GDK: 176.1 Fagus sylvatica L.: 18:181.8:188:111 :161.4: 497.12 x 05 Snežniško-Javorniški masiv Olistenje bukve na snežniška-javorniškem masivu z razčlembo splošnih zakonitosti olistenja bukve Živan VESELIČ. Izvleček Veselič, ž.: Olistenje bukve na snežniška-javor- niškem masivu. Gozdarski vestnik, št. 10/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 25. študija podaja pregled spremljanja olistenja bukovih gozdov od vznožja do zgornje gozdne meje snežniška-javorniškega pogorja v štiriletnem obdobju 1986-1989. S podrobnejšo terensko raziskavo je ugotovljen vpliv ekspozicije rastišča in združbenega položaja na čas olistenja bukve. Na osnovi meteoroloških podatkov in podatkov o času olistenja bukve za tri meteorološke in fenološke postaje (Rateče-Planica, Rovte, Mari- bor) in za 21-letno obdobje 1969-1989 je s statističnimi analizami ugotovljen vpliv različnih meteoroloških dejavnikov. S poskusom z buko- vimi mladikami v nadzorovanih pogojih pa je nakazan tudi vpliv dolžine dneva, spektralne se- stave svetlobe, vlažnosti tal in relativni vpliv temperaturnih razmer na čas olistenja bukve. 1. UVOD Fenološke spremembe vegetacije v kra- jih z zmernim podnebjem nekajkrat letno značilno zaznamujejo naše okolje. Kljub temu je v zvezi s fenološkimi pojavi še marsikaj zavito v skrivnost. Z raziskavo o olistenju bukve smo želeli bolje spoznati pojav olistenja bukve ter poskusiti pri pojavu olistenja ugotoviti nje- gove značilnosti in zakonitosti, zlasti v od- nosu do dejavnikov okolja, ki bi nam omo- gočile pojav olistenja bukve uporabiti v .* Mag. ž. V., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Voj kova 9, YU 2 G. V. 1/91 Synopsis Veselič, ž.: The Leaf Formation in the Beech Tree in the Snežnik-Javorniki massif. Gozdarski vestnik, No. 10/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 25. The study presents a survey on the observa- tions as regards the leaf formation in beech forests from the foot to the upper altitudinal forest limit in the Snežnik-Javorniki mountain chain during a four-year period from 1986-1989. A detailed field research established the in- fluence of site exposure and cenological status on the time of the leaf formation in the beech. Based on meteorologic data and the data on the time of the leaf formation in the beech of three meteorologic and phenological stations (Rateče­ Planica, Rovte, Maribor) and of a 21-year period from 1969-1989, the influence of various meteo- rologic factors was established by means of statistical ana!yses. The test with beech young trees in controlled conditions also indicated the influence of day lenght, the spectral structure of the light, ground dampness and a relative in- fluence of temperature conditions on the time of the leaf formation in the beech tree. gozdno gojitvene namene. Raziskavo smo v osnovi naslonili na območje snežniška-javorniškega pogorja, za razčlembo splošnih zakonitosti olistenja bukve pa smo uporabili meteorološke in fenološke podatke tudi iz drugih krajev Slovenije. Rod bukve (Fagus) obsega devet vrst listopadnega drevja severne poloble (23, 1980). Evropska bukev ali po naše kratko bukev (Fagus sylvatica l.) je ena najbolj razširjenih in gospodarsko najpomembnej- ših drevesnih vrst v Evropi. Snežniško-javorniško pogorje, na kate- rem smo proučevali pojav olistenja bukve, leži v severozahodnem delu Dinaridov in ga prištevamo k slovenskemu Visokemu krasu. Kot ves dinarski svet tudi snežniška- javorniški masiv sestavljajo apnenci, dolo- mitizirani apnenci in dolomiti iz kredne, jurske in triadne dobe. Zanj je značilno visokokraško interferenčno podnebje, kjer se srečujeta vpliva celinskega in mediteran- skega podnebja. Odlikuje ga razmeroma veliko padavin (1500-3000 mm) z izrazitim jesenskim in manj izrazitim poznospomla- danskim maksimumom. Na snežniška-ja- vorniškem pogorju bukova rastišča (skupaj z jelovo-bukovimi) prevladujejo in segajo od vznožja do zgornje gozdne meje, zato je to pogorje zelo primerno za študij ekolo- gije in fenologije bukve. v·zvezi s spomladanskim ))prebujanjem<( rastlin si poskušajo rastlinski fiziologi že dolgo odgovoriti na vprašanje, katere snovi in kateri procesi v rastlinah se najprej odzo· vejo na ugodne ekološke razmere spomladi in vplivajo na to, da se v rastlini sprožijo intenzivne in usklajene fiziološke aktivnosti, ki privedejo do spomladanske rasti in raz- voja rastline. Zelo pomembno vlogo pri uravnavanju življenjskih procesov rastlin v odvisnosti od dejavnikov okolja imajo v rastlinah fiziolo- ško aktivne snovi - rastni hormoni in inhibi- torji rasti. Na ugodne rastne razmere spo- mladi se rastlina odzove s povečano kon- centracijo rastnih hormonov oziroma z nji· hovim aktiviranjem ter zmanjšanjem vseb- nosti inhibitorjev rasti, kar skupaj povzroči intenziviranje življenjskih procesov. Med inhibitorji rasti, ki vplivajo na inten- zivnost zimskega mirovanja lesnatih rastlin in tudi zadržujejo spomladansko prebujanje življenjskih procesov, se omenja predvsem abscisinska kislina, od rastnih hormonov pa naj bi k prekinjenju zimske dormance lesnatih rastlin spodbujali predvsem gibere- lini in citokinini. Pomembno vlogo pri prebujanju rastlin in tudi semen iz stanja mirovanja so dokazali snovem, ki absorbirajo svetlobo, zlasti sve- tlobo določenih valovnih dolžin, in so jih kot posebne pigmenta imenovali s skupnim imenom fitohromi. Z njihovim obstojem so si fiziologi pojasnili morfogenetski vpliv sve- tlobe. Danes vemo, da se ti nefotosintetski pigmenti, ki kemijsko predstavljajo hromo- proteide z molekulsko težo okrog 200.000 in niso svobodni ampak vezani na citopla- zmatske membrane, nahajajo v vseh ras- tlinskih tkivih. Dokazanih je že cela vrsta fitohromov, ki nosijo imena po valovni dol- žini svetlobe, pri kateri imajo maksimum absorbcije. Pri spodbujanju življenjskih pro- cesov sta najbolj dejavni rdeča in za njo modra svetloba, njunemu vplivu pa deluje nasprotno temno rdeča (infrardeča) svetlo- ba. Čeprav je dokazan ih že veliko fitohromov ter so v veliki meri tudi določene njihove ·kemijske zgradbe in so precej proučeni tudi procesi pretvorb fiziološko aktivnih oblik v neaktivne, pa je še veliko neznanega o mehanizmih njihovega vpliva na življenjske procese v rastlini. Nejasnost glede mehanizmov in proce- sov ter snovi v rastlinah, ki imajo najodločil­ nejšo vlogo pri prebujanju rastlin iz stanja zimskega mirovanja, še povečajo dejstva, da svetloba, ki sicer pozitivno vpliva na oblikovanje aktivnih oblik fitohromov, na drugi strani neugodno vpliva na razmerje med rastnimi hormoni in inhibitorji rasti, da toplota vpliva na kemijske in zlasti ferment- ne reakcije v rastlinah tudi neodvisno od rastnih hormonov ter da je dokazan marto- genetski vpliv svetlobe na rastline tudi neo- dvisno od fitohromov. Da spomladansko olistenje ni pojav, ki ga lesnata rastlina ob ugodnih vremenskih razmerah začne in konča le v spomladan- skem obdobju, je z natančno študijo razvoja prav bukovega popka v l. 1988 dokazal Roloff (ROLOFF 1988). S študijo je doka- zal, da se bukev na svoje olisten je pripravlja skoraj dve leti. Prve listne zasnove - za liste na vrhu bodočih poganjkov se priče­ njajo razvijati že v jeseni, leto in pol pred olistenjem. Prek zime se nadaljnji razvoj listnih zasnov prekine, nadaljuje pa se spo- mladi. Do konca avgusta so vse listne zasnove v popku povsem razvite in zače­ njajo se že razvijati nove za spomlad, ki bo sledila naslednji zimi. 2. METODE DELA V grobem lahko vse izvedene analize združimo v naslednja poglavja: G. V. 1191 3 1 . Statistične analize meteoroloških po- datkov in podatkov o času olistenja bukve z več meteoroloških in fenoloških postaj Slovenije, ki sta jih v okviru svoje redne dejavnosti zbrali fenološka in meteorološka služba Hidrometeorološkega zavoda RS. V ta namen smo statistično obdelali me- teorološke in fenološke podatke o času olistenja bukve z meteoroloških in fenolo- ških postaj Rateče-Planica, Rovte in Mari- bor (Tezno) za 21-letno obdobje 1969- 1989. Za štiriletno obdobje 1986-1989 pa smo primerjali nekatere meteorološke po- datke s časom olistenja bukve za vseh šestindvajset meteoroloških postaj v Slove- niji, ki so hkrati fenološke in na njih opazu- jejo tudi bukev. 2. Štiriletna terenska opazovanja napre- dovanja olistenja bukve od vznožja snežni- ško-javorniškega masiva proti njegovemu vrhu. 3. Podrobnejše terenske analize vpliva ekspozicije na čas olistenja bukve. 4. Proučevanje vpliva dolžine dneva, svetlobnega spektra, temperature zraka in vlažnosti tal na olistenje bukovih mladik z lončnim poskusom. 2.1 . Ugotavljanje vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve s pomočjo meteoroloških podatkov in podatkov o času olistenja bukve z meteoroloških in fenoloških postaj Slovenije Pri teh analizah smo posvetili največ pozornosti podatkom s fenoloških in meteo- roloških postaj Rateče-Planica, Rovte in Maribor, za katere smo uporabili podatke enaindvajsetletnega obdobja 1969-1989. Navedene meteorološke in fenološke po- staje smo v podrobnejšo analizo vključili iz naslednjih razlogov: - postaje so v krajih z zelo različnim podnebjem, - pri njih so bila vseh enaindvajset let opazovana ista bukova drevesa, - zanje so bili dosegljivi dovolj dobri p~datki o osončenju, - postaje so zunaj območij pogoste spo- 4 G. V. 1/91 mladanske megle zaradi temperaturnih in- verzij. Poleg fenoloških podatkov o času olista- nja bukve smo imeli za te postaje za vseh omenjenih enaindvajset let za čas od 1. februarja do 31. maja na voljo naslednje meteorološke podatke: - srednje dnevne temperature, - maksimalne dnevne temperature, - minimalne dnevne temperature, - število dnevnih ur sončnega obseva- nja, - mesečne količine padavin. Zaradi upoštevanja vrednosti vremenskih dejavnikov v letu pred analiziranim olista- njem smo si za obdobja celih let priskrbeli tudi podatke o: - povprečnih mesečnih temperaturah, - mesečnih količinah padavin. Iz navedenih podatkov smo izpeljali vrsto novih, tako da smo skupno analizirali vpliv enainšestdeset različnih vremenskih dejav- nikov Qa olistenje bukve; v zaključne anali- ze, ki so predstavljene v tem delu, pa smo jih vključili petinštirideset. Analizirali smo podatke vsake od nave- denih postaj posebej. Z ločeno analizo pa smo ugotovili vpliv temperaturnih razmer na čas olistenja bu- kve s pomočjo temperaturnih podatkov za štiriletno obdobje 1986-1989 vseh šestin- dvajset meteoroloških postaj Slovenije, ki so hkrati tudi fenološke in na njih opazujejo fenološke faze bukve. Statistično izvrednotenje vseh zbranih meteoroloških in fenoloških podatkov lahko vsebinsko razdelimo v dve poglavji. 1 . Poskus določiti temperaturni in da- tumski prag, nad katerima so temperaturne razmere pomembne za pojav olistenja pri bukvi - s pomočjo izračunanih mnogih korelacijskih koeficientov med dnevom oli- stenja in različnimi temperaturnimi parame- tri. Metodo smo povzeli po Šeguli-lliču (ŠE- GULA-ILIČ 1990). 2. Ugotoviti vpliv različnih vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve. A. V smislu napovedovanja dneva o liste- nja smo poiskali odvisnost dneva olistenja od vrednosti vremenskih dejavnikov, od katerih se tisti iz tekočega leta nanašajo na določeno obdobje pred olistenjem bukve. Tu smo opravili dvoje analiz (točki ain b). a. Analize, opravljene na osnovi enain- dvajsetletnih podatkov, ločeno za vsako od podrobneje analiziranih meteoroloških in fenoloških postaj Rateče-Planica, Rovte in Maribor. Pri teh analizah smo zaradi množice parametrov uporabili dve statistični metodi: - faktorsko analizo, inačico z vrtenjem faktorjev po metodi Varimax, ki ji je sledil (z novo oblikovanimi ortogonalnimi faktorji) izračun multiple regresije, izveden po me- todi Stepwise (postopnega vključevanja spremenljivk v analizo multiple regresije), - serijo zaporedno izvedenih multiplih regresij, izračunanih prav tako po metodi Stepwise. Pri tako velikem številu kazalcev, kjer so poleg tega še mnogi med seboj znatno korelirani, postane uporaba multiple regre- sije v določeni meri oporečna, saj na osnovi rezultatov, ki jih dobimo, v takšnem primeru ne moremo povsem zanesljivo določiti vpliv posameznih znakov na proučevano odvi- sno spremenljivko. V takšnem primeru je uporaba faktorske analize korektnejša. Ker pa nam faktorska analiza prikaže velikost vpliva celega sklopa med seboj tesneje povezanih dejavnikov, vpliv posameznega pa v splošnem ni mogoče izluščiti, smo si pomagali z obema metodama, s tem, da smo pri seriji multiplih regresij v kasnejših izračunih izpuščali vse tiste spremenljivke, katerih vpliv se je v predhodnih izračunih pokazal za značilnega. Pri obeh analizah smo zaporedni dan, ko je prišlo do olistenja, postavili v odvisnost do naslednjih meteoroloških parametrov: x1 - vsota efektivnih temperatur od 1. februarja do izbranega dne iz začetka obdobja obi- čajnega časa olistenja bukve (za Rateče­ Planico do 121. dneva, za Rovte do 111. dneva in za Maribor do 1 06. dneva), x2 - vsota efektivnih temperatur zgodnjega 46- dnevnega obdobja {od 1. februarja oziroma kmalu po njem), x3 - vsota efektivnih temperatur zadnjega 46- dnevnega obdobja pred izbranim dnevom iz začetka obdobja običajnega časa olista- nja bukve, x4 - vsota pozitivnih maksimalnih dnevnih tem- peratur od 1. februarja do izbranega dne iz začetka obdobja običajnega časa olista- nja bukve {121., 111. oziroma 106. dan), x5 - vsota minimalnih dnevnih temperatur od l. februarja do izbranega dne iz začetka ob- dobja običajnega časa olistenja bukve, x8 - število dni s povprečno dnevno tempera- turo nad 0° C v zgodnjem 46-dnevnem obdobju, x11 - število dni s povprečno dnevno tempera- turo nad 5° C v zadnjem 46~dnevnem ob- dobju pred izbranim dnevom iz začetka obdobja običajnega časa olistenja bukve, · x14 - zaporedni dan v letu, ko je povprečna temperatura presegla 5° C Opomba: Upoštevan je prvi dan od petih, pri katerih so povprečne temperature vsaj šti- rih presegle 5° C in je bilo povprečje vseh petih nad 5° C. S tem smo se izognili slučajnosti pojavljanja posameznih toplih dni, ki na čas olistenja ne morejo pomem- bneje vplivati. x17 - zaporedni dan v letu, ko je bila povprečna temperatura po hladnem obdobju zadnjič pod -2°C Opomba: Upoštevan Je zadnji dan od desetih, pri katerih je imelo vsaj sedem dni povprečno temperaturo nižjo od -2° C, nižje od -2° C pa Je moralo biti tudi povprečje desetih dni. S tako oblikovanim kazalcem smo posku- šali označiti konec (dolgotrajnega) hlad- nega zimskega obdobja. Ker smo upošte- vali (si priskrbeli) le meteorološke podatke za obdobje od 1. februarja dalje, smo v primeru, da pozneje takšnega obdobja ni bilo, za čas tako oblikovanega temperatur- nega praga označili 31. dan v letu. x32 - povprečna temperatura julija, avgusta in septembra preteklega leta, x33 - količina padavin v milimetrih julija, avgusta in septembra preteklega leta, x34 - Langov faktor humidnosti za julij, avgust in september preteklega leta, L = P/f P - količina padavin v milimetrih T - srednja temperatura x35 - povprečna temperatura aprila, maja in ju- nija preteklega leta, x36 - količina padavin v milimetrih aprila, maja in junija preteklega leta, · x37 - Langov faktor humidnosti za april, maj in junij preteklega leta, x3a - povprečna temperatura obdobja od aprila do septembra preteklega leta, x39 - količina padavin v milimetrih v obdobju od aprila do septembra preteklega leta, l<.to - Langov faktor humidnosti za obdobje od aprila do septembra preteklega leta. ~1 - povprečna temperatura mesecev oktobra in novembra preteklega leta, G. V. 1/91 5 x..s - število dni s povprečno dnevno tempera- turo nad 0° C v obdobju od 1. februarja do izbranega dne iz začetka obdobja običaj­ nega časa olistenja bukve, x52 - količina padavin v milimetrih v januarju in februarju, x53 - količina padavin v milimetrih v marcu in aprilu, x54 - količina padavin v milimetrih za obdobje od januarja do aprila, x55 - število ur sončnega obsevanja v maju, juniju in juliju preteklega leta, x56 - število ur sončnega obsevanja v avgustu, septembru in oktobru preteklega leta, x57 - število ur sončnega obsevanja v obdobju od maja do oktobra preteklega leta, x60 - vsota globalnega obsevanja od 1. februarja do izbranega dne iz začetka obdobja obi- čajnega časa olistenja. Količino globalnega obsevanja smo izraču­ nali po obrazcu O = a . S + b (kWh/m2) kjer so: S- dnevno število ur sončnega obsevanja a in b - eksperimentalno določeni kompo- nenti za posamezne dekade v letu - na osnovi 20-letnih podatkov za obdobje 1960-1979 (HOČEVAR in sodel. 1980). x61 - število ur sončnega obsevanja od 1. fe- bruarja do izbranega dne iz začetka ob- dobja običajnega časa olistenja. b. Analiza, opravljena na osnovi tempe- raturnih podatkov in podatkov o času oliste- n ja bukve za obdobje 1986-1989 vseh meteoroloških in fenoloških postaj z bukvijo v Sloveniji. Z navedenimi podatki smo izračunali le faktorsko analizo in njej sledečo multiplo regresije. V teh izračunih smo upoštevali naslednje temperaturne podatke: x1 - Vsota efektivnih temperatur od 1. februarja do 106. dne v letu, x3 - vsota efektivnih temperatur od 60. do 106. dne v letu, .>4 - vsota pozitivnih maksimalnih dnevnih tem- peratur od 1. februarja do 106. dne v letu, x5 - vsota minimalnih dnevnih temperatur od 1. februarja do 106. dne v letu, x6 - število dni s povprečno temperaturo nad 5°C v obdobju od 32. do 78. dne v letu, x9 - število dni s povprečno temperaturo nad 10° Cv obdobju od 60. do 106. dne v letu, x, 1 - število dni s povprečno temperaturo nad 6 G. V. 1191 5° Cv obdobju od 60. do 106. dne v letu, x14 - zaporedni dan v letu, ko je povprečna dnevna temperatura presegla S° C (glej opombo pod točko 1 ), x18 - zaporedni dan v letu, ko je minimalna dnevna temperatura zadnjič segla pod -5° C (upoštevan je zadnji od petih oziroma štirih zaporednih dni z minimalno tempera- turo pod -5° C), x20 - vsota efektivnih temperatur zadnjih 60 dni pred olistenjem, x23 - vsota efektivnih temperatur zadnjih pet- najst dni pred olistenjem, x25 - vsota maksimalnih dnevnih temperatur zadnjih 60 dni pred olistenjem, x30 - vsota minimalnih dnevnih temperatur zad- njih 60 dni pred olistenjem, ~6 - število dni s povprečnimi dnevnimi tempe- raturami nad S° Cv obdobju od 1. februarja do 106. dne v letu, x47 - število dni s povprečno dnevno tempera- turo nad 3° C v obdobju od 1. februarja do 106. dne v letu, x50 - vsota povprečnih dnevnih temperatur od 60. do 106. dne v letu, x51 - vsota povprečnih dnevnih temperatur od 1. februarja do 106. dne v letu . B. Ugotavljanje vpliva različnih vremen- skih dejavnikov na vsoto efektivnih tempe- ratur do olistenja bukve. Ker so se pri izvedenih statističnih anali- zah pokazale med analiziranimi vremen- skimi dejavniki temperaturne razmere kot daleč najodločilnejši dejavnik, ki določa čas olistenja bukve, smo vpliv nekaterih drugih dejavnikov preizkusili še tako, da smo sta- tistično ugotovili njihov vpliv na vsoto efek- tivnih temperatur, pri kateri se pojavi olista- nje. Tudi pri tej analizi smo uporabili: - faktorsko analizo, enačico Varimax, ki ji je sledil izračun linearne multiple regresije po metodi Stepwise, - serije zaporednih linearnih multiplih re- gresij, izvedenih prav tako po metodi Step- wise. Pri obeh analizah smo vsoto efektivnih temperatur do olisten ja (Y 2) postavili v odvi- snost do različnih vremenskih dejavnikov, kot neodvisno spremenljivko pa smo vklju- čili tudi dan olistenja. C. Ugotavljanje vpliva dneva olistenja in nekaterih vremenskih dejavnikov na vsoto efektivnih temperatur (oziroma na pov- prečno efektivna temperaturo) v zadnjih 60 dneh pred olistenjem bukve. Zaradi odgovora na vprašanje, ali za- hteva bukev za zgodnejše olistenje ugod- nejše temperaturne r~zmere, kot so ji po- trebne, kadar olisti pozno, smo poleg ana- lize pod točko 28 izvedli tudi izračun serije Jinearnih multiplih regresij, pri katerih smo kot odvlsno spremenljivko upoštevali vsoto efektivnih temperatur v zadnjih šestdesetih dneh pred olistenjem. Ker gre vselej za obdobje enake dolžine, nam analiza kaže tudi vpliv izbranih dejavnikov na povprečno efektivna temperaturo v zadnjih 60 dneh pred olistenjem. Obdobje 60 dni smo izbrali zato, ker je to najdaljše obdobje, ki smo ga ob razpoložljivih meteoroloških podatkih od 1. februarja dalje lahko upoštevali pri vseh analiziranih meteoroloških in fenoloških po- stajah. 2.2. Terenska opazovanja napredovanja olistenja bukve od vznožja Snežniška- javorniškega masiva proti njegovemu vrhu Opazovanje napredovanja olistenja bu- kve od vznožja proti vrhu snežniška-javor- niškega pogorja sem opazoval štiri pomladi v obdobju 1986-1989. Osnovo popisom so predstavljali popisi 19. izbranih zrelih bukovih sestojev, siste- matično razporejenih po okroglih nadmor- skih višinah (500 m, 750 m, 1000 m, 1250 m, 1500 m) na različnih makroekspo- zicijah snežniška-javorniškega pogorja. Mi- kroekspozicije samih vzorčnih sestojev so v splošnem nekoliko sledile njihovi makro legi, temu se povsem nismo mogli izogniti - npr. na vzhodni strani masiva so bili sestoji v splošnem zmerno vzhodno ekspo- nirani- pri njihovi izbiri pa smo se izognili ekstremnim nagi bom; vpliv mikroespozicije smo v ekstremnejših terenskih razmerah proučevali posebej. Na površini približno 1 ha sem v teh sestojih v navedenem štiriletnem obdobju vsako leto vsakih sedem do osem dni, v različnih letih pa, kolikor je bilo le mogoče na isti dan leta, ocenjeval delež bukev, ki so že do vrha olistale - ločeno za drevje zgornjega drevesnega sloja in za podraslo drevje. Skoraj vedno sem vseh 21 vzorčnih sestojev popisal v enem dnevu. Le izjemo- ma, v obdobjih, ko so bili popisi časovno najzahtevnejši, sem kakšnega od vzočnih sestojev popisal zjutraj naslednjega dne. Vsa štiri leta sem vse popise opravil sam, s čimer je bil subjektivni vpliv na ocene olistenja zmanjšan na najmanjšo možno mero. Hkrati s fenološkimi popisi bukve na predstavljenih popisnih mestih pa sem na poti od enega vzorčnega sestaja do dru- gega zapisal vse opažene značilnosti v pogledu olistenja bukve. Ti zapisi so b.ili nujni za izris kartne predstave o stanJu olistenja bukve na snežniška-javorniškem pogorju v določenem dnevu danega leta. 2.3. Podrobnejše terenske analize vpliva ekspozicije na čas olisten ja bukve Vprašanje vpliva ekspozicije na čas oli- stenja bukve je bilo eno od pomembnih vprašanj, ki smo jih želeli ugotoviti z razi- skavo. Ne le zato, da bi ugotovili, kako sama ekspozicija vpliva na čas olistenja bukve, ampak tudi zaradi njenega preobli- kovanja meteoroloških dejavnikov, kot so temperatura, sevanje, vlažnost. Zato smo vpliv ekspozicije rastišča na olistenje bukve ugotavljali s posebnimi opazovanji. V ta namen smo v času olistenja izbrali šest vrhov oziroma grebenov z nadm. viš. od SOD-1300 m, poraščenih s srednjedob- nimi ali starejšimi bukovimi sestoji, ter na njih vsaj nekaj deset metrov višinske razlike od vrha na severnem in južnem pobočju obeležili eno ploskev približne velikosti 0,50 ha, na kateri smo določili stopnjo oli- stenja, prsni premer in združbeni položaj vsem bukovim drevesom. Pri izboru plo- skev smo posebej pazili na to, da sta bila sestaja na obeh ploskvah istega vrha ozi- roma grebena približno enako stara in pri- bližno enako gosta, ter tudi na to, da sta bili pobočji približno enakega nagiba. Za- radi izrazitejšega vpliva ekspozicije na eko- loške dejavnike (predvsem na količino glo- balnega obsevanja) so bili analizirani se- stoji izbrani na ekstremnejših nagibih 25- 400. . Stanje olistenja dreves smo določali po štiri stopenjski lestvici: 1. bukev je še povsem »V popkih<< 2. olistalo je do 113 krošnje (spodnji del) 3. olistalo je 213 krošnje (vrh krošnje še ni) G. V. 1191 7 4. bukev je v celoti ozelenela Po združbenem položaju smo drevje ločili v tri sloje. Posamezne sloje smo opredelili na osnovi petstopenjske Kraftove lestvice, pri čemer smo prvi in drugi sloj te lestvice združili v našega prvega, četrti in peti sloj pa v našega tretjega: 1. nadvladajoča in vladajoča drevesa 2. sovladajoča drevesa ' 3. obvladana in izločena drevesa Značilnost vpliva posameznih proučeva- nih dejavnikov smo statistično preizkusili z neparametričnim Kruskai-Wallisovim te- stom. 2.4. Proučevanje vpliva dolžine dneva, svetlobnega spektra, temperature okolja in vlažnosti tal na olistenje bukovih mladik Da bi ugotovili vpliv še nekaterih dejavni- kov na olistenje bukve, ki jih v naravi in s pomočjo statistične analize meteoroloških podatkov ne bi oziroma nismo mogli ugoto- viti, smo zastavili lončni poskus z bukovimi mladikami. S poskusom smo želeli ugotovi- ti, kako vplivajo na čas olistenja bukve: - dolžina dneva, - svetlobni spekter, - temperatura okolja (zlasti njen relativni pomen v primerjavi z dolžino dneva), - vlažnost tal. Izvedeni lončni poskus je treba razumeti kot dodatek k izvedeni raziskavi. Odločitev , da ga izvedemo, se je porodila šele ob analizah rezultatov terenskega spremljanja olistenja bukve in statističnih izračunov me- teoroloških in fenoloških podatkov, ob kate- rih so se pojavila vprašanja, na katera smo želeli dobiti vsaj približne odgovore. Čeprav obseg lončnega poskusa in zaradi skrom- nih tehničnih sredstev tudi njegova izvedba ne ustrezata povsem kriterijem znanstve- nega dela, smo ga zaradi nekaterih zanimi- vih izsledkov kljub vsemu vključili v raziska- vo. Za poskus smo uporabili bukove sadike, ki smo jih spomladi 1989 populili med mladjem pod vrhom Velikega Javornika in jih posadili v lončke v neki drug namen. Sadike so bile s podobne nadmorske višine (približno 12QO m), vse so rasle na svetlobi, bile so približno enako stare, niso pa bile 8 G. V. 1/91 selekcionirane v smislu podobnosti časa olisten ja. Z bukovimi sadikami, ki smo jih pač imeli na voljo (saditev isto spomlad, kot bi opazo- vali olistenje, ne bi bila dopustna), smo spomladi leta 1990 izvedli naslednji lončni poskus. 32 bukovih sadik, ki so v lončkih rasle na prostem, smo 1. februarja slučajnostno razdelili v štiri skupine s po osmimi sadika- mi: - 8 smo jih še naprej pustili na prostem, - 8 smo jih postavili na toplo, v sobo za okno, obsevala pa jih je samo sončna (dnevna) svetloba, - 8 smo jih postavili prav tako na toplo za okno, prek noči pa smo jih obsevali z običajno neonsko svetlobo, - 8 pa srni jih tudi dali na toplo, za okno, ponoči pa smo jih obsevali z Gro-lux (Sylva- nia) žarnicami, katerih svetloba vsebuje znaten delež rdečega, precej modrega in zanemarljivo malo zelenega spektra. Polovico sadik od 24, ki smo jih prenesli v zaprt prostor, smo obilno zalivali, polovico pa le zelo malo. Podatke poskusa smo statistično obdelali z metodo enostavne analize variance. 3. VREMENSKE RAZMERE IN ČAS OUSTENJA BUKVE 3.1 . Ugotovitev temperaturnega in časovnega (datumskega) praga za spomladansko prebujanje bukve V tem poglavju želimo odgovoriti na dve vprašanji: 1. Katere temperaturne razmere po- membno vplivajo na pojav olisten ja bukve? 2. Od katerega dne (datuma) dalje tem- peraturne razmere pomembno vplivajo na čas olistenja bukve? Do odgovora na postavljeni vprašanji smo poskušali priti s sistematičnimi izračuni korelacijskih koeficientov med vrednostmi nekaterih temperaturnih kazalcev, izvede- nih iz povprečnih dnevnih temperatur nad izbranimi temperaturnimi pragi in za izbrana obdobja ter časom olistenja bukve. Z izračuni korelacijskih odnosov med vsotami temperatur in številom dni nad različnimi temperaturnimi pragi ter časom olistenja bukve na pNo vprasanje nismo mogli odgovoriti. V tretje smo poskušali ugotoviti iskano mejno vrednost temperature z izračunom korelacijskih koeficientov med dnevom oli- stenja bukve in povprečnimi vrednostmi temperatur, izračunanih iz temperatur, ki so presegale izbrane temperaturne prage, spet za obdobja od izbranih dni do dneva olistenja bukve. Korelacijski koeficienti med povprečnimi temperaturnimi vrednostmi in dnevi olista- nja bukve za postajo Rovte niso pokazali nič, medtem, ko na osnovi njihovih vredno- sti za postaji Maribor in predvsem Rateče­ Planica, lahko zaključimo, da na čas olista- nja bukve pozitivno vplivajo temperaturne razmere vseh dni s pozitivnimi povprečnimi temperaturami (preglednica 1). Pri naših predhodnih orientacijskih stati- stičnih analizah so izračuni že opozarjali, da leži temperaturni prag za bukev zelo nizko - pri povprečni dnevni temperaturi 3° C ali nižje. Končno je to potrjeno z izračuni teh korelacijskih koeficientov. Podobni izračuni korelacijskih koeficien- tov za brezo in hrast, ki jih je izvedel Šegula-Ilič (ŠEGULA-ILIČ 1990) so za ti dve vrsti dopustili sklep o temperaturnem pragu pri povprečni dnevni temperaturi 6° c, medtem ko za bukev niso dopustili opredelitve. Glede časa oziroma zaporednega dne v letu, od katerega dalje postanejo tempera- turne razmere (posebej) pomembne za po- jav olistenja bukve, so nam največ pokazali izračunani korelacijski koeficienti med dnevi olistenja bukve in številom dni s povpreč­ nimi dnevnimi temperaturami nad izbranimi temperaturnimi pragi za obdobja od 1 . fe- bruarja do izbranih dni (preglednica 2). Na osnovi njihovih vrednosti smemo za- ključiti, da so v Ratečah-Planici in v Rovtah za čas olistenja bukve pomembnejše šele temperaturne razmere od 1. marca dalje, medtem ko v Mariboru očitno že tudi ugodne temperature v februarju napovedu- jejo zgodnje olistenje bukve. Menimo, da so ugotovljene razlike med proučevanimi kraji posledica tega, da v Mariboru ob toplejšem vremenu v februarju temperature že znatnejši del dnevov prese- gajo fiziološki temperaturni minimum za spomladansko prebujanje bukve, medtem ko v Ratečah-Planici in v Rovtah temu ni tako. 3.2. Ugotavljanje vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve na osnovi meteoroloških in fenoloških podatkov iz obdobja 1969-1989 za postaje Rateče-Planica, Rovte in Maribor Preglednica 1 : Korelacijski koeficienti med povprečnimi dnevnimi temperaturami, izračunanimi iz povprečnih dnevnih temperatur nad izbranimi temperaturnimi pragi za obdobja od izbranih dni v letu do dneva olistenja bukve ter časom (zaporednim dnem), ko je bukev olistila Rateče-Planica Povp. T/čas 41-olist 51·olist 61-olist 71-olist 81-olist 91-olist nad0°C -.4283 -.4936 -.5930* -.5496" -.6085* -.4881 nad2 -.2015 -.2538 -.3087 -.3499 -.4139 -.2780 nad4 -.0661 -.0692 -.0818 -.1081 -.1790 -.1140 nad6 -.1248 -.1248 -.1248 -.1248 -.1493 -.0848 nada -.0731 -.0731 -.0731 -.0731 -.0731 -.0556 nad 10 -.1533 -.1533 -.1533 -.1533 -.1533 -.1667 Maribor: Povp. T/čas 41-olist 51-olist 61-olist 71-olist 81-olist 91-olist nad0°C -.2180 -.3152 -.3505 -.4947 -.5342* -.4607 nad2 -.1342 -.2387 -.3144 -.4654 -.5300* -.4448 nad4 .0768 -.0184 -.0712 -.2815 -.5023 -.4431 nad6 .1284 -.0716 -.0753 -.1273 -.5173* -.4362 nad8 -.0639 -.0751 -.1553 -.3019 -.3551 -.4293 nad 10 -.0801 -.0801 -.1828 -.1516 -.2502 -.3305 G. V. 1191 9 Pri teh analizah smo vremenske dejavni- ke, ki se nanašajo na obdobje tekočega leta pred olistenjem, oslonili na določena izbrana obdobja pred olistenjem bukve in ne na čas do njenega olistenja, ki se spreminja. Za konec obdobij smo izbrali za vsako od treh obravnavanih meteoroloških in fe- noloških postaj različen zaporedni dan v letu, pri vseh pa je bil to dan iz začetka obdobja, v katerem v danem kraju bukev običajno olisti. Za postajo Rateče-Planica smo izbrali 121 . dan v letu, za Rovte 111. in za Maribor 1 06. dan. Ko smo v statističen izračun vključili podatke vseh 26 meteorolo- ških in fenoloških postaj z bukvijo v Sloveniji pa smo kot zadnji dan analiziranih obdobij izbrali enotno 1 06. dan v letu. Zaradi preglednosti podanih rezultatov so v preglednicah navedeni samo tisti fak- torji, katerih vpliv na čas olistenja bukve se je pri izračunu multiple regresije pokazal značilen, ter osnovni vremenski dejavniki, ki jih ti faktorji predstavljajo - imajo vredno- sti uteži v njih večjo kot 0,50. Pri metodi Varimax smemo kot dejavnike, ki pomemb- neje vplivajo na naravo faktorja in ki jih dani faktor tudi predstavlja, namreč upoštevali le tiste, ki imajo v danem faktorju »utež« večjo kot 0,50. Seveda so posamezni fak- torji najbolj poistoveteni s tistimi osnovnimi dejavniki, ki so »V njih" zastopani s po- sebno visokimi utežmi. Neodvisne spremenljivke, ki so pri izve- denih serijah multiplih regresij, izračunanih po metodi Stepwise, pokazale značilen vpliv na čas olistenja bukve, bomo navajali v zaporedju, kakor so kot značilne .,izhaja- le« iz zaporednih multiplih regresij. Pri posameznih vremenskih dejavnikih so v pregledu navedeni zelo skrajšani za- pisi njihovih opisov, ki so popolneje podani v poglavju o metodah dela. Rezultati multiplih regresij so povsod po- dani v standardizirani obliki. V tabelah pomenijo tri * značilnost rezul- tata na nivoju tveganja 0,001, dve * značil- Preglednica 2: Korelacijski koeficienti med številom dni s srednjo dnevno temperaturo nad izbranimi temperaturnimi pragi za obdobja od 1. februarja do izbranih dni v letu ter časom (zaporednim dnem), ko je bukev olistila Rateče-Planica Sred. T/čas 32-61 32-71 32-81 32-91 32-101 32-111 nad0°C - .3066 -.1820 -.2193 - .2268 -.2084 -.1911 nad 2 -.3027 - .2948 - .3603 -.3740 -.4127 - .4288 nad4 - .3864 - .4656 - .5698* - .5060* -.4964 -.5303* nad6 -.3966 -.4105 - .3527 -.3514 nad8 -.5744. -.3567 -.4019 nad 10 - .5329* -.4512 -.3972 Rovte: Sred. T/čas 32-61 32-71 32-81 32-91 32-101 32-111 nad0°C -.1732 - .3031 -.3731 -.3548 -.3459 -.3632 nad2 - .1206 - .3053 -.3941 - .3748 -.3436 -.3567 nad4 -.0445 -.3729 -.4085 -.3974 -.3431 -.3931 nad6 - .3833 -.3271 -.3500 -.2963 - .1343 - .2996 nada -.1432 -.2779 -.3854 - .1890 -.0268 -.1889 nad 10 .4502 -.2406 -.1334 -.3191 Maribor: Sred. T/čas 32-61 32-71 32-81 32-91 32-101 32-111 nad0°C -.5216* -.5622 .. -.5475* -.5552 -.5552* -.5570* nad2 -.5935* -.6121* -.5774* -.6025* -.6006* -.5983* nad4 -.4890 - .5225* -.5134* -.5542* -.5483* -.5411* nad6 -.2906 -.3445 -.4623 - .5763* -.5434" -.5176* nad8 -.2569 - .1532 -.2354 -.4503 -.5041* -.5641* . nad 10 -.4731 -.1644 - .3259 -.5881. -.5560* - .5892. 10 G. V. 1/91 nost rezultata na nivoju tveganja 0,01 in ena * značilnost rezultata na nivoju tvega- nja 0,05. Rezultati izvedenih faktorskih analiz in njim sledečih multiplih regresij ter serij mul- tiplih regresij vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve so ločeno za vsako od naštetih postaj navedeni v preglednicah 3, 4 in 5. Tako faktorska analiza s sledečo multiplo regresije, kot serija multiplih regresij kažeta na to, da so v Ratečah-Planici od vseh dejavnikov, ki vplivajo na olistenje bukve, še najpomembnejše temperaturne razmere zadnjega 46-dnevnega obdobja pred izbra- nim dnem iz začetka obdobja običajnega olistenja. Za temperature v Ratečah-Planici je značilen pozen in zato strmejši dvig sred- njih dnevnih temperatur prek fiziološkega praga vegetacije, dinamika, ki je značilna za kraje v gorskem in visokogorskem sve- tu. Zgodnejše analizirane obdobje (45.-91. dan v letu) je v Ratečah-Planici praviloma še prehladna, da bi pomembneje vplivalo na čas olistenja bukve. Sodeč po utežeh edinega pomembnega faktorja in po rezultatih izvedene serije multiplih regresij je olistenje bukve pri po- Preglednica 3: Rateče-Planica staji Rovte najznačilneje odvisno od tempe- raturnih razmer, in to v celotnem predspo- mladanskem in spomladanskem obdobju. Podobno kot pri postaji Rovte je tudi pri rezultatih za Maribor zanimiv pomemben vpliv vsote minimalnih temperatur v tem obdobju. Morda pri bukvi z nizkim tempera- turnim pragom v nekoliko toplejših krajih prav minimalne dnevne temperature po- sebno odločilno krojijo čas njenega olista- nja. Na osnovi podrobnejše analize vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bu- kve ob upoštevanju dolgoletnih podatkov obravnavanih treh meteoroloških in fenolo- ških postaj lahko ugotovimo, da med prou- čevanimi dejavniki na čas olistenja bukve najodločilneje vplivajo temperaturne raz- mere tekočega leta pred olistenjem. Vendar pa je v celoti gledano delež variacija časa olistenja bukve, ki ga pojasnjujejo tempera- turni kazalci tekočega leta, razmeroma maj- hen, kvečjemu 48%. Tudi Šegula-Ilič ( ŠEGULA-ILIČ 1990) je za bukev ugotovil podobno nizke deleže variacija časa olista- nja, ki so jih pojasnile predspomladanske in spomladanske temperaturne razmere. Na koncu lahko ugotovimo, da se pri nobeni ob treh analiziranih postaj ni poka- Povzetek rezultatov ugotavljanja vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve s pomočjo faktorske analize in njej sledeče linearne multiple regresije. Y - zaporedni dan v letu, ko je bukev olistila Faktor z značilnim vplivom F8 .3806 Stand. koef. multiple regresije -.6170"* Osnovni vremenski dejavniki uteži x11 +.61 št. dni s povp. Tnad5°C75-121 x32 +.58 povp. T julij-sept. v l. pred ol. x3 +.57 vsota efekt. T 75-121 Povzetek rezultatov serije linearnih multiplih regresij Vremenski Stand. koef. Osnovni vremenski dejavniki dejavnik R2 mult. regr. 1. X11 .4827 -.8138*** Xas .7647 -.5855* .... št. dni s povp. T nad 5° C 75-121 povp. T april-junij v letu pred olist. x39 .8153 - .2443* 2. Xs .3693 -. 7936*** količina mm padavin april-sept. v letu pred olist. vsota efekt T 75-121 x38 .5404 -1 .1509*** x32 .6712 +.6346* X,10 .7527 -.4149 .. 3. x1 .3408 -.4892* X6o .4713 +.3734" 4. .2831 -.5321* povp. T april-sept. v letu pred olist. povp. T julij-sept. v letu pred olist. Langov f. za april-sept. v letu pred olist. vsota efekt. T 1. febr.-121 vsota glob. sev. 1. febr.-121 vsota maxT nad 0°C 1. febr.-121 G. V. 1/91 11 Preglednica 4: Rovte Povzetek rezultatov ugotavljanja vpiiva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve s pomočjo faktorske analize in njej sledeče linearne multiple regresije. y - zaporedni dan v letu, ko je bukev olistila Faktor z značilnim vplivom F1 .3643 Stand. koef. multiple regresije -.6036** Osnovni vremenski dejavniki uteži x1 + .95 vsota efekt T 1. febr. -111 x5 +.95 vsotamin.T1.feb.-111 x2 + .93 vsota efekt. T 41-87 x4 + .93 vsota maks. T 1. febr. -111 Kia+ .91 št. dni s povp. T nad 0° C 1. febr. -111 x8 + .90 št. dni s povp. T nad 0° C 41-87 XJ + .88 vsota efekt T 65-111 X11 +.83 št. dni s povp. T nad 5°C65-111 x14+.73 prag.povp. Tnad5°C x17+ .64 prag sred. T pod -2° C Povzetek rezultatov serije multiplih regresij Vremenski Stand. koef. Osnovni vremenski dejavniki dejavnik R2 mult. reg . 1. X s . 4251 -1 .7706** vsota min. T 1. febr. -111 X4a .5773 +1.1847* št. dni s povp. T na 0° C 1. febr. -111 2. x3 .4047 - .6362** vsota efekt. T 65-111 3. x4 .3892 -.6239*" vsota max. T 1. febr. -111 4. X1 .3798 - .6163"* vsota efekt. i 1. febr. -111 5. x2 .2851 - .5339* vsota efekt. T 41-87 6. X11 .2265 -.4759" št. dni s povp. T nad 5° C 65-111 Preglednica 5: Maribor Povzetek rezultatov ugotavljanja vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve s pomočjo faktorske analize in njej sledeče linearne multiple regresije. y - zaporedni dan v letu, ko je bukev olistila Faktor z značilnim vplivom F1 .4185 Stand. koef. multiple regresije -.6469** Osnovni vremenski dejavniki uteži x4a+.96 x8 + .95 x5 +.91 x2 + .86 X4 + .86 x17-.81 x1 + .78 x3 +.59 X14-.s7 št. dni s povp. T nad 0° C 1. febr. -106 št dni s povp. T nad 0° C 32-78 vsota min. T 1 . febr. -1 06 vsota efekt. T 32-78 vsota max. T 1. febr. -106 prag povp. T pod -2° C vsota efekt. T 1 . febr. -1 06 vsota efekt. T 60-1 06 prag povp. T nad 5° C Povzetek rezultatov serije multiplih regresij Vremenski Stand. koef. Osnovni vremenski dejavniki dejavnik R2 mult. regr. 1. X s .4531 -.6731**" vsota min. T 1. febr. -106 2. X1 .3989 -.6316** vsota efekt T 1 . febr. -1 06 3. x4 .3977 -.6306** vsota max. T 1. febr. -106 4. Kis .3102 -.5570** št. dni s povp. T nad 0° C 1. febr. -106 5. x2 .3041 - .5514"* vsota efekt. T 32-78 6. Xe .2834 -.5323* št. dni s povp. T nad 0°C 32-78 7. x3 .2506 -.5886"* vsota efekt. T 6Q-1 06 Xoo .4217 + .4228* vsota glob. sev. 1. febr. -106 8'. X17 .2163 +.4651" prag povp. T pod -2° C 12 G. V. 1191 zalo, da bi na čas olistenja bukve pomemb- neje vplivala lmličina padavin, niti količina padavin v istem letu pred olistenjem niti njihova količina v preteklem vegetacijskem obdobju. Kot nepomembna za čas olistenja bukve se je pokazala tudi vsota ur sončnega sevanja, spet tako v istem letu pred olista- njem kot tudi v preteklem vegetacijskem obdobju. Statistične analize nam nakazujejo ver- jetnost da je po toplih letih, zlasti jeseni, potrebno v naslednjem letu nekaj več to- plote za olistenje bukve. Kljub očitnemu vplivu vsote efektivnih temperatur na čas olistenja drevja, tudi bukve, pa je poskus z vsoto efektivnih temperatur napovedati pojav olistenja tudi ene same vrste in celo posameznega · osebka (fenološka služba v določenem kraju spremljala letni razvoj istega osebka) - obsojen na neuspeh. Bukev v različnih krajih olisti pri zelo različnih vsotah efektiv- nih temperatur, pa tudi pri istem osebku (v istem kraju) so lahko vsote efektivnih tem- peratur do olistenja v različnih letih zelo različne (najvišje vsote so tudi dvakrat višje od najnižjih). Oglejmo si to na konkretnih podatkih. V obravnavanem 21-letnem obdobju 1969-1989 je bukev v Mariboru olistila v povprečju ob 1.41-krat tolikšni vsoti efektiv- nih temperatur kot v Ratečah-Planici in 1.25-krat tolikšni kot v Rovtah. že omenjena verjetnost, da je po toplih letih, zlasti jesenih, potrebno v naslednjem letu bukvi nekaj več toplote, da olisti, bi za toplejše kraje pomenila, da bi bukev v teh krajih vedno olistila pri nekaj višji vsoti efektivnih temperatur, vendar bi to ne mo- glo povzročiti tolikšnih razlik med vsotami efektivnih temperatur toplih in hladnih kra- jev, kot jih prikazuje preglednica 6. Zastavlja pa se vprašanje ali so večje zahteve bukve, če sploh so zahteve, v toplejših krajih tudi posledica njene genet- ske prilagojenosti na toplejše okolje. Brinar- jev provenienčni poskus (BRINAR 1963) nas opozarja, da večje vsote efektivnih temperatur do olistenja bukve niso posle- dica njene prilagoditve na toplejše pod- nebne razmere. Brinar je za omenjeni poskus zbral bu- kovo seme iz 34 različnih krajev Slovenije ter ga posejal na skupno poskusno po- vršino v Ljubljani. V naslednjih osmih letih je pet let skrbno opazoval začetek olistenja bukovih sadik in dokazal, da so bukvice višjih (hladnejših) provenienc olistale stati- stično značilno kasneje kot bukvice z nižje ležečih (toplejših) krajev. Iz opisanega poskusa lahko glede vpra- šanja, ki ga obravnavamo :tu, izluščimo predvsem spoznanje, da so očitno bukvice iz hladnejših krajev na skupni poskusni površini olistile celo pri višji vsoti efektivnih temperatur kot bukvice iz toplejših krajev. Za vsa leta, ko je do olistenja bukve prišlo ob visokih vsotah efektivnih temperatur je značilno, da so se visoke temperature po- javile zgodaj, praviloma pa so jim sledila sorazmerno zelo topla obdobja. Čeprav je v takšnih letih bukev praviloma oli stila prej, lahko z vidika porabe energije zaključimo, da je takšna pot do olisten ja manj učinkovi­ ta. Očitno visoke temperature, ki prehite- vajo dosežen razvoj spomladanskega pre- bujanja lesnih rastlin niso toliko produktiv- ne, kolikor prispevajo k vsoti temperatur. 3.3. Ugotavljanje vpliva temperaturnih razmer na čas olistenja bukve na osnovi štiriletnih podatkov vseh meteoroloških in fenol oš kih postaj z bukvijo v Sloveniji Analizo smo izvedli le s pomočjo faktor- ske analize in njej sledeče linearne multiple regresije. Izračun je pokazal, da temperaturne raz- mere v predspomladanskem in spomladan- skem obdobju ob vključitv~ več podnebno Preglednica 6: Povprečne, največje in najmanjše vsote efektivnih temperatur od 1. februarja do dneva olistenja bukve za postaje Rateče-Planica, Rovte in Maribor Povprečna vsota efekt. T do olistenja Največja vsota efekt. T do olistenja Najmanjša vsota efekt. T do olistenja Rateče-Planica 2.802 3.809 1.916 Rovte 3.158 4.479 2.346 Maribor 3.952 5.139 2.428 G. V. 1191 13 14 G. v. 1/91 Priloga 1 STA NJE OLI STENJA BUKOVI H SESTOJE V Dne 30. 4.1989 ' , •<> .. ,,.. l•il $.-. - L{\ Stopnja o lis tenja bukovih sesfujev (V o/o) 91-100 71- 90 c::::J41 - 70 [==::J 21 - '-0 c:::::J ,, - 2 o s -10 - pod s - pes. os. - .P Upo~tevano je vtada,Pče in ovladaJoce drevje 1 Stopnja o lis tenja bukovih sestoj ev (v o/o) c:::r:J 91-100 ~71- 90 G:::l41 -70 c:::::J 21 - 4. o c:::::::J 11 - 2 o G:::::J S-10 t:;::=:J pod S G. V. 1/91 15 različnih postaj v analizo pojasnijo kar 94% variacija časa olistenja bukve. To je posle- dica tega, da je pri takšni analizi izločen vpliv makrovremenskih sprememb v posa- meznih letih (npr. toplo obdobje v določe­ nem letu se hkrati pojavi v vseh krajih). Rezultat je pomemben, ker nas opozarja na to, da primerjava časov olistenja bukve med kraji oziroma rastišči dobro nakazuje njihove temperaturne razmere. 3.4. Vpliv vremenskih dejavnikov in časa olistenja na vsoto efekt~vnih temperatur do olistenja bukve Zaradi ugotovljenega pomembnega vpliva temperaturnih razmer na čas olista- nja bukve in zato, ker se prav vsota efektiv- nih temperatur v fenološki literaturi često navaja kot najodločilnejši dejavnik za na- stop različnih fenofaz, smo ee odločili razi- skati, ali kateri vremenski dejavniki značilno vplivajo na vsoto efektivnih temperatur, pri kateri v posameznih letih olisti bukev. Ker smo iskali vpliv vremenskih dejavni- kov na vsoto efektivnih temperatur do oli- stenja, smo od vsot vremenskih dejavnikov tekočega leta razen pri padavinah vključili tiste, ki se nanašajo na obdobje do dneva olistenja. Tudi te statistične analize smo opravili na osnovi meteoroloških in fenoloških podat- kov za obdobje 1969-1989 ločeno za vse tri podrobneje obravnavane meteorološke in fenološke postaje Rateče-Planica, Rovte in Maribor. Zaradi omejenega prostora pre- glednic tu ne navajamo. Analiza je pri. postajah Rateče-Planica in Rovte opozorila na določen zaviralni vpliv tople jeseni na olistenje bukve, saj je bila po topli jeseni potrebna višja vsota efektiv- nih temperatur, da je prišlo do olistenja bukve. Podobno, vendar še mnogo značil­ neje, so pri postaji Maribor vplivale visoke temperature v vsem vegetacijskem obdobju leta pred olistenjem, ki so pojasnile kar 57% variacije vsote efektivnih temperatur do olistenja. 3.5. Vpliv nekaterih vremenskih dejavnikov in časa olistenja na vsoto efektivnih temperatur oziroma na povprečno efektivne temperaturo v zadnjih 60 dneh pred olistenjem bukve 16 G. V. 1/91 Da bi si odgovorili na vprašanje, ali za- hteva bukev za zgodnejše olistenje ugod- nejše temperaturne razmere, kot so ji po- trebne, če olisti pozno, smo ločeno za vsako od treh natančneje proučevanih po- staj izvedli izračun serije multiplih regresij, pri katerih smo kot odvisno spremenljivko vključili vsoto efektivnih temperatur v zad- njih 60 dneh pred olistenjem, med neodvi- sne spremenljivke pa smo ob nekaj pre- vidno izbranih vremenskih dejavnikih vklju- čili tudi dan olistenja. Izvedeni izračuni multiplih regresij so po- kazali, da bukev za zgodnejše olistenje ne potrebuje višje vsote efektivnih temperatur v zadnjih 60 dneh pred olistenjem. Rezultat se ujema z ugotovitvijo iz prejšnjega pogla- vja, da vsota efektivnih temperatur do oli- stenja ni odvisna od tega, katerega dne v letu bukev olisti. Obe vprašanji smo si zastavili zato, da bi ugotovili, če je bukvi zaradi premagova- nja ))notranje ure« na osnovi nekega dru- gega dejavnika npr. dolžine dneva, pri zgodnejših olisten jih potrebno več energije. Odgovor je očitno negativen. 4. ORIS OLISTENJA BUKVE NA SNEŽNIŠKO-JAVORNIŠKEM POGORJU Štiriletno spremljanje olistenja bukve na prostranem in reliefno zelo razgibanem snežniška-javorniškem pogorju je pokazalo nekaj pomembnih splošnih značilnosti po- java olistenja bukve. - Čas olistenja bukve je zelo odvisen od nadmorske višine. V povprečju je nadmorska višina rastišča, prav gotovo zaradi svojega odločujočega · vpliva na temperaturne razmere, v reliefno razgibanem svetu daleč najodločilnejši de- javnik, ki vpliva na čas olistenja bukve. Zato, razen v nekaterih predelih, ki jih bomo podrobneje opisali pozneje, bukev na vseh pobočjih snežniška-javorniškega pogorja spomladi približno enakomerno ze- leni proti njegovi zgornji gozdni meji. Tudi če nekje olistt nekaj prej kot na drugem mestu z enako nadmorsko višino, gre v večini primerov za časovne razlike do nekaj dni, medtem ko olistenje bukovih gozdov od vznožja pogorja do njegove zgornje gozdne meje traja kar okrog meseca in pol. čeprav se z nadmorsko višino spremi- njajo tudi drugi meteorološki parametri - povečuje se vrednost globalnega sevanja, podaljšuje se dan, spreminja se spektralna sestava svetlobe, tudi sestava atmosfere - se vendarle s spremembo nadmorske vi- šine najizraziteje spreminjajo temperaturne razmere. Zato tolikšna odvisnost pojava olistenja od nadmorske višine samo še potrjuje velik pomen temperature kot dejav- nika, ki vpliva na olistenje bukve. Zelo ugodne vremenske razmere v po- znejšem spomladanskem obdobju lahko pri napredovanju olistenja bukve od nižjih proti višjim legam v znatni meri nadomestijo zaostanek v razvoju vegetacije, ki ga je povzročilo neugodno vreme v predspomla- danskem in zgodnjem spomladanskem ob- dobju. To gotovo ne velja samo za razvoj vegetacije v vertikalni smeri, ampak tudi v horizontalni, v smislu nastopanja kasnejših fenofaz. Spremenljivost vremenskih razmer nam ne dopušča, da bi določili natančno hitrost napredovanja olistenja, ki bi veljala za vsa leta - tako v posameznem sestoju kot tudi napredovanje po pobočjih. V grobem pa lahko zaključimo, da ,,fronta olistenja bu- kve« po pobočjih napredujejo s hitrostjo približno 7 dni na 250m višinske razlike. Na kartnih prilogah 1 in 2 so predstav- ljene stopnje olistenja bukovih sestojev snežniška-javorniškega pogorja na dan dveh popisov, enega iz l. 1986 in enega iz l. 1 989. Stanje olisten ja bukve na pogorju je prikazano s prikazom njenega olistenja na okroglih nadmorskih višinah v višinskih pasovih, ki segajo od 50 m nižje do 50 m višje od dane izohipse - mnogokratnika 250m. Analize vzorčnih sestojev so pokazale, da podstojno bukovo drevje v povprečju olisti približno teden pred bukvami zgor* njega sloja. V povprečju torej podstojne bukve olistijo časovno približno toliko pred bukvami zgornjega sestojnega sloja, kot če bi rasle 250m nižje. - V nekaj predelih snežniška-javorni- Škega pogorja bukev ozeleni prej kot v okoliških predelih z isto nadmorsko višino. Govorimo lahko o nekaj večjih anomali- jah sicer že omenjenega, po vseh pobočjih precej enakomernega olistenja bukovih go- zdov na obravnavanem pogorju. Ugotovljeni so bili trije takšni predeli ne- kaj večje površine: - ob spodnji tretjini ceste na Kalič, ob vznožju skrajnega severovzhodnega po- bočja Javornikov, blizu Postojnskih vrat, - severovzhodno pobočje Lenčajevega vrha, v revirju Leskova dolina, - severovzhodno in vzhodno pobočje Javornikov (z najbolj izraženim zgodnjim olistenjem na severovzhodnih pobočjih Lačnika in Kozlovke). Slednji primer je po- vršinsko največji in tudi najizrazitejši primer zgodnejšega olistenja na vsem pogorju. Pozornost zbudi dejstvo, da vsa opisana mesta posebno zgodnjega olistenja bukve ležijo ob vznožju visokih in strmih severo- vzhodnih pobočij. Njihova lega na izrazitih osojnih pobočjih se ujema z ugotovitvijo, ki se ji bomo podrobneje posvetili pozneje, da bukev na osojnih pobočjih olisti prej kot na prisojnih. Tudi bukovi sestoji na obsežnem sever- nem pobočju Snežnika v višinskem pasu 1 000-1200 m (ob cesti od Mašuna proti Sviščakom) olistijo prej kot bukovi sestoji na enaki nadmorski višini na južnih pobočjih Snežnika. 5. VPLIV EKSPOZICIJE RASTIŠČA NA ČAS OLISTENJA BUKVE Podrobnejše proučevanje vpliva ekspozi- cije rastišča na čas olistenja bukve smo izvedli na izbranih šestih vrhovih oziroma grebenih na način, kot je opisan v poglavju o metodah dela. Ugotavljali smo razliko v olistenju bukve med izrazitimi severnimi in južnimi pobočji. Beležili smo pravzaprav stopnjo olistenja posameznih bukev, se- veda pa je ta v ozki zvezi s časom olistenja. Značilnost vpliva ekspozicije smo stati- stično preizkusili z neparametričnim Kru- skai-Wallisovim testom, in sicer ločeno po posameznih združbenih slojih, saj zdru- žbeni položaj po lastnih opažanjih (kasneje statistično potrjenih) in po navedbah litera- ture (BRINAR 1 971) v bistveni meri vpliva na čas olistenja bukve. Rezultati te analize so prikazani v preglednici 7. Ugotovljeno je torej zelo značilno zgod- nejše olistenje bukve na severno eksponi- G. V. 1/91 17 Preglednica 7: Vpliv ekSJ='Ozicije rastišča na stopnjo oziroma čas olisten ja bukve- po posameznih združbenih slojih (Kruskai-Wallisov test): Združbe ni Ekspozicija Povprečni sloj rang 1 južna 307.56 severna 391.45 2 južna 42.28 severna 60.06 3 južna 94.93 severna 104.76 1 +2+·3 južr.a 448.37 severna 550.84 ranih (osojnill) pobočjih. Rezultat, ki smo ga po izvedenih natančnejših terenskih opi- sih sicer že pričakovali, je presenetljiv glede na to, da se je v vseh statističnih analizah pokazal značilen vpliv temperaturnih raz- mer na čas olistenja bukve. Seveda pa vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na čas olistenja bukve (samo kot primer navedimo npr. množino sevanja rdeče svetlobe v preteklem vegetacijskem obdobju) ome- njene analize vpliva meteoroloških dejavni- kov nq. čas olistenja bukve niso obravnava- le, ker jih iz razumljivih razlogov tudi niso mogle zajeti. Kljub ugotovljenemu zelo značilnemu vplivu ekspozicije rastišča na čas olistenja bukve je vendarle treba poudariti, da je časovna razlika med olistenjem bukve na severnem in južnem pobočju relativno majhna. Upoštevajoč hitrost olistenja posa- meznega drevesa oziroma vsega sestaja gre celo v primeru ekstremnejših naklonov v povprečju med severnimi in južnimi po- bočji za časovno razliko pri olistenju le nekaj dni, kar bi, prevedena v merilo nad- morske višine, pomenilo kvečjemu višinsko razliko kakšnih 150m. Kaj bi bil najpomembnejši vzrok zgodnej- šega olistenja bukve na osojnih pobočjih, je težko zanesljiveje zaključiti. Gre za .eno od zanimivejših odprtih vprašanj proučeva­ nja zakonitosti olistenja bukve. Razlika v osvetljenosti med drevjem vrh- njega sestojnega sloja in izrazito podstoj- nimi bukvami je v bukovih sestojih tesnej- šega sklepa ogromna - podstojno drevje raste le ob nekaj odstotkov tiste svetlobe, ki obliva vrhnje drevje. Med prisojnimi in osojnimi pobočji je razlika v intenzivnosti osvetljenja mnogo manjša, morda pa je vendarle ta razlika dovolj, da vpliva na 18 G. V. 1/91 x2 število dreves v vzorcu 34.93*** 701 12.53**~ 99 4.36* 198 39.85U* 998 zgodnejše olistenje bukve na osojnih po- bočjih. Morda je razlog časovnih razlik olistenja bukve med severnimi in južnimi pobočji v različni spektralni sestavi svetlobe, ki jih obseva. Že doslej izvedena proučevanja vpliva spektralne sestave svetlobe na čas oliste- nja bukve (BRINAR 1963), pa tudi naši izsledki (poglavje 5.4), kažejo, da različna spektralna sestava svetlobe v času pred olistenjem nima vpliva oziroma nima po- membnejšega vpliva na čas olistenja bu- kve. Različna sestava svetlobe bi torej lahko na čas olistenja bukve vplivala predvsem ob obsevanju drevja v preteklem vegetacij- skem obdobju. Po raziskavah Leibundguta (LEIBUND- GUT 1954), ki je z različnimi snovmi prema~ zoval popke bukve, ki so v preteklih letih rastle na soncu oziroma v senci, bi večja kserofitnost popkov pri bukvah na južnih pobočjih ne mogla biti razlog njihove ka- snejše ozelenitve. Morda bi lahko del »krivde« za kasnejše olistenje bukve na prisojnih pobočjih pripi- sali njihovim višjim poznopoletnim in jesen- skim temperaturam v preteklem letu. Nekaj lahko k zgodnejšemu olistenju bu- kev na osojnih pobočjih morda prispeva tudi njihova večja vlažnost, čeprav nam vpliv vlažnosti tal na čas olistenja bukve z izvedenim lončnim poskusom ni uspelo do- kazati. Opozoriti velja na izrazit atlantski značaj bukve, ki ji sveža rastišča z manjšimi tem- peraturnimi in vlažnostnimi nihanji bolj us- trezajo, pa se na takšne razmere morda bukev odziva z živahnejšim letnim življenj- skim ritmom. 6. VPLIV DOLŽINE DNEVA, SVETLOBNEGA SPEKTRA, TEMPERATURNIH RAZMER IN VLAŽNOSTI TAL NA OLISTENJE BUKOVIH MLADIK Kot je v poglavju o metodah dela že podrobneje navedeno, smo z namenom, da ugotovimo vpliv še nekaterih dejavnikov na čas olistenja bukve, ki jih v naravi in s pomočjo statistične analize meteoroloških podatkov ne bi oziroma nismo mogli, zasta- vili lončni poskus z bukovimi mladikami, ki smo jih leto poprej populili med presvetlje- nim mladjem pod vrhom Velikega Javorni- ka. Sadike smo izpostavili različnim pogojem v pogledu dolžine dneva, svetlobnega spektra, temperature in vlažnosti tal. Čeprav je bilo sadik za natančnejše sklepe premalo in tudi niso bile selekcioni- rane v smislu podobnosti časa olistenja, smo s poskusom vseeno vsaj orientacijsko ugotovili zanimive odnose med proučeva­ nimi dejavniki in časom olistenja bukovih mladik. Rezultati poskusa so predstavljeni na grafikonu 1 . Enostavna analiza variance vpliva raz- lične vlažnosti tal in različnih temfperaturnih in svetlobnih razmer je pokazala zelo zna- čilen vpliv dolžine dneva (a < 0,001) in značilen vpliv temperaturnih razmer (a < 0,05) na čas olistenja bukovih mladik. Zali- vane bukvice so olistale v povprečju sicer sedem dni prej kot nezalivane (zelo skromno zalivane), in tiste, ki so bile ponoči osvetljevane z Gro-lux žarnicami, pet dni prej kot tiste, ki jim je po noči svetila običajna neonska luč, toda vpliva različne vlažnosti tal in različnega svetlobnega spektra se zaradi majhnega vzorca in velike variabilnosti bukovih mladik v pogledu časa olistenja pri poskusu nista pokazala kot statistično značilna. 7. SKLEP Pojav spomladanskega prebujanja le- snatih rastlin je pritegnil v preteklosti že mnoge raziskovalce, vendar je pri njem še mnogo neznanega. Z našo raziskavo smo želeli spoznati značilnosti poteka olistenja bukve od vznožja do zgornje gozdne meje reliefno zelo razgibanega snežniška-javorniškega pogorja, s statističnimi analizami meteoro- Grafikon 1. Vpliv dolžine dneva, svetlobnega spektra, temperature in vlažnosti tal na olistenje bukovih mladik <: PONOCI OBitAJNA ·" , ~ NEONSKA ~--------~v~-.~-~+-,~~ • zalivano o nezalivano !< o: w 0... :I: w 1- <: z ID PONOfl Gro-1 u:.t 5; DNEVNI RITEM (ZA STEKLOM) < ~z ~ci DNEVNI RITEM :::>tfi ZU NAJ No Il.. ~ vpliv 11 ~--------~~~ f---E·1 "1 vpliv dol ~a. dne • Jo~ A 1· 16.~· vpliv VI agft vpliv vi!'ij• T VLA2NO/SUSNO j , J (IZ PODATKOV 25. lL__ _____ J.....-____ _L.I_L...L-1 --------''---------~'---J> .. TREH LINIJ) 30 60 90 120 150 ... (FEBRUAR) (MAREC) (APRil) (MAJ) G. V. 1/91 19 loških podatkov in podatkov o času olistenja bukve, ki jih v okviru svoje redne dejavnosti zbira Hidrometeorološki zavod Slovenije, ter z nekaterimi dodatnimi raziskavami pa smo želeli spoznati tudi vpliv različnih eko- loških dejavnikov na čas olistenja bukve. Statistične analize meteoroloških podat- kov in podatkov o času olistenja bukve smo oslonili predvsem na meteorološke in teno- loške podatke postaj Rateče-Planica, Rovte in Maribor in na 21-letno obdobje 1969-1989. Naše analize so potrdile ugotovitve še- gule-lliča (ŠEGULA-ILIČ 1990), da vsota efektivnih temperatur do določenega dne iz začetka obdobja običajnega časa olistenja pri bukvi pojasni razmeroma skromen delež variacija časa olistenja - do 40 %, v celoti pa temperaturne razmere v predspomla- dariskem in spomladanskem obdobju poja- snjujejo približno do 45% variacija časa olisten ja. Analize so pokazale, da je temperaturni prag fiziološko dejavnih temperatur pri bu- kvi zelo nizek, vsekakor blizu povprečne dnevne temperature 0° C. Seriji izračunanih korelacijskih koeticientov za dve od treh postaj sta dopuščali sklep, da je prag prav pri 0° C, zato smo efektivne temperature tudi računali od te temperaturne vrednosti. Med temperaturnimi kazalci se je zlasti pri toplejših krajih kot vpliven kazalec poka- zala vsota minimalnih temperatur. Verjetno je to prav posledica zelo nizkega fiziolo- škega temperaturnega praga bukve. Raziskava je v precejšnji meri potrdila namig šegule-lliča v že omenjenem delu, da utegnejo višje jesenske temperature delovati zaviralno na olistenje bukve v sle- deči pomladi. Na osnovi naših raziskav imajo poleg jesenskih temperatur zaviralni vpliv na olistenje bukve verjetno tudi pozno poletne temperature. Po naših ugotovitvah - vsaj v naših razmerah - na čas olistenja bukve ne vpliva količina padavin - niti v tekočem letu pred olistenjem niti v preteklem letu. Na čas olistenja bukve ne vpliva tudi število sončnih ur- niti v tekočem letu pred olistenjem niti v preteklem letu. Naše analize so pokazale, da večja mno- žina globalnega sevanja v času pred oliste- r1jem ne vpliva na zgodnejše olistenje bu- 20 G. V. 1/91 kve, kar je nekoliko presenetljvo in se tudi ne ujema z rezultati Šegule-lliča, kjer je globalno sevanje pri dveh od štirih prouče­ vanih meteoroloških in fenoloških postaj z bukvijo kazalo značilen pospeševalni vpliv. Morda je takšen izid naših analiz posledica vključitve mnogih drugih vrmenskih dejavni- kov v statistične izračune, ki so »maskirali« razmeroma šibek vpliv množine globalnega sevanja na čas olistenja bukve . Kljub očitnemu vplivu vsote efektivnih temperatur na čas olistenja drevja, tudi bukve, pa je poskus z vsoto efektivnih temperatur napovedati pojav olistenja - tudi ene same vrste in celo posameznega osebka (fenološka služba v določenem kraju spremlja letni razvoj istega osebka) - obsojen na neuspeh. Bukev v različnih krajih olisti pri povprečno zelo različnih vsotah efektivnih temperatur, pa tudi pri istem osebku (v istem kraju) so lahko vsote efektivnih temperatur do olistenja v različnih letih zelo različne (najvišje vsote so tudi dvakrat višje od najnižjih). Raziskava je potrdila, da bukev v toplih krajih olista pri znatno višjih vsotah efektiv- nih temperatur kot v hladnih krajih. Na osnovi Brinarjevega provenienčnega po- skusa (BRINAR 1963) sklepamo, da ome- njene razlike niso posledica genetske prila- goditve bukve na ugodnejše temperaturne razmere v toplih krajih. Vzrok teh razlik je predvsem v tem, da zgodnjih visokih in kasnejših zelo visokih temperatur bukev ne more izkoristiti v tolik- šni meri kot prispevajo k vsoti efektivnih temperatur. V zelo toplih pomladih bukev sicer praviloma olisti prej, toda praviloma tudi pri višji vsoti efektivnih temperatur. Upoštevajoč podatke iz različnih krajev so temperaturne razmere v predspomla- danskem in spomladanskem obdobju poja- snile 94% variacije časa olisten ja bukve, kar pomeni, da je v splošnem čas olistenja bukve dober kazalec temperaturnih značil­ nosti rastišča. To ne velja tako dobro v reliefno zelo razgibanem svetu, saj v določeni meri na olistenje bukve vpliva tudi ekspozicija ras- tišča. Štiriletno proučevanje napredovanja oli- stenja bukve od vznožja do zgornje gozdne meje snežniška-javorniškega pogorja je po- kazalo na prevladujoč vpliv nadmorske vi- šine na čas olistenja. Ce izvzamemo vi- sokokraška mrazišča, je olistenje z nekaj izjemami napredovalo precej enakomerno po izohipsah. Izjemo je predstavljalo nekaj obsežnih in strmih severovzhodnih pobočij, kjer je bukev olistala prej kot na okoliških območjih istih nadmorskih višin. Med ras- tišči enake nadmorske višine v submedite- ranskem in celinskem območju ni pomem- bnejših razlik v času olistenja bukve. )) Fronta olisten ja bukve(( z nadmorsko vi- šino napreduje v povprečju s hitrostjo pri- bližno 7 dni/ 250m. Vpliv ekspozicije rastišča na čas olisten ja bukve je presenetljiv. Kljub statistično doka- zanemu pospeševal nemu vplivu višjih pred- spomladanskih in spomladanskih tempera- tur na čas olistenja bukve in brez dvoma višjim temperaturam zraka in še posebno drevja - zaradi intenzivnejšega sevanja - na južnih pobočjih pa bukev na severno eksponiranih rastiščih olisti v povprečju ne- kaj dni prej kot na južnih pobočjih. Kaj bi bil najpomembnejši vzrok zgodnej- šega olistenja bukve na osojnih pobočjih, je težko zanesljiveje zaključiti. Gre za eno od zanimivejših odprtih vprašanj proučeva­ nja zakonitosti oHstenja bukve. Glede na zelo velik vpliv osvetljenosti bukve v preteklem vegetacijskem obdobju (poglavje 5.3, tudi LEIBUNDGUT 1954, BRINAR 1971) je zgodnejše olistenje na severnih eksponiranih pobočjih najverjet- neje posledica slabše osvetljenosti teh ras- tišč v preteklem vegetacijskem obdobju. Lahko bi bilo poznejše olistenje prisojnih bukovih pobočij tudi posledica višjih pozno- poletnih in jesenskih temperatur v letu pred olistenjem na južnih pobočjih. Morda je atlantski značaj bukve vzrok njenemu živahnejšemu ritmu rasti na osoj- nih pobočjih. Z lončnim poskusom smo ob nadzorova- nih rastnih pogojih ugotovili, da dolžina dneva daleč najodločilneje vpliva na čas olistenja bukve. Nočno obsevanje bukovih mladik od 1. februarja dalje je imelo na čas olistenja dvakrat tolikšen učinek kot prenos sadik 1. februarja od zunaj na sobno tempe- raturo. S preskromnim vzorcem nam vpliva raz- lične vlažnosti tal na olistenje bukve stati- stično ni uspelo dokazati, kaže pa, da bi večja vlažnost tal utegnila povzročiti neko- liko zgodnejše olistenje bukve. Vsel