Ljubljani sami magistratih uradniki, ki se kar za več stotin vštejejo. Krščanski socialni delavci in delavke! Vsi na shod S. L. S., ki bo v nedeljo, dne 28. t. in„ v veliki dvorani »Uniona« ob 10. uri dopoldne. Govorita na njem dr. Krek in dr. Šušteršič. Vsi in vse n,a krov! Med brati in sestrami. Vič-GIince. Ker imamo krasno novo cerkev, novo župnijo, se dosledno spodobi, da bodo prenovljena tudi naša srca. Za to se borno potrudili prihodnji tedn od 20. do 28. novembra, ko se bo v župniji pod vodstvom oo. jezuitov obhajal sveti misijon. !S tem; da se bo vsa župnija duhovno prenovila 'in se še trdnejše oklenila sv. matere cerkve, bomo gotovo tudi ■najsvečaneje in najkoristneje proslavili 700-let-inico ustanovljenja frančiškanskega reda. Ker je tukajšnje prebivalstvo po večini med dnevom zaposleno po tovarnah, se bo misijonsko delo največ vršilo zjutraj i,n zvečer. Vsled tega bosta med tednom samo po dva misijonska govora na^ dan, namreč izjutraj ob 5. kTzvečer ob 7. uri. 2upijani se vesele izvanrednih duhovnih milosti, ki jim bodo te dni na razpolago. Dal dobri Bog, da bi se res vsi udeležili teh milosti, da bodo ob sklepu sv. msijona vsi potolaženi fin spravljeni s svojim Stvarnikom. 'Da bi bil uspeh sv. misijona tem obilnejši; se ta teden ■vsak večer ob pol 7. uri v župni cerkvi zbiramo k skupni molitvi sv. rožnega venca. — 'P. Avg. Čampa, sup. Nasilstva v tovarni za lep. V tovarni za ■lep imamo človeka, ki misli, da je neomejen gospodar ter sme vsled tega postopati z delavci kot s kako živino. Zlasti nesramno in surovo postopa s ključavničarji, kurjači in strojniki, katerim obeta, da jih bo ob kruh spravil in vrgel iz tovarne. Ta človek je znani Šanbart, ki se je proslavil že v kemični tovarni v Mostah, kjer je spravil ob službo nad 200 delavcev. To so grozne razmere! Še pred 50 leti bi me bilo kaj takega mogoče. Če se mu je posrečilo preganjati delavce v kemični tovarni, upamo, da se mu to ne bo v tovarni za lep, četudi je odpustil sedaj iz službe dva pridna in poštena ključavničarja Makovca in Solrvvarza. Ta dva je odpustil samo s temi namenom, da dobi v službo češke Nemce, ker so baje njegovi rojaki. Sam je namreč priliznjen in zagrizen nemškutar. Svoje stroke pa ne razume toliko kot kak ključavničarski vajenec, a stremi po tem, da spravi vse stare in izkušene delavce iz tovarne, v kateri delajo že več let. Opozarjamo ravnateljstvo tovarne za lep, naj ukrene potrebno, da se ne bo vladalo v tovarni, s surovostjo in nasilstvom. Tako se more ravnateljstvo samo obvarovati kakih mogočih neprijetnih posledic. Takih 'ljudi kot je Šarbart, smo že veliko videli, četudi ne takih nevednežev in »fušerjev«. — Več delavcev. Nedeljski delavski shod v Kamnigorici je bil jako dobro obiskan. Točno ob 4. uri popoldne se je zbralo polno delavcev pred zadružnim skladiščem, kamor je bil shod sklican. Tovariš M. Mikelj je otvoril shod in pozdravil delavce in delavke, ki so se tudi v precejšnem številu udeležile, kot društvemice, tega shoda. ■Med drugim je dejal: Delavec ima vedno skrbi od mladosti pa do starosti, kje bo dobi i dela, kako bo služil trdi kruh sebi in svoji družini. Vse skrbi, vse težave in trpljenje pa presega imisel: kaj bo, ko izgubi svoje moči, s katerimi si služim vsakdanji kruh? Kdo se ga usmili, ko ne bo imel ničesar, še toliko ne, da bi se mtogel vsaj en teden preživeti. Res ta misel navdaja vsakega delavca, z nekim- strahom, da, skoraj z obupom zre v bodočnost. Ko podeli predsednik besedo tovarišu Ivanu Gostinčarju, so vsi delavci z velikim zanimanjem sledili govorniku, in pretrjevali jedrnatemu govoru, v katerem je govorni razkladal O' starostnem zavarovanju. V debeli knjigi, ki je bila predložena že pred sedmimi1 leti parlamentu, (e celih 325 paragrafov. Skoraj ravno toliko ima pa tudi nasprotnikov, ki niso prijazni ideji, da bi delavec prišel enkrat do veljave, da bi mu ne bilo treba na stara leta se plaziti od hiše do hiše. Veliko upanje nas pa navdaja, ko imamo na svoji strani moža, pogumnega, odločnega, delavnega, da ga smemo imenovati s častno besedo »očeta delavcev, dr. 1. Kreka. (Gromoviti klici: Bog ga živi!) Dobri oče ni. prej zadovoljen, dokler ne vidi svoje družine srečne, tako pa tudi smemo upati, da tudi on no bo prej miroval, dokler ne izbojuje zadnje pravice, katera gre po božji in človeški postavi ubogemu trpinu. Za plačilo pa hoče, to očetovsko srce, da se 'vsi delavci združimo v krepke, zdrave organizacije, da od teli organizacij ne popustimo v najmanjši meri. Zato pa govornik priporoča delavski 'list »Našo Moč«. Pio tem listu se more delavec navdušiti za pravo delavsko organizacijo; ki 'skrbi za njegove pravice in ga ibrani v nesreči. Edino prava organizacija je tista, ki ima blag namen, rešiti ubogega trphia časne in večne pogube. Potem je g. govornik pojasnjeval o ustanovitvi »Jugoslovanske strokovne zveze« v daljšem govoru. Govornik je dokazal, 'kake važnosti je skupna strokovna /zveza za delavce. Saj nam je znano, da od maših okrajnih bolniških blagajnic bolan delavec 'nima tolika, da bi mogel i!meti postrežbo kakor ibi jo mora! imeti bolnik, ki več potrebuje, kakor zdrav človek. Upati je, da se jih mnogo priglasi kot člani novemu strokovnemu društvu. •Predsednik predlaga, da se pozneje enkrat skliče v delavskem društvu posvetovanje, ko se bo imelo natančnejše podatke o strokovni zvezi. Predlog se sprejme. H koncu svojega govora je gosp. govornik razkrinkal hudobni /namen liberalcev, 'Hudobija je dosegla svoj vrhunec; s svojo nesramno gonjo proti škofu so pritisnili zadnji pečat svojemu zapeljivemu delu. Na predlog gosp. Ivana Nep. Gostinčarja se izreče prevzvišenemu škofu udanostna izjava. Vsi delavci in delavke v Kamnigorici, izbrani na shodu, obsojajo satanski napad na prevzvišenega knezoškofa. S podvojeno močjo se hočemo okleniti prevzvišenega nadpastirja, poslušati in razumeti njegov glas, četudi nas stane življenje. — Gospod župnik Simon Ažman ise zahvalju e govorniku* prosi pa občinstvo, maj varuje, da se me vtihotapi zelena brošura med nje, ki jo liberalci že zastonj ponujajo. Proč ž njo, da se mladina ne pohujša! Predsednik predlaga, naj se izreče zaupanje našim vrlim poslancem, zlasti pa načelniku S. L. S. dr. Iv. Šušteršiču, in pa delavskim poslancem dr. Iv. Kreku in g. Jožefu Gostinčarju. (Gromoviti iklici:' Bog jih živi!) Predsednik je zaključil shod s kratkimi besdami upanja, da bo- shod gotovo rodil mnogo dobrih uspehov. Sava. Dne 14. novembra ob 9. uri dopoldne vršil se je shod gorenjskega kršč. soc -dela. društva v »Delavskem domu«. Shodit je predsedoval tovariš Korošec. Gospod župnik Skubic opiše nečuveno liberalno izrabljanje škofove knjižice, katera je bila namenjena le zakonskim, a oni so jo ponatisnili ter po Svoje zavili, ter se tako izkazali kot zapeljivci naroda. Vsi navzoči so pritrjevali njegovim besedam, ter izrekli neomajano zaupanje prevzvišenemu knezoškofu. Gospod Moškerc govori o .potrebi starostnega zavarovanja ter o pomenu Jugoslovanske strokovne zveze, katera bo združitev vseh jugoslovanskih delavcev. Povabi mas na dan 28. t. m. v Ljubljano na vseslovenski delavski shod. Udeležmio se ga v kolikor mogoče obilnem številu. Tovariš Krive govori o bratovski skladnici, katera je potrebna pre-uredbe. — Nato s eprečitata sledeči resoluciji 'in udanostna izjava, kar je bilo enoglasno sprejeto: 1. Na današnjem shodu pozdravlja slovensko kršč. soc. delavstvo savško iin jeseniško, ker se je pričelo odsekovo delo in posvetovanje ■v zbornici glede na starostno zavarovanje. Delavstvo zahteva, naj se čiimpreje izvede delavsko starostno zavarovanje, ki je nujna in pereča /delavska zahteva. Izreka zaupnico drž. poslancu gosp. dr. Kreku, kot članu odseka o- socialnem zavarovanju. 2. Delavstvo na današnjem ^shodil protestira, da bi se vladalo s § 14., 'ter zahteva, da se omogoči redno delo v državnem zboru. 3. Delavstvo izreka na današnjem shodu neomajano žaupanje in spoštovanje svo-ijernu višjemu pastirju knezoškofu ljubljanskemu, ter protestira proti liberalni surovosti In gonji proti našemu knezoškofu. Iz Krope. V nedeljo, 14. t. m., takoj po sveti maši se je zbralo vse polno mož In fantov v stari šoli. Shod otvori kot odbornik pol. društev tovariš M. Mikelj iz Kamnegorice, pozdravi navzoče ter podeli besedo tovarišu Ivan -Nep. Gostinčarju. Prva točka programa je bila /starostno zavarovanje. Prav v slikovitih besedah je gospod govornik razladal, koliko časa 'Se že bije boj za starostno zavarovanje. Kateri