^NA 900 din - Leto XLI - št. 82 Kranj, torek, 25. oktobra 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO »Zirovci, hvala vam zanj!« Tako prisrčno in preprosto obenem se je v petek popoldne zahvalil predsednik kulturne skupnosti Ravne na Koroškem Mirko Osolnik v imenu vseh, ki jim je žirovski rojak I.eopold Suhodolčan zapustil neprecenljivo kulturno dediščino, še posebej pa Prevaljčanov, ki so ga že kot mladega učitelja vzeli za svojega in med katerimi je preživel najbolj ustvarjalna leta. O njegovem življenju in delu. je nato spregovoril Vladimir Kavčič, pisatelj in predsednik Ji slovenskega komiteja za kulturo, ki je tudi simbolično odkril ^ \ Vfominsko ploščo Leopoldu Suhodolčanu na rojstni hiši v ) ^Jršaku. Nekaj poudarkov iz Kavčičevega govora povzema-/ "io na 5. strani. — H. J., slika G. Šinik 0 fašizmu in ^ntifašizmu danes 1 L d [pijana, oktobra — Letošnje 13. tradicionalno srečanje borčev-u' i»v P.rtfanizacij in žrtev vojne dežele Furlanije — Julijske krajine, f'%ke Koroške in Štajerske, Hrvaške in Slovenije bo 10. decem-1» etos v Strunjanu. Osrednja tema bo »Fašizem in antifašizem Bodo tako razumni tudi naslednji koraki Za marsikoga presenetljivo, za vse, ki mislimo, da jugoslovanska ustava ni trgovina, ampak predvsem sporazum narodov in narodnosti Jugoslavije, pa razveseljivo je bilo sobotno zasedanje zveznega zbora skupščine Jugoslavije. Po ozračju obtoževanj, očitkov in groženj, po dramatičnih trenutkih na sejah zvezne ustavne komisije, ki je zaradi poskusa preglasovanja slovenska posadka v zvezni ustavni komisiji sejo zapustila, je zvezni zbor v soboto, z absolutno večino in aplavzom sprejel usklajen predlog ustavnih dopolnil! Je bila prva znanilka skupščinskega soglasja že 17. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je v veliki meri umirila duhove in jugoslovansko partijo poenotila, vsaj v besedah, v pogledih na bistvene probleme sedanjosti in prihodnosti Jugoslavije. Odgovor bi bil lahko pritrdilen. Ali je skupščinsko soglasje eden prvih znanilcev spoznanja, da moramo drug drugega le poslušati, spoznati srž razmišljanja v tem in onem delu države in priznati, da je priznavanje objektivnih različnosti v položaju in pogledih tudi utrjevanje enotnosti. V čem je bogastvo skupščinskega soglasja o ustavnih dopolnilih. Prvič je dokaz, da se v Jugoslaviji le še zmoremo sporazumeti in da je delovanje Slovenije in njenih predstavnikov in organov, vključno z republiško skupščino, vneslo nove kvalitete v sporazumevanje o državnih zadevah. V ustavno razpravo je bilo prvič v tolikšni meri vključeno javno mnenje in vsaj v Sloveniji odigralo važno vlogo, tudi nadzorno, pri obnašanju naše skupščine in naših predstavnikov v zvezni ustavni komisiji in skupščini. Za Slovenijo je bilo zanimivo tudi to, da so bile na isti valovni dolžini vse družbenopolitične organizacije vključno z Zvezo komunistov, ki je svoje člane zavezala k ustvarjalnemu sodelovanju v ustavni razpravi, brez posebnih partijskih meril, ampak na osnovi zagovarjanja suverenosti Slovenije in njene odgovornosti za svoj in skupni jugoslovanski razvoj. Predlog ustavnih dopolnil končno odpira vrata ekonomiji in njeni logiki, lomi državne in druge zaviralne okove, takšno vsebino pa prenaša tudi v politični sistem z demokratičnejšim, ustvarjalnim in bolj človeškim obrazom. Jugoslovanska ljudska armada, zadnji sporni korak v usklajevanju, ni niti najmanj zgubila svojega pomena in želje po zanesljivem viru financiranja. Nihče ni rušil njenih temeljev, še najmanj Slovenija, vendar JLA ne sme biti izvzeta iz sistema in rednega načina financiranja, v škodo že tako obubožanega gospodarstva ter dohodka, o katerem v nekaterih delih države ni več sledu. Ne zavajajmo sebe in drugih, da smo s sobotnim soglasjem v zvezni skupščini razvozlali vse ustavne vozle. S predlogom ustavnih dopolnil morajo sedaj soglašati še vse republiške in pokrajinske skupščine. Trdo delo nas čaka pri oblikovanju zakonov in predpisov, grajenih na novi ustavi. Marsikdo bo hotel vanje vriniti tisto, kar mu v predloge ustavnih dopolnil ni uspelo. Pozornost ne sme niti za hip popustiti. Zaradi soglasja je v Sloveniji nastal nov položaj. Napovedani referendum o ustavnih dopolnil ima sedaj povsem drugačno vlogo. Zaradi upoštevanja naših stališč morebitni ljudski »ne« nima več prvotnega pomena. Lahko je le potrditev, da so naši zastopniki ravnali prav, da tudi na tak način zaslužijo priznanje. Tudi v tej odločitvi naj prevlada razum, ki smo mu očitno v državi odpr-» vrata... j. Košnjek Vsako leto se srečujejo drugje, tako je bilo leta 1976 srečanje v /pijani, 1977. leta v Vidmu, 1978. na Reki, 1979. v Gorici, 1980. v ^u, 1981. v Celovcu, 1982. v Kumrovcu, 1983. v Mariboru, 1984. v i^dcu, 1985. spet v Vidmu, 1986. v Celovcu in 1987. v Zagrebu. Srenja so nastala iz potrebe po dogovarjanju omenjenih organizacij o ^Pnem delu, predvsem pa je njihov skupni cilj borba za mir, za ra-^t^žitev v svetu, prenašanje tradicij narodnoosvobodilne borbe na adi rod, kot tudi uveljavljanje pravic narodnostnih manjšin, h Letos bo organizator tega srečanja Republiški odbor ZZB NOV , t^°Venije ob pomoči borčevskih organizacij obalnih občin, zbrani pa tjv^ °i spregovorili o najbolj aktualni temi, fašizmu, ki spet močno Ša glavo, ljudje pa smo preveč ravnodušni do njega, pa tudi do ^-'fašizma. Ne zavedamo se, kakšna nevarnost je fašizem lahko ^Ovno za posamezne dežele. Republiški odbor ZZB NOV Slovenije „^laga naj bi osnovni referat za Slovenijo pripravil dr. Janko Plehki D. D. jNf^.__i__ Vinko Hafner med gorenjskimi novinarji Član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Vinko Hafner se je v četrtek zvečer, po seji cekaja v Beogradu, pogovarjal z gorenjskimi časnikarji. Strnil je svoje vtise s seje. na kateri je bil njegov nastop zelo odmeven: prvič zaradi opozorila Slobodanu Milo-ševiču, da morata on in srbska partija spoštovati odločitve centralnega komiteja, in drugič zaradi poročila komisije, ki ji je pred sedoval, in je raziskovala odgovornost posameznih članov CK ZK.I v dogodkih v Vojvodini. Ugotovitve njegove komisije bodo ostale v arhivih centralnega komiteja, saj je bil sklep, da se na seji o konkretnih imenih in njihovi odgovorno sti ne govori. Vinku Hafner je go voril o svojih pogledih na jugoslovansko krizo m menil, da moramo se naprej graditi na strpnosti in razumu. Več na 3. strani. (J. K.) — Koto: V. Perdan Nova čistilna naprava na Jesenicah Sava bo čistejša Jesenice, 24. oktobra - Minuli petek so slovesno odprli novo čistilno napravo za mesto Jesenice, na katero bodo postopoma priključevali tudi kanalizacijo s Hrušice in ploščadi ob karavanškem predoru. Nova mestna čistilna naprava je v minulih letih ena največjih jeseniških naložb - razen železarskih -vredna do 7 milijard novih dinarjev, pravijo pri jeseniškem Kovinarju, kjei' so kot investitorji poskrbeli, da je bila čistilna naprava Zgrajena v roku in s kar najmanjšimi stroški. Jeseniški . Gradbinec je začel z gradnjo pred dvema letoma, predračunska vrednost pa je bila nekaj več kot milijardo dinarjev. Največ denarja so prispevali območna vodna skupnost, železarna Jesenice in občani s prispevkom za razširjeno reprodukcijo. Med gradnjo SO znašale podražitve le 2il odstotkov predračunske vrednosti, tako da so dejansko končali objekl /. 2 milijardama dinarjev stroškov. Npva čistilna naprava na Javnim ku Ima zmogljivost 30.000 ekvivalentov (pomeni: odpadne vode enega prebivalca so en ekvivalent), kar je dovolj za vse Jesenice s Hrušieo m njeno karavanško ploščadjo. Po izgradnji mestnega kolektorja bodo na čistilno napravo priključene vse Jesenice, medtem ko se bodo na Ilruši-ci in oh predoru postopoma priključevali. Jesenice bodo z novo čistilno napravo spet nekoliko čistejše, še posebej Sava, ki so jo odplaki« precej onesnaževale. Ko so ukinili osem dimnikov, prenovili lužilmcn in preprečili sedem virov iztoka odpadnih voda, so napravili ogromen ekološki korak. Na Jesenicah se je kar za 90 OdstOtkON /manjšala emisija prahu m dima v ozračju, tako da SO danes Jesenice med slovenskimi mesti na 20. mestu po onesnaženosti s prahom in dimom ter na 32. mestu po onesnaževanju z žveplovim dioksi- dom D.Sedej Milan Kučan na posvetu sindikalnega aktiva Zmagal je glas razuma f°ljče,21. oktobra - Na posvetu sindikalnih aktivistov, ki je bil v četrtek in petek v Poljih, so se pogovarjali tudi z Milanom Kučanom, predsednikom predsedstva CK ZKS. govoril jim je o razsežnosti krize, strnil prve vtise o 17. seji CK ZKJ in odgovarjal na ta aktualna vprašanja. Dvoje je-značilnosti današnje krize: ne-adovoljstvo ljudi in spričo njihovega ne- aupanja v oblast težnja po samoorganizi- i f.nju, ter resnejša kriza iniciative sociali- I "čnih sil. Načeloma je v družbi sicer ja- 1 ^a kaže vztrajati pri konceptu, ki ga I . nujemo tri reforme, zatika pa se pri Jegovi uresničitvi, to pa je še dodaten vir ezaupanja ljudi, kjer je vse glasnejša ahteva po radikalizaciji razmer. Milan Kučan je obsežno govoril tudi o čih em s°žitju v državi, o vse bolj bole-socialnih vprašanjih, o človekovih pra-s °aft. ki sodijo med bistvena vprašanja j^Clalizma, in se dotaknil ustavne reforme p Prenove ZK. Poudaril je, da je treba ednostno reševati ekonomska in social-t^^Prašanja, vztrajati pri reformah in pri ^ubirati demokratična pota. £j>i °. je nizal svoje vtise o 17. seji CK ' Je dejal, da se je odzvala na te raz-*>^12 e- Ocenil jo je kot pomembno zmago V Uma, saj je prevladala skupna skrb za prihodnost. Pokazal je, da si komunisti v Jugoslaviji želijo sprememb in da pogled obračajo naprej. Osvojila je načelo treh reform in iskala zavezništvo naprednih sil. Dokazala je tudi, da jugoslovanski CK misli resno s svojo odgovornostjo. Spričo nevarnosti, da socialne napetosti pripeljejo do hudih pretresov, je dojela pomen razvojnih, ekonomskih in socialnih vpra šanj. Dognala je tudi, da je sožitje v federaciji mogoče, da je enotnost mogoča, toda le skozi različnost njenih sestavnih delov. Kosovska drama je obvladovala pretežni del razprav na seji, z njo pa se je tesno povezovalo tudi vprašanje odgovornosti za nastali položaj. Velik poudarek je dala se ja ustavni reformi in potrebi po prenovi ZK, kar je bilo poudarjeno kot osrednjo vprašanje. 17. seja sicer ni rešila zdajšnjega kriznega stanja, je menil Milan Kučan, je pa olajšala napetosti in pokazala, kako je treba reševati težave. Zato jo je predsednik predsedstva slovenskega CK ocenil kot dobro '.nanilko prihodnosti, če bodo le njene zamisli prevladale tudi v prihodnje. D.Z.Žlebir Nova mestna čistilna naprava na Jesenicah ima zmogljivost 30.000 ekvivalentov ali za 30.000 prebivalcev. Nanjo se bodo uporabniki priključevali postopoma, tudi s Hrušice in s Koroške Bele. Foto: F.Perdan m Koncert Umetniškega ansambla JLA iz Beograda Kranj — V četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri bo v hali Gorenjskega sejma nastopil Umetniški ansambel Jugoslovanske ljudske armade iz Beograda. Orkester in zbor Umetniškega ansambla se bosta predstavila pod vodstvom dveh dirigentov Pavla Medakoviča in Vladimira Mustejbašiča. Med ostalimi nastopajočimi je treba omeniti Dubravko Zubovič in Slobodana Stankovita, solista beograjske Opere, Dragana Mjalkovskega, ansambel Pepel in kri, Ivanko Lukateli in Dušana Sirnica, prvaka baleta Narodnega gledališča Beograd, ansambel narodnih plesov Kolo. Prireditev bo p so le kranjske letos prispevale prek šest milijonov, ne račun«. pri tem na sredstva, ki so jih potrošile delovne organizacije, tekmovalce gostile. Vprašali so se tudi o smiselnosti organizira,^ tekmovanja v občini, če domačih udeležencev sploh ni. Naj^' f nesmisel tovrstnih tekmovanj pa je izbira strok, v katerih teK . jejo delavci. Gre za tako imenovane tradicionalne kovinarske^ klice, ki iz sodobnih tovarn že izginjajo in jih nadomeščajo drn. Novi poklici pa na tekmovanja še niso prodrli. Na regijskem y movanju na primer že sodelujejo tudi elektroniki, ki se lahko stijo na republiško tekmovanje, vendar tam tekmujejo v kopr renči elektrikarjev, ker njihov poklic pač vanjo še ni uvrščen In še en razlog narekuje razmislek o smiselnosti takih (J gih, pa neučinkovitih) druženj. To je edino tekmovanje, ki je 0 nizacijsko in deloma finančno na plečih sindikata. Namesto y tradicionalnih delovnih srečanjih, ki so izgubila smisel. Bolj* jt; sindikat bi tovrstna strokovna srečanja verjetno znale pripet) tovarne, v katerih je stroka doma. Poznamo primere takšnega. jf ženja in merjenja strokovnih sposobnosti pri gozdarjih, 8T&°t cih, gumarjih. Mar ne bi šlo tudi pri kovinarjih tako9 O tem o v prihodnje še govorili. Kranjski sindikati so jo prepustili rep škemu odboru sindikata kovinarskih delavcev. u Torek. 25. oktobra 1988 NOVICE IN DOGODKI Vinko Hafner z gorenjskimi novinarji Svarilni kazalec zavednega komunista .^nj, 20. oktobra — »Ko je Slobodan Milošević trdo reagiral na vo-"ni poraz srbskega člana predsedstva centralnega komiteja Zveze Komunistov Jugoslavije Dušana Čkrebiča, me je pogrelo. Nisem ho-I ' diskriminirati Srbov in Miloševiča, vendar bi Slobodanov nastop a"ko porušil vse, kar smo na 17. seji naprednega dosegli,« je dejal v .ftrtek zvečer, takoj po seji v Beogradu, gorenjskim novinarjem c,*n CK ZKJ Vinko Hafner. *^a moj nastop so bile različne fikcije. Slobodan Milošević mi ^ dejal, da bi se ponovno oglasi če me ne bi cenil kot poštena komunista. Mojega prote-*** ni vzel v negativnem smislu, J6«) svoje sodelavce je pomiril, *° so hoteli protestirati zaradi Ikojega govora,« nam je povedal *inko Hafner, katerega poteza v j^rambo odločitev centralnega komiteja bo ostala svetlejša to-cka 17. seje pretekli teden v Beogradu. Sicer pa je strnjena Hafnerje-Va ocena 17. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije naslednja: mnogi so od SeJe pričakovali več kot takšno ?asedanje lahko da; Stipe Šuvar ^ bil v uvodnem referatu zelo Poglobljen in napreden, požel je Poznanje, vendar bi bil lahko kr Več ajsi in jedrnatejši, če bi imel časa zanj; za vse razprave je Dlla značilna velika zaskrbljenost, ker je bil to zadnji trenu-pk za spremembe, ki pa bodo ahko dale rezultate šele drugo .eto, ko bo spremenjena ustava 'n sprejeti še drugi ukrepi in bo ^krat pravi čas za oceno uspešnosti konference; veliko je bilo govora o enotnosti ZK, vendar te bilo manj zahtev po monolitni Motnosti, saj je razlike treba Poznati in jih objektivno ocenje-Vati; zahteve po izrednem kongresu so bile milejše kot na konferenci, vendar mora sedaj CK rsči zadnjo besedo, utegne pa se zgoditi, da izrednega kongresa ne bo, ampak je lahko redni predčasno, jeseni prihodnje leto. Centralni komite je soglašal s pobudo o zamenjavi tretjine članov cekaja. To dovoljuje statut. Odšli naj bi predvsem člani, ki delajo na državnih funkcijah in v političnih vodstvih, prišli Da naj bi mladi, znanstveniki, ustvarjalci. Če bodo ostali starejši odšli, bom to storil tudi jaz, je dejal Hafner, vendar mora določena vez med mlado in staro generacijo ostati, predvsem pa naj bi se odpovedali članom iz državnih organov. Odhodi naj bodo dostojni in ne taki, kot se marsikje sedaj dogaja in zahteva. Ustanovljena je bila skupina za ugotavljanje odgovornosti Vlasija, Široke in Dolaševiča, vendar bo to delo tdo, saj so imena že vnaprej določena. »Z glasovanjem o zaupnici predsedstvu so dali Šuvar in sodelavci svoj ugled na kocko. O zaupnici doslej še nikdar nismo glasovali v tej obliki. Izid je presenetil. Čkrebič iz Srbije ni dobil zaupnice, kar je svojevrsten opomin srbskemu vodstvu. Čkrebič uživa ugled solidnega komunista, je osebno pošten, vendar discipliniran izvrševalec srbske politike. Očitali so, da smo se dogovorili, kako bomo glasovali, da se je organizirala »protisrbska koalicija«. Kolikor jaz vem, ni bilo nobenih dogovarjanj o tem, vsaj med Slovenci ne,« je dejal Hafner. Pogovora gorenjskih novinarjev z Vinkom Hafnerjem sta se udeležila tudi predsednik izdajateljskega sveta Gorenjskega glasa Boris Bavdek in predsednik MS SZDL za Gorenjsko Marjan Gantar. Foto: F. Perdan / Vinko Hafner je vodil komisijo, ki je ugotavljala odgovornost organov in posameznikov glede dogajanj v Vojvodini. Sam ni bil navdušen zanjo, saj bi moralo partijsko predsedstvo najprej ugotoviti krivce, stopnjo njihove odgovornosti pa naj bi ugotovila komisija. »Devet nas je bilo v komisiji, nalagali so nam nove in nove naloge, tudi takšne, za katere nismo bili zadolženi. Preštudirali smo nad 1000 strani govorov in izjav, potem pa ocenjevali. Ugotovili smo, da je za vojvodinske dogodke srbsko partijsko vojdstvo manj odgovorno kot vojvodinsko. Prišli smo do imen, vendar so bile medtem že izvršene zamenjave, nekateri so odstopili sami in ostala sta samo še dva. Tudi nekateri člani moje skupine so želeli odstopiti. Vse skupaj se je končalo tako, kot se je: gradivo je zbrano, cekaju smo prebrali poročilo brez imen (menili so, da bi njihovo naštevanje na seji povzročilo nove razprtije), dokumenti pa so lahko uporabni pri nadaljnjem kadrovanju. Kot vodja imam neprijeten občutek, da smo nalogo nepopolno uresničili, da smo oportunisti. Ceka je naše poročilo sprejel,« je ocenil Vinko Hafner. Upam, da bo povsod prevladal razum, da bomo tudi v težkih časih obdržali vsaj delček osnovne kulture, vero v cilje. Pregloboko smo se spustili in zgubili ugled. Vrnili ga bomo, če bomo dali oblast iz rok in se vrnili med ljudi, je ena od misli Vinka Hafnerja. J. Košnjek ^eja kranjskega komiteja ZKS Bomo nemi opazovalci zaostajanja ?rar»j, 21. oktobra — Nedopustno je obravnavati rezultate gospodarjenja le kot informacije, ne pa tudi s stališča uresničevanja ob-yeznosti in odgovornosti organov družbenopolitične skupnosti. Ta- ko je kranjski komite Zveze komunistov zapisal že v stališčih prejš- ^le seje, tokrat pa jih je ponovil , Poročilo %o uresničevanju Kfanjske resolucije za to srednjeročno obdobje tudi letos ni .°ljše. Uspešnost je slabša kot in izvršni svet zaradi zao-taJanja v vseh treh letih seda-jjtega srednjeročnega plana "Odlaga spremembo ciljev reso- lucije. Kranjska občina sedaj že očitno zaostaja in pri tem zaostajanju nihče, še posebno pa komunisti, ne morejo biti le nemi opazovalci. Vsi posamezniki in organi v občini niso naredili vsega, kar bi morali. Delegati občinske organizacije Zveze ko- 5 In vendar je prevladal razum ^ubijana, 21. oktobra — Osrednja točka 16. seje predsedstva repu-^'iškega odbora ZZB NOV Slovenije je bila uresničevanje stališč . *B NOV o spremembah in dopolnitvah Ustave SFRJ; največja skrb ^rcev je bil brez dvoma amandma o financiranju JLA. Da bi prevladal razum, je bila enotna želja vseh nekdanjih bor-£6v. zbranih na petkovi seji republiškega predsedstva v Ljubljani. ^e kdo. potem so prav borci tisti prvi, ki lahko odkrito povedo svoja ,nrienja in stališča pri financiranju JLA, kajti prav oni so ustvarili *našnjo ljudsko armado. Vsi so za to, da dobi JLA stabilno, trajno in zadostno financirali6 za svoje dejavnosti, tudi ona se mora modernizirati, razvijati, . ndar je ta njen razvoj treba uskladiti z gospodarskimi možnostmi s. 2ave. Ne pa, da imamo na eni strani povsem oslabljeno gospodarno, delavca, ki že silno težko živi, po drugi strani pa naj se krepi ar-jj^da. Če gre slabo narodu, armadi ne more iti bolje, pravijo borci, ^ries nam ne grozi sovražnik od zunaj. Če bi pristali na izločanje i ježa za armado iz dohodka, bi bilo gospodarstvo v še slabšem pologu, ljudje bi še težje živeli. Tako financiranje bi bilo resnično kra-Ovidno: naša armada bo tako močna, kot bodo močne naše tovar-s, • Tudi armada se mora v tako težkih razmerah, kot je danes Jugo-avija, nečemu odpovedati. . ( u Borci so trdno zavzemali stališče, naj Predsedstvo SFRJ kot vr-HeVn' Poveljnik JLA stori vse, da bo do soglasja prišlo, v nasprotja ^ primeru naj bi sprejeli usklajene amandmaje, neusklajene, lq d njimi tudi tega o financiranju armade, pa pustili v razpravi, do->-er ne bi prišlo do soglasja. Če bi do soglasja ne prišlo, naj bi skup-a SRS še enkrat proučila razmere, vendar če bi bi borci za to, da se v Sloveniji izvede referendum. munistov v SZDL in družbenopolitičnem zboru občinske skupščine bodo zato vztrajali tudi pri ugotavljanju odgovornosti za neuresničene naloge oziroma zaostajanje. Brez tega občinska skupščina poročila izvršnega sveta o uresničevanju resolucije ne bi smela sprejeti, je ob tem menil Edo Resman. Skupščina je tudi nadzorni organ dela izvršilnih teles. Komite je v svojih sklepih s petkove seje tudi zapisal, da morata biti občinska skupščina in izvršni svet pobudnika za začetek zmanjševanja državnega aparata in prvi koraki naj bi bili narejeni že prihodnje leto (letos, so menili nekateri, letni okviri rasti splošne porabe v občini niso skladni s plani), in da naj se končno v Kranju izračuna in jasno pove, koliko stanejo razni gorenjski medobčinski organi in koliko zanje prispeva Kranj. Člani komiteja so med drugim tudi terjali, da se v poročilu o uresničevanju resolucije natančneje pove, kakšna je usoda gradnje Ekonomske srednje šole in kako je z reševanjem problematike Visoke šole za organizacijo dela. Povejmo, ali gre samo za prostor ali gre za denar za gradnjo, je dejal Stane Boštjančič. Če gre za denar, potem naj bo vrstni red financer- jev republike, Gorenjska in šele nato Kranj ne pa obratno. Univerza je stvar republike. Tovarne so že dobile zahtevek za denar za to šolo brez pojasnil, kakšna je finančna zasnova projekta, kdo bo vse plačeval, itd. Sicer pa je imela petkova seja občinskega komiteja ZKS Kranj tudi razburljivejšo plat. Na začetku ni bilo potrebne sklepčnosti in se je sestanek začel kot delovni sestanek komunistov, članov komiteja. Udeležba je bila kasneje zadostna. Zastavljeno je bilo vprašanje, ali se ima sploh smisel sestajati, ker je bilo pred sejo komiteja zelo malo sestankov osnovnih organizacij, kritično pa je zvenelo vprašanje, zakaj se kranjski komite ni sestal pred 17. sejo CK ZKJ. Če bi se, bi bila tudi aktivnost osnovnih organizacij večja. Eni so menili, da bi se moral komite posebej priključiti akciji podpore politiki slovenskega vodstva, drugi pa so dejali, da je bolj bistvena od tega spontana podpora ljudi slovenskemu političnemu vodstvu. Med ljudmi, ki so izražali podporo, pa so bili tudi komunisti. Zdajšnja izjava komiteja v znak soglasja s slovensko politiko bi bila tudi precej kasna. J. Košnjek 3. STRAN ^VoKOSKIMiSiaiAS t^ji?a SRS še enkrat proučila razmere, vendar če bi bilo potrebno, so ai borci za to, da se v Sloveniji izvede referendum. le Borci so tudi odločno zavrnili očitke mladih, da so slovenski de-Cjgati doslej le sprejemali stališča drugih. Ne le tokrat, ko so Sloveniji skupščini dokazali, da trdno stoje na svojih stališčih, tudi pri Sq avi leta 1974 in prej so slovenski delegati bili nemajhne boje, da Uveljavili svoje predloge. 10 Ob koncu tedna se je vprašanje financiranja JLA vendarle rešijo pameti. Zagotovo bo rešitev tako perečega vprašanja, kot je fiksiranje JLA, vplivalo na stabilizacijo razmer v Jugoslaviji. Tudi HjeCl so zadovoljni s tako rešitvijo, nikakor pa ne dopuščajo spre-^li^k avnojskih temeljev ustave in po vseh svojih silah se bodo zav-2a uresničevanje vseh treh reform, ki smo si jih zadali. Spremembe v zavarovalstvu Manj rizičnih skupnosti Kranj, oktobra - Prejšnji mesec so v Zavarovalni skupnosti Triglav v Sloveniji potekale razprave o spremembah samoupravnega sporazuma o organiziranosti zavarovalstva in o novih tako imenovanih podlagah za posamezne vrste zavarovanj. Novosti, ki naj bi jih sprejeli še ta mesec, bodo v marsičem spremenile organizacijo celotnega zavarovalstva v Sloveniji- Število rizičnih skupnosti v Zavarovalni skupnosti Triglav naj bi se v prihodnje od sedanjih šest zmanjšalo na dve in sicer na premoženjsko in in posebno rizično skupnost. Ob manjših poslovnih stroških v prihodnje (namesto šestih bodo zdaj na primer potrebne le tri bilance...) in naravnanosti k podjetniški organiziranosti pa sta pomembni še dve spremembi. V prihodnje naj bi namreč tako imenovane negativne rezultate poslovanja po posameznih vrstah zavarovanj pokrivali znotraj rizičnih skupnosti oziroma območij. Šele po tem, če območje samo ne bi moglo pokriti negativne razlike, bi bilo uveljavljeno načelo solidarnosti na območju celotne Zavarovalne skupnosti Triglav. Do zdaj je namreč veljalo pravilo, da se je negativni rezultat na primer na področju avtomobilskega zavarovanja pokrival po tako imenovani vertikali v celotni Zavarovalni skupnosti Triglava. Podobno je bilo tudi v kmetijstvu.' Za Gorenjsko območno skupnost Triglava v Kranju pa je to do zdaj vedno pomenilo nadpovprečno prelivanje denarja v dogovorjeno solidarnostno pokrivanje. V prihodnje torej takšnega prelivanja denarja ne bi bilo več oziroma ne toliko. Če bo na primer na območju ljubljanske ali mariborske območne skupnosti prišlo do negativne razlike, jo bodo morale najprej pokriti same. Za gorenjsko območno skupnost bi poprej takšna nova organiziranost pomenila večji ostanek denarja, saj do zdaj negativnih razlik v zavarovalstvu praktično ni imela. Druga novost pa je poudarek na opazovanju po zavarovalnih vrstah. Do zdaj so bila na primer v rizični skupnosti v industriji vsa zavarovanja (od strojelomnih, požarnih,...), v prihodnje pa naj bi zavarovalne tokove spremljali samo po zavarovalnih vrstah (strojelom, avtomobilizem, kasko...). Nekaj sprememb pa se obeta tudi pri zavarovalnih podlagah za posamezne vrste zavarovanj. Bistvena bo vsekakor na področju strojelomnih zavarovanj, kjer je lani celotni Triglav zabeležil negativni rezultat. Glede na pretežno visoko odpisa-nost strojnega parka v Sloveniji nasploh, so se v zavarovalstvu vprašali, kaj sploh še pri strojelOmu lahko zavarujejo, če gre v večini primerov za vzdrževanje, ne pa za škode. Zato naj bi bilo v prihodnje pri odkupu amortizirane vrednosti potrebno precej večje doplačilo od sedanjega, ki je znašalo 25 odstotkov. Odpisanost naj bi bila prilagojena knjigovodskim podatkom v delovnih organizacijah. Seveda pa zaradi tega tiste delovne organizacije, ki pospešeno odpisujejo opremo, ne bi smele biti zato dodatno »kaznovane«. Druga pomembna novost, poleg še nekaterih s področja zavarovanja živali, avtomobilskega zavarovanja, osebnega zavarovanja..., pa se pri strojelomu nanaša na popuste in doplačila. Ti naj bi bili v prihodnje okrog trikrat večJi- A. Ž. Sanacijski program Alplesove kotlovnice nared do konca leta Ni sporna vsebina, ampak način kurjenja Škofja Loka, 23. oktobra — Kaže, da je po uspešni ekološki sanaciji Termike na Trati zdaj na vrsti Alplesova kotlovnica v Železnikih, ki razburja domačine predvsem zaradi pretiranega onesnaževanja zraka s trdnimi delci (pepelom). V Centru za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor so izmerili, da je- po letos sprejetih novih mejnih vrednostih onesnaženja za približno petkrat prekoračena koncentracija trdnih delcev, občasno pa presega mejo tudi koncentracija ogljikovega monoksida v zraku. Prevelike količine trdnih delcev so posledica neprimernega čiščenja dimnih plinov, saj cikloni odstranujejo le največje delce, medtem ko se visoke koncentracije ogljikovega monoksida pojavljajo med šaržnim dodajanjem kosovnih odpadkov v kurišče. V Alplesovi kotlovnici na leto pokurijo približno 36.000 kubičnih metrov lesnih odpadkov. Tako pridobljena energija, ki jo rabijo zase, dajejo pa jo tudi v sosednja podjetja in stanovanjska naselja, je na Gorenjskem med najcenejšimi. Zeleznikarji so z vsem srcem zanjo, hkrati pa se enako goreče zavzemajo za zaustavitev onesnaževanja /raka. V Alplesu obljubljajo, da bodo sanacijski program kotlovnice izdelali do konca tega leta, rahlo pa dvomijo, da bi do konca naslednjega leta že zmanjšali onesnaženje za polovico in leto kasneje docela. V EMO Celje, kjer so izdelali kotel, jim namreč odgovarjajo, da ustreznih čistilcev še ne delajo, da pa program razvijajo. Vprašanje je, kdaj bodo uspeli. Druga ovira, ki se postavlja nasproti sanaciji, pa je denar. Alplesova toplarna, ki vseskozi posluje na meji donosnosti, zalogaja sama ne bo zmogla, ampak bo' potrebno" združevanje deri'rja od vseh porabnikov toplote. j Škofjeloški izvršni, svet, ki je v torek razpravljal o sanaciji Alplesove toplarne, je bolj ali manj tehtne pomisleke zavrnil, češ da ni pametno čakati na EMO, ali bo kaj ponudil ali ne oziroma kdaj tp bo. Najbrž obstajajo tudi druge firme, na tujem in morda tudi doma, ki bi bile sanacijo Alplesove kotlovnice sposobne izpeljati v začrtanem roku enega oziroma dveh let. Odbor za varstvo okolja pri izvršnem svetu je .predlagal, naj bi se pri iskanju najprimernejšega in najcenejšega načina sanacije kurjenja z lesnimi odpadki z Alplesom povezala še Gradiš in Jelovica na Trati, ki tudi nista »nedolžna«. Sploh pa se je izvršni svet zavzel za to, da bi na osnovi dokazanega onesnaževanja (sanitarna inšpekcija trenutno obravnava 35 podjetij, rezultate meritev pričakujejo do pomladi) vsi onesnaževalci pripravili sanacijske programe in se nato lotili njihovega uresničevanja. S sistematičnimi posegi na področje varstva zraka bi gotovo hitreje prišli do bistvenih premikov kot s pritiski javnosti (primer Ter-mika, Alples), ki so sicer zelo učinkoviti, vendar pa niso enako nepopustljivi do vseh onesnaževalcev. H. Jelovčan C«(Q)3M^SM©J^(GLAS 4. STRAN Torek, 25. oktobra Obnovljena Hribarjeva hiša - Spomladi letos je Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj v Cerkljah v kranjski občini začela obnavljati Hribarjevo hišo. Po prenovi bodo v prvem nadstropju prostori Ljubljanske banke, v pritličju pa pošta, spominska soba in prostor za delo turističnega društva. V programu je bilo sicer, da bo stavba obnovljena do konca novembra, kaže pa, da bodo vsa dela končana do konca leta. A. 2. »Gremo nad predsednika« Ne vem, kako bi lahko označil četrtkov večerni »shod« priča-kovalcev telefona v Zvirčah v krajevni skupnosti Kovor v tr-žiški občini. Je šlo za nestrpnost, nezaupanje, bojazen, ali kar za vse skupaj na podlagi nepravilne obveščenosti (saj niso bili redki, ki so se sklicevali na informacijo v Delu). Kakorkoli že, tistim, ki še niso dobili telefona, je nenadoma prekipelo in ni bilo treba dvakrat reči, že so se z avtobusom odpeljali do prostorov krajevne skupnosti v Kovorju in takoj.zahtevali sestanek in predsednika krajevne skupnosti. Poldrugo uro je trajal precej pregret sestanek, na katerem so vsi skupaj vztrajali, da se telefoni priključijo takoj, obvestili o tem občinski izvršni svet, centralni gradbeni odbor in PTTv Kranju. Sklenili so tudi, da bo ponovni sestanek v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri, na katerem naj bi jim odgovorni natančno razložili, kdaj bodo vsi pričakovalci dobili telefone. Ne vem sicer, ali sestanek v četrtek, 27. oktobra, bo ali ne, vendar stvari okrog priklapljanja telefonov v Zvirčah so se že pred četrtkovim večernim sestankom z dnevnim redom »Gremo nad presednika« odvijale drugače. Centralnemu gradbenemu odboru se je namreč zaradi številnih želja krajanov v krajevnih skupnostih listava, Križe, Kovor in Senično že v četrtek, 20. oktobra, zjutraj uspelo dogovoriti z izvajalcem, da le-ta kljub zasedenosti zaradi jesenskih priklopov telefonov takoj po končani prvi fazi priklopov nadaljuje v ponedeljek oziroma v torek (24. oziroma 25. oktobra) z drugo fazo. Tako se bo 158 že priključenim telefonom ta teden pridružilo še 180 novih, ali konkretno v Zvirčah bo od pričakovanih 38 priključenih 31. Na celotnem območju bo ostalo tako še za priklop l4o telefonov oziroma v Zvirčah 7 (ena omarica). Kako nestrpni, da ne rečem nemodri znamo biti, mar ne. Ne verjamemo več nikomur, niti se nismo pripravljeni najprej prepričati. V konkretnem primeru pa je šlo kar za nekakšno nezaupanje centralnemu gradbenemu odboru, čeprav je prav ta z vztrajnim in priznanja vrednim delom akcijo uspel zelo hitro uresničiti in skoraj v celoti tudi že končati. Mislim, da so sporočila odbora, da bodo še letos dobili vsi telefone, vendarle vredna zaupanja; tudi v Zvirčah... A. Ž. L DOPISNIKI SPOROČAJO Recept za dolgo življenje Marija Nastran iz Selc nad Škofjo Loko je v začetku oktobra praznovala 90.rojstni dan, sporoča Lojze Kerštan. Rojena je bila 1. oktobra 1898. leta v Dražgo.šah, kjer je tudi preživljala mladost. »V družini nas je bilo enajst otrok. Jaz sem bila najstarejša med dekleti, starejši od mene pa je bil le še brat Janez. Ko sem začela hoditi v šolo, se je družina preselila iz Dražgoš v Selce, kjer smo na začetku stanovali pri Kožuhu. Po končani šoli sem se potem šla učit za babico v Ljubljano. Za poklic, ki sem ga potem šest let opravljala v Mošnjah, me je navdušila mama.« Marija Nastran danes ne tarna nad svojo starostjo. Živi pri sinu Jožetu v Selcih in pravi, da se še nikoli ni imela tako lepo, kot prav zdaj, ko cela družina skrbi zanjo. Povedala pa nam je tudi recept za dolgo življenje: »Težko delo in pomanjkanje, za hrano pa mleko in krompir; bolj poredkoma kruh, mesa pa v mladih letih tako ni bilo velikokrat v loncu...« Odbor za Linhartove jubileje .lošt Kole sporoča, da so se v začetku meseca pod predsedstvom predsednika občinske skupščine Radovljica Marka Bezjaka sestali predstavniki SZDL, Kulturne skupnosti, krajevne skupnosti Radovljica, Zveze kulturnih organizacij in komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo. Dogovorili so se o programski zasnovi jubilejnih proslav v počastitev 200-letnice smrti Antona Tomaža Linharta, prvega slovenskega dramatika in prosvetitelja sicer pa radovljiškega rojaka. Na sestanku so imenovali devetčlanski iniciativni odbor za proslave, odbor pa bo vodil predsednik skupščine Marko Bezjak. Jubilejne proslave naj bi dobile širše slovenske razsežnosti, zato bodo skušali pridobiti za sodelovanje tudi osrednje republiške družbenopolitične in kulturne ustanove. Podkorenski gasilci Branko Blenkuš pa piše, da so člani prostovoljnega gasilskega društva Podkoren konec septembra pripravili več različnih prireditev v počastitev 80-letnice obstoja in delovanja društva. Ker je konec septembra v Podkorenu semanji dan, so ob tej priložnosti imeli slavnostno sejo, potem pa so pripravili pod lipo tudi veselico s srečelovom. Zanimiv izlet Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne Gorenjske Kranj je pred nedavnim pripravilo že drugi letošnji izlet za svoje člane. Tokrat so se podali v Zasavje, na Dolenjsko in se vračali skozi Suho krajino. Najprej so si ogledali Valvasorjev grad Bogen-šperk, kjer je med drugim tudi zanimiva poročna dvorana. Ta dan se je tukaj poročilo šest parov. Obiskali so tudi hrastniško steklarno in nadaljevali pot do Stare vasi na Dolenjskem. Po izdatnem kosilu in ogledu nekaterih zanimivosti so se v mraku ustavili še v Žužemberku pri spomeniku padlih borcev. Vsi so po končanem izletu izrazili željo, da bi morali v prihodnje s prirejanjem tovrstnih izletov nadaljevati po Sloveniji in Jugoslaviji, piše Jože Mrovlje z Jesenic. ureja ANDREJ ŽALAR Krajevna skupnost Godešič Ko bodo zazvonili telefoni, start za kanalizacijo God šič, 24. oktobra - Sredi tega meseca je okrog 550 prebivalcev krajevne skupnosti Godešič v škofjeloški občini proslavljalo krajevni praznik. Na slavnostni seji skupščine krajevne skup losti so se spomnili ustanovitve vaškega odbora Osvobodilne fronte leta 1941. Letos pa so se v praznovanje vključili tudi gasilci. Poleg razstave slik akademskega slikarja Janeza Hafnerja so bila tokrat v krajevni skupnosti tudi tekmovanja v namiznem tenisu in nogometu. Na slavnostni seji so podelili priznanje Janezu Starmanu, pohvali pa Moniki Bertoncelj in Antonu Kosemu. Značilno za polpreteklo obdobje v krajevni skupnosti Godešič je, da so predvsem s skupnimi napori in prispevki zgradili trgovino, dvorano, asfaltirali ceste, zgradili igrišče in uredili več vaških.poti. Predsednik skupščine Miro Križnar je med pogovorom poudaril, da se letos s kakšno večjo akcijo sicer ne morejo pohvaliti, vendar križem rok vseeno niso držali. »Že nekako od 1984. leta naprej pri nas poteka velika telefonska akcija, ki jo vodi posebni gradbeni odbor. Že takrat so interesenti začeli zbirati denar za telefon. Lani in letos pa je bilo dosti dela tudi na terenu. Ljudem ni bilo žal ur za izkope in urejanje terena po položitvi kablov. Zdaj je akcija tako rekoč končana, finančno in gradbeno. Upamo, da bo šlo vse po načrtu in da bodo najkasneje do občinskega praznika zazvonili telefoni pri okrog 100 novih naročnikih v naši krajevni skupnosti.« JI lilr I WUlb PP ......"»".....tam*. * ^kx- Med najbolj delavnimi v krajevni skupnosti so gasilci, ki so letos dobili tudi novo gasilsko vozilo... Ureditev prostora pred igriščem in bifejem so imeli sicer v programu letos, vendar so morali to akcijo odložiti na prihodnje leto... Iz srednjeročnega programa krajevne skupnosti pa je bila letos uresničena tudi ureditev dela pločnika do trgovine ob glavni cesti. Prihodnje leto naj bi z urejanjem nadaljevali od trgovine naprej do Urša. V vodstvu krajevne skupnosti upajo, da pri sporazumevanju glede trase ne bo posebnih zapletov. Tudi prostor pred igriščem pri bifeju nameravajo asfaltirati prihodnje leto. Prav tako so letos uredili nekaj cest, v programu pa jih imajo tudi v prihodnje. Tudi glede odvoza smeti iz krajevne skupnosti se bodo morali dogovoriti. Ponujajo jim sicer velike zabojnike na kolesih, vendar za zdaj kaže, da se vsi skupaj v krajevni skupnosti bolj ogrevajo za manjše - 70-litrske. Kar pa zadeva kabelsko televizijo, so jo za nekaj časa iz programa izključili. Bilo je sicer skoraj 100 interesentov za takšno omrežje, ki so tudi že prispevali pred časom po 20 tisoč di- Letos so uredili pločnik ob ghrcesti & trgovine. Prihodnje leto jih čaka drugi d* do Urša... narjev, vendar so potem projekti pokazal1 da bi priključek že pred časom veljal okroJ 2,5 milijona dinarjev. To pa so v krajeV1' skupnosti ocenili, da bi bil ta trenutek prf velik strošek. To sicer ne pomeni, da so a"' cijo dali popolnoma iz programa, saj boo? dokumentacijo prihranili za morebitne bol]' še čase. »Zdaj se nam namreč kaže že nova, velik" bolj potrebna naloga. Ko bodo zazvonili te' lefoni, bo to pomenilo hkrati tudi začete' priprav oziroma gradnje kanalizacije. To b" velik zalogaj, ki ga bomo peljali skupaj -sosednjo krajevno skupnostjo Reteče-Gore' nja vas in širšo družbeno akcijo. Projektrj* dokumentacija je že naročena in bo velja" kar 5o milijonov dinarjev. Plačali pa jo b°,' mo skupaj in sicer obe krajevni skupnost1 tozd komunalne dejavnosti in občinska stno komunalna skuplnost. Dela torej ne b" zmanjkalo, čeprav me kar mace skrbi, kak" bo šlo. Zadnje čase namreč ni tiste prav* zagretosti, predvsem za delo v organizad' jah ne...« Mladina sicer res ni najbolj aktivna, vendaf pa so člani športnega društva Kondor dok*] delavni in tudi nova dvorana z različni!*1' prireditvami ne sameva. Še posebno del*' vni pa so gasilci. Letos so dobili novo gasi'' sko vozilo, vredno 23 milijonov dinarjev i" sami so morali prispevati 20 odstotkov. Nj nazadnje zasluži pohvalo tudi uredniški 0» bor, ki je tudi ob letošnjem prazniku iz* posebno številko glasila krajevne skupn"1 sti. A. Žalaf Srečanje najstarejših v Poljanah Včasih smo jih obiskovali Poljane, oktobra - V soboto popoldne je bilo v kulturnem domu, zdaj že drugič, srečanje z najstarejšimi, nad 80 let starimi krajani iz krajevne skupnosti Poljane v škofjeloški občini. Pripravila ga je tudi tokrat s programom in pogostitvijo krajevna organizacija Rdečega križa, ki združuje okrog 400 članov. »Včasih smo najstarejše prebivalce v naši krajevni skupnosti za novo leto obiskali in obdarili,« je povedala predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Poljane Majda Debeljak. »Potem pa smo se lani v odboru odločili, da jih za spremembo enkrat povabimo skupaj in se na srečanju malce poraz-vedrimo. Všeč jim je bilo in tako smo se že lani dogovorili, da bomo tudi letos pripravili takšno srečanje. Lani jih je od 60 prišlo nekaj čez trideset, letos pa jih pričakujemo okrog 40.« In res je bila lepo pripravljena dvorana nekaj pred drugo uro popoldne že kar lepo zasedena. Za razpoloženje sta že na začetku skrbela harmonikar Marko Galičič-Babnikov s Predmosta in Franc Krmelj 80-letni Kočarjev ata s Hotovlje, ki je igral na klarinet. Kasneje se jima je pridružil še Silvo Jelovčan-Hmelinšk z Loga, ki je v triu igral pumpardon. Pa tudi Nonet Ble-goš je najstarejšim s pesmijo zbudil spomine na mlada leta. Veselo je bilo in tudi članice odbora Rdečega križa so bile zadovoljne.»Poleg krvodajalskih akcij, zbiranja starih oblačil, letos pa smo se dogovorili tudi za pomoč družini, kjer je umrl oče, bomo tudi v prihodnje nadaljevali s to obliko srečevanja z našimi najstarejšimi krajani. Včasih pomislim, da vsi skupaj premalo naredimo v krajevni skupnosti za ostarele. Pa vendar tudi nas čaka starost,« pravi Majda Debeljak. a. Žalar Biserna poroka na Orehku Konec letošnjega septembra je mini'11 že 60 let, odkar sta se vzela Ustankova mama in ata z Orehka Pfl Kranju, Marija in Franc Zevnik. Danes je mami že 82, atu pa 84 le'; a imata še silno živ spomin. Spoznala sta se na enem od likofov, ^ so ga naredili na Frtunovem podu na Orehku, ko se je eden Kokolo' vih ženil. Ja, ko bi bilo vse življenje potem veselica, pravita, pa veliko hudega pretrpela. Skromno življenje je bilo včasih, trdo je b1' to treba delati. Štiri otroke sta spravila do kruha. Ata je vse življenj zidaril, eden najboljših Slavčevih zidarjev je bil pred vojno, po vojf1 pa je zidal pri Kranjskem gradbenem podjetju. Kranjski zdravstvi ni dom je pomagal zidati, vojašnice na Pokljuki, Planiko, bloke p" Kranju. Mama je delala v stari Jugočeški, v tabrhe hodila, ko pa ft prišli otroci, je ostala doma. Vedno je imela vsaj po dve kravici * hlevu.da je bilo mleka za dom. Še nekaj let nazaj, ko je bila zaraj! bolnih nog že v invalidskem vozičku, je še vedno molzla sama. " vedno pomije, kaj malega opere, skuha, ata pa po vrtu in hlevcu vS* postori. V esela sta dobrih otrok, desetih vnukov in treh pravu11' kov.Le to si želita, da bi bila vsaj še kolikor toliko pri zdravju in rrj0' Čeh pa da bi bilo otrokom dobro. Pa da bi bil mir na svetu, želi** vsem. Še na mnoga leta Ustankova mama in ata! L PISALI STE NAM Priznanja za praznik Lancovo - Sredi meseca so praznovali v krajevni skupnosti Lancovo v radovljiški občini. Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti so podelili tudi priznanja. Letos so ju podelili Janezu Kunčiču, predsedniku skupščine krajevne skupnosti in Jožetu Dežmanu, za delo v civilni zaščiti. A. Ž. 1 Priporočilo matičarjem Že večkrat sem nameraval napisali priporočilo gorenjskim matičarjem, da bi ob koncu meseca poslali poročila o rojenih, umrlih, poročenih (in morda tudi ločenih) iz vsake občine posebej. Tako bi bralci Gorenjskega glasa izvedeli, ali na Gorenjskem prebivalstvo narašča ali upada. Novinar Andrej Žalar, ki ureja Gorenjske kraje in ljudi, vam bo nedvomno za ta poročila hvaležen, bralci pa bomo sploh zelo zadovoljni. Pa lep pozdrav gorenjskim matičarjem. Ivan Petrič Slovenski zdomci v Franciji Na pobudo profesorice Jasne Moine, ki živi in dela v Franciji, so člani zdomske folklorne skupine iz nemške Švice Encijan in kvartet Kranjci s prijatelji prejšnji mesec obiskali Alzacijo-Nastopili so v klimatskem zdravilišču v Vogezih in se naslednji dan srečali tudi s predstavniki mesta Ste Marie aux Mineš, ki je pobrateno s Tržičem. Ob taktih harmonike so se ob tej priložnosti mestni veljaki zavrteli s Slovenkami v narodnih nošah. Ob slovesu je folklorna skupina pred mestno hišo zaplesala še splet gorenjskih plesov. Gospod Belz je ob tej priložnosti povedal, da bi'bilo treba tako prijetne in koristne dneve ponoviti. Jelka Logar, Basel Torek, 25. oktobra 1988 /^^OSPODARSTrV^^ 5. stran cmmmssmoLAH Štiri dni po Srbiji in Kosovu Celo nas so si privoščili s časnikarsko »napako« ^anj, 24. oktobra - Vtisi se po štiridnevni, zelo naporni poti po Srbiji in Kosovu, kamor so nas, skupino tridesetih slovenskih novinarjih, P°vabili kolegi iz Srbije in Kosova, počasi sestavljajo v celoto. Marsikaj smo videli in slišali, kar nam bo pomagalo razumeti spore in spopa-ki preplavljajo Jugoslavijo, zlasti Srbijo in Kosovo. Marsikaj seveda tudi doživeli, celo na svoji koži občutili, kako nastane časnikarska •napaka«, ki so si jo v zvezi z našo potjo po Kosovu, kjer smo naleteli na miting na Kosovem polju, privoščili v beograjski Politiki. ijjtona, toda zelo ilustrativna zgod- Pravzaprav gre za drobno j^stičko, v okvirčku, da seveda Pade v oči, s katero je Politika ?°vestila svoje bralce, kako nam ^ kosovsko vodstvo (ciljali so ^veda na Remzija Koljgecija, predsednika predstva SAP Ko-?°vo, s katerim smo se pogovar-teli v četrtek popoldne) odsveto-v&k> udeležbo na mitingu na Ko-s°vem polju, ki se je začel opold-Jte. dan po zaključku 17. seje CK Bw. Miting je seveda preplavalo razočaranje nad zaključkom seje, predvsem nad prelomnim številom glasom, ki j1" je dobil Dušan Čkrebič. Zbra-0 se je več kot 15 tisoč ljudi, ^nožica je gromko ponovno ^htevala odstop kosovskega :°dstva, izžvižgala celo Marka ^rlandiča, ki so mu še pred *ratkim ploskali, pametno je tc-TeJ ravnala Kaqusha Jashari, ki te na miting prišla, vendar predelno molčala. V oči so seveda ?°dle sveže slike Dušana Čkre-'ča, z napisi, da ga ne dajo, v Usesih pa zvenele parole, tudi ^rah vzbujajoče, kakršna je bi-a: Ubičemo Vllasija! Skratka, še miting v vrsti dosedanjih, ki M označujejo izbruh nezadovoljstva, spremlja pa primitivi-*ern in nekulturnost, ki drugod P° Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji, zbujajo strah. Z mitinga pa je ^slednje jutro v Beograd odšla ■to-člansilca delegacija (sprva so "»povedali 15-člansko), kjer je ^povedala gladovno stavko, če •topovsko vodstvo ne bo odstopi-^'Mltimat pa se bo iztekel v sre-%b 18. uri. Skratka, razmere na Koso-^ so po 17. seji še naprej vroče, e'o zapletene in težko, če ne nerešljive. V ozračju, ki je nabi- lo s spopadi, spori in sovra- tvom, drobna vestička pravzaprav kar dobro pojasnuje, kaj se j.°8aja pri obveščanju, kako so sk, radio in televizija navezani ^ politične strukture (roko na /ce, bolj ali manj vsepovsod v ..^goslaviji). Kajti bralcem Police, srbskega dnevnika, ki ima *raJ največjo naklado v Jugosla-» vendar ne bo »ustrezala« ,?st, da so slovenski novinarji, so se mudili na Kosovu, prid-£° odhiteli na miting in o njem se da objektivno poročali, r?rnveč je »ustrezala« vest, da j"1*1 je kosovsko vodstvo odsveto-■ *lo udeležbo na mitingu in tja , rej niso odšli, kar seveda da *-deti, kdo s kom drži, kdo koga Odpira. . Naneslo je, da smo bili na-j|ednji dan, v petek torej, gostje , °litike, razgovor se je seveda ffiufo zasukal k vestički in vprašaju, kako so lahko objavili laž. .ledilo je opravičilo in objuba, a bodo objavili popravek. Po-.r»o zvečer, ko smo se vračali v lubljano, smo seveda kupili u? *o številko Politike, žal v prvi B*aji popravka nismo našli, j/^rda so ga objavili v tretji, be-v^rajski izdaji, ker je bila tudi j?st objavljena v tretji izdaji. tikVe' ^e Je k^a' P° vseh zaple-gj je to težko verjeti. Drobna godbica torej, ki pa je zelo ilu-^ativna._ dobre volje, brez vnaprej priseljenega prepričanja Toda vrnimo se k začetku Pr f P0** P° Srbiji in Kosovu, j0e*etimo jo na kratko, strnimo v vsaj približno celovit vtis. H 6dsednik društva slovenskih t^narjev Boris Bergant je na p^'ičnih mestih in priložnostih V0f)avljal, da je to obisk dobre ^J,e, to nenehno ponavljal, ker t^te poročevalka beograjskega 5j?la že prvi dan vprašala, če •Uih Pr*šli z vnaprej priprav 1 j e- ^ prepričanjem. jjL. že prvi obisk, tovarne 21. h J v Rakovici pri Beogradu, H0 j so delavci 3. oktobra hrup-ijfc ^rajkali in krenili do skupki, pomiril pa jih je šele Slo-^?.ar» Milošević, nam je dal ve-vsža kako slabo so v Srb'j i občili* 0 dogodkih in dogajanj1 v Sloveniji, saj so nam deni-2as*avili tudi vprašanje, za-qJ v Sloveniji novinarji malo V^ria skoraj nič ne pišemo o Ustavili smo se tudi v Slatinah, vasi v bližini Cačka, kamor je bilo med vojno izseljenih veliko Slovencev. Vsivprek so pripovedovali, kako dobre, prijateljske stike imajo še vedno s Slovenci. i Znani in ugledni novinar Jug Grizelj, predsednik Združenja srbskih novinarjev, nas je vodil po Srbiji in Kosovu, kjer smo se ustavili tudi v samostanu Dećani. Markantni oče Justin je pripoved začinil s pojasnilom, zakaj imajo podobe na njihovih ikonah velike oči, velika ušesa in velike roke, toda majhna usta. Zato, ker mora človek veliko videti, veliko slišati, veliko otipati, toda malo govoriti, kajti govor izprazni srce. Primerjava z današnjimi razmerami na Kosovu seveda ni slučajna, izrečenih je bilo veliko, tudi zelo grdih besed, da je srce resnično prazno. Pri bratih Karič delavci radi in pridno delajo vsak je majprej sprejet za določen čas in sicer za devet mesecev, če se izkaže, dobi redno zaposlitev, sicer ne. štrajkih. V imenu delavcev, ki so se oklicali za avantgardo jugoslovanskega delavskega razreda, je govoril predvsem njihov predsednik sindikata Milan Ni-količ, ki je poudarjal predvsem istovetnost zahtev delavcev Jugoslavije, pri tem pa retorično dejal, da jugoslovanski delavci niso več tisto, kar nekateri še vedno mislijo, da so - ovce za striženje. Večkrat je ponovil, naj vendar zapišemo, da je po nacionalnosti Hrvat. Na vprašanje, zakaj so v Srbiji tako navdušeni nad Slobodanom Miloševičem, pa je odgovoril, da zato, ker razume njihove zahteve in ker govori tako, da delavci razumejo njegove besede. Če je temu torej tako, potem mu bodo le še bolj verjeli, saj je oziroma bo uresničena njihova zahteva o 20 odstotnem povišanju plač, kar bodo napravili s tolikšno razbremenitvijo gospodarstva. Birokrati so torej šele po silovitem štrajku delavcev Rakovice pobrskali po blagajni in »odkrili«, da nekaj denarja vendarle lahko puste gospodarstvu. Ko smo odhajali iz Rakovice, mi je v spominu ostal podatek, da beograjsko gospodarstvo ustvarja 40 odstotkov akumulacije srbskega gospodarstva, kar polovico akumulacije pa gre za nerazvite. Ostalo pa je tudi spoznanje, da smo v Sloveniji dosti bolje obveščeni, kaj se dogaja v Srbiji '■cot pa obratno, navsezadnje je v Sloveniji tretjina prodanega tiska skrbohrvaškega, v Srbiji pa s ovenska tako rekoč ni. Podobne, le malce manj udarne delavske zahteve smo lahko slišali v čačanski tovarni Sloboda, o neobhodnosti razbremenitev gospodarstva so govorili beograjskem Genexu, znani jugoslovanski, nekdaj državni firmi, ki se ukvarja z mednarodnim biznisom, le da so jih servirali elegantno, kamor se za svetovne managerje spodobi. Osupljiv poslovni vzpon bratov Karič Na Kosovu smo se najdlje ustavili v Peči, kjer pečanski in dečanski manastir najbolje ponazarjata zibelko srbstva, stoletja pa so stvari seveda bistveno spremenile, težko je danes v ospredje postavljati šeststoletno zgodovino, ko je vendar več kot jasno, da ima albansko prebivalstvo že zdavnaj večino in sicer 72 odstotno, Srbov pa je le še 7,2 odsotka, Črnogorcev 8,8 odstotkov, itd. Le kdo torej ne bi razumel stisko Srbov, ki jih je vse manj in ki jim grozi, da bodo v teh krajih za vselej izginili. Njihov boj, najsi je na mitingih še tako nekulturen in primitiven, je v bistvu pošten, kakor je v bistvu to boj brez upa zmage. Eksplozije albanskega prebivalstva na Kosovu, tako rekoč edinstvene tacaš v Evropi, ne bo moč kar tako ustaviti. Preteči bodo morala desetletja, kakor so pretekla pri nas in je deset, celo petnajst otrok v družini le še spomin na dve, tri generacije nazaj, na naše dede in babice. Kakor bo dolga pot do zaustavitve skokovite rasti prebivalstva, tako bo verjetno dolga pot do strpnih odnosov na Kosovu. Takšne občutke ti daje že bežen obisk Kosova. Kosovo torej obupno potrebuje gospodarski razvoj, ne več dosedanjega razmetavanja denarja v najrazličnejše objekte, ki pravih učinkov ne dajejo, temveč resnični gospodarski razvoj. Vzorčni primer, kakršnega v bistvu potrebuje, je lahko osupljiv poslovni uspeh bratov Karič, ki je pravzaprav »črni« vzpon, saj ga ob spoštovanju naše zakonodaje ne bi bilo. Podjetje štirih bratov in sestre Karič je danes firma, v kateri se namreč mešata zasebna in družbena lastnina, v kateri 300 delavcev pridno dela in dobro zasluži, saj njihov povprečni osebni dohodek znaša 870 tisoč dinarjev, povprečna plača v občini Peč pa znaša 210 tisoč dinarjev. Zlasti bratje Karič torej zaslužijo, da jim v prihodnji številki posvetimo več pozornosti. M.Volčjak Samo uvoženi stroji niso dovolj Žirovska Etiketa je majhna tovarna, z dvesto zaposlenimi. Nič posebnega tudi ni, če povemo, da je lani izvozila 8 odstotkov svoje proizvodnje, letos načrtuje 20 odstotkov ali za okoli 1.2 milijona nemških mark. Saj takih delovnih organizacij nimamo malo. Tisto, kar velja poudariti, pa je kakovost, ki jo spoštujejo v zibelki pozamenterije Veliki Britaniji; roki, ki jih kot dobro poslovno navado upoštevajo že ves čas — in izrazito inovativno ravnanje, tako na področju oblikovanja kot tehnologije. Direktor delovne organizacije Anton Oblak meni takole: »Kvaliteta, roki in izpopolnjevanje tehnologije z lastnimi kadri je edino, kar nam v teh težavnih razmerah omogoča kolikor toliko normalno delo in razvoj. Poleg domačih konfekcionarjev oskrbujemo^ različnimi etipres etiketami kupce v Angliji, Nizozemskem, Zvezni republiki Nemčiji in Avstriji. Tu pa se pojavlja še en dejavnik konkurenčnosti, to je cena. Doslej smo bili temu kos in kot kaže se nam tržišče odpira, kar pomeni, da s svojo ponudbo segamo v svetovni vrh. Čutimo tudi zaupanje tujih kupcev, saj od nas zahtevajo vedno kaj novega, zahtevnejšega. To pa seveda ni enostavno, saj od nas terja neprestano prilagajanje. Uspevamo s stalnim spremljanjem novosti na sejmih in razstavah, z novimi razvojnimi usmeritvami in investiranjem v tehnologijo. Tu pa smo pri denarju, ki ga seveda tudi mi nimamo dovolj, zato smo se usmerili v razvoj tehnologije z lastnimi močmi, kot pravimo. Ideje snujemo v našem razvojnem oddelku, ki ga vodi Tone Mur, potem pa različne stroje, naprave in tehnologijo izpopolnjujemo, nekaj sami, nekaj pa s kooperanti. Če gremo v našo proizvodnjo, na vsakem koraku lahko naletimo na izdelke lastne pameti. Ne gre sicer za povsem izvirne rešitve, toda pogosto so prilagoditve izredno velike, da tako lahko dosežemo zahtevano kakovost izdelkov. Tudi pri nas ni šlo brez težav in ovir, saj je nekatere motilo, da so ljudje, ki so delalj na projektih, zaslužili več. Tako smo se sedaj odločili, da naloge enostavno razpišemo in prijavi se lahko vsakdo, ki čuti, da bo nalogi kos. Na ta način se osnujejo delovni tirni, ki delajo malo med delovnim časom, veliko pa tudi izven delovnega časa. Moram reči, da je večina projektov uspešnih, kar ni vedno lahko. V primežu odgovornosti in rokov so se naši strokovnjaki dobro znašli v sodelovanju z zunanjimi sodelavci, ki opravijo dela, za katera mi nismo specializirani.« Slišali smo, da se za vašo tehnologijo zanimajo tudi drugi? »Da res. Pravkar smo na pobudo našega angleškega partnerja pripravili celoten inženiring za prodajo kompletne tehnologije za izdelavo enostavnejših etipres etiket na Kitajsko. Angleški partner namreč namerava v tej deželi investirati in naš program bi predstavljal približno tretjino bodočih zmogljivosti. Kako se bo posel razvijal, še ni v celoti znano, poskrbeli smo predvsem, da je naša ponudba kvalitetna in celovita, vključno z usposabljanjem kadrov, in da nam nova tovarna ne bo predstavljala konkurence na naših že osvojenih tržiščih, čeprav vemo, da smo z našo sedanjo proizvodnjo visoko zahtevnih izdelkov daleč pred tehnologijo, ki jo nameravamo prodati...« Nejko Podobnik Sušilni kanal z elektronskimi nastavitvami, ki so ga izdelali strokovnjaki Etikete in priključili na italijanski tiskarski stroj, s čimer so dosegli večjo funkcionalnost stroja in kakovost. V DELOVNI HALJI Vedno nekaj novega Škofja Loka, 20.oktobra - Mlade mamice so še pred leti v izložbah tujih otroških blagovnic z občudovanjem gledale, kako lepo bi lahko opremile otroško posteljico, voziček, koliko praktičnih in lepih pripomočkov ponujajo trgovci za najmlajše. Pri nas so se mnogokrat morale znajti same, same so morale marsikaj po zašiti. Zadnje leto ali dve pa so tudi naše izložbe že napolnjene z ljubkimi otroškimi odejicami, spalnimi vrečami, podlogami za stajice, toaletnimi torbicami, toplimi vrečami za vozičke in še marsičem. V škofjeloški Odeji so se namreč z vso zagnanostjo posvetili razvoju in izdelavi otroškega programa, ki je požel že veliko občudovanja. Ker je Odeja majhna delovna organizacija, nimajo posebno organizirane razvojne službe, tako da se za nove programe večinoma odločajo skupaj. Sonja Braniselj je sicer vodja komerciale, vendar pa gredo sko-zin njene roke tudi nove ideje modne kreatorke, ki skrbi za otroški program. Takole pravi: »Naša tovarna je bila včasih znana predvsem po odejah in posteljnih pregrinjalih. Ker smo videli, da na našem tržišču ni mnogih stvari, ki smo jih kupci pogrešali, smo se odločili, da se poskusimo pri izdelavi opreme za otroke. Otroški program pa smo začeli širiti tudi zato, ker je prodaja odej na tržišču padla in smo si hoteli zagotoviti prodajo zanimivih izdelkov. Najprej smo izdelali vreče za vozičke, potem smo se posvetili programu opreme za posteljico. Naredili smo blazinico, odejico, rjuho in ščitnik za posteljico. Izdelali smo tudi previjalno torbo, pa podlogo za previjanje, nahrbtnik, blazino za stajico, nadložke za otroške posteljice, igralno podlogo, toaletne torbice. Zadnja novost iz našega otroškega programa pa je torba, s katero lahko nosimo otroka. Seveda so vsi ti izdelki narejeni v nekaj vzorcih, tako da je lahko vsa otroška oprema v isti barvi z enakim vzorcem, med seboj pa se lahke tudi kombinirajo. Zenkrat imamo dva dezena, z lunicami ter črtami in mucki. Tako je vseh skupaj devet različic« Da je povpraševanje po Odej inih izdelkih na tržišču veliko pove že dejstvo, da v tovarni ne morejo izdelati toliko posameznih stvari, kot bi jih lahko prodali. Izdelke namreč poleg lepega dezena odlikuje tudi praktičnost, saj so vsi izdelani iz bombaža in se lahko perejo. »Ker smo majhna delovna organizacija moramo nenehno spremljati tržišče, ki pa mu vedno ponujamo kaj novega, kaj uporabnega. Tako je z otroškim programom, pa tudi programa odej in pregrinjal nismo zanemarili. Delamo po naročilu, zato se kupci s posebnimi željami pogosto obračajo na nas, mi pa jim ustrežemo, le če je tehnično mogoče,« pravi Sonja Braniselj. V.Stanovnik /ureja MARIJA VOLČJIH" ®MBS8OTS(GLAS6. STRAN / PODLISTEK, PISMA, OBVESTILA, OGLASI Torek, 25. oktobra i\UilU\ui\\\WvVv^=^/// NOVI VETER IZ BEOGRADA! Spodobi se, da vas na začetku tega pisma prav lepo pozdravi ter želim kar najlepše branje tega pisma. Prejšnji teden sem kar aktivno spremljal dogodke, ki so se vrstili dne 16. 10. 1988 na avstrijski televiziji. Oddaja je bila zelo zanimiva pod naslovom »Presse Stunde« — tiskovna ura, namenjena je bila jugoslovanskemu položaju pred novo volit-vijo, ki se je začela v Beogradu, dne 17. 10. 1988. Kaj je pričakovati od tega novega zasedanja ZK v Beogradu, je težko povedati, kajti čas bo prinesel svojo odločitev, res pa je, da se bo v vodstvu mnogo spremenilo in da se bodo zamenjali novi ljudje, ki pa od njih vsi pričakujemo, da bodo znali rokovati ne le z besedo, temveč tudi praktično pokazali, da so zmožni ublažiti vse tiste stvari, ki nas tarejo, zlasti to veliko inflacijo, ki je že nastala in ki še vedno »drvi navzgor«. To je le en del tega zasedanja, vsekakor pa so še drugi problemi, ki pa jih morajo prav tako tihožitno reševati in po mirni poti, kar imam v mislih »nacionalnosti«, ki pa je zelo vroč problem vseh, pa najsi bo Kosovo, Črna gora ali Srbija, to se je lahko doživelo, ko S2 je v minulih tednih nazaj vrstilo mnogo protestov po vsej ožji domovini, pa je to res edini izhod, da dosežejo tiste stvari, ki jih občutijo vsi delovni ljudje v domovini in res ni drugegaizho-da? To pa je glavna točka, katera se bo morala obravnavati tudi v Beogradu in sem prepričan, da bodo našli skupni jezik za odpravo tega problema. Če statistika ne laže, daje kar mnogo brezposelnosti tudi v domovini, zlasti v republikah, in krajih, kjer so manj razviti, opaziti pa je, da tudi v krajih, kjer je močna razvita industrija tudi brezposelnosti in prav ta nezaposlenost je tudi vzrok temu, da se pojavljajo tako množične demonstracije, kaj delovni in delovni človek želi vse kakor zaslužek in kruha za preživljanje, če pa tega ne more dati domovina, potem je hudo,Morda imam prav ali pa ne, a vsekakor je resnica v tem. Rad bi se pa dotaknil brezposelnosti, ne vem ali je res tak problem, da se delo ne dobi ali pa so osebe, ki iščejo zaposlitev izbirčne pa ne vzamejo kar nudijo zavodi, saj je razindno, da nič koliko podjetij išče nove sodelavce, ki so razpisani v dnevnih časopisih, celo po večkrat objavljajo, kaj pa tiči v ozadju, da ne dobijo dovolj delovne sile, je vmes zaslužek, kar pa je to tudi dokončni cilj. Še vedno drži rek, če je delo, je tudi zaslužek in če tega ni, pa je res »berači-ja«. Žal tako je in prav nič drugega. Upam, da bo zapihal nov veter iz Beograda, ki ga vsi pričakujemo ter da bi ta veter prinesel tudi sadove, to pa so tisti sadovi, ki bodo rešili vseh tegob današnje krize. Lepo vas pozdravlja M D OBVESTILO RDG Radiestezijsko društvo Gorenjske Kranj obvešča, da se ograjuje od izjav na članek z dne 18. 10. 1988 v časopisu Glas avtorja Tomaža Iskre z naslovom »Neurejenosti in nesramnosti v Grimščah pri Bledu«. Obenem izvršni odbor RDG sporoča, da je bil tovariš Tomaž Iskra, dne 5. 10. 1988, suspendiran kot član RDG. Dne 19. 10. 1988 pa je bil na seji izvršnega odbora izključen. Osebne žalitve se že rešujejo preko pristojnega sodišča. S tem je nadaljnja polemika za društvo zaključena. Izvršni odbor RDG Kranj Rojena sem v Sloveniji, kjer sem preživela tudi svojo mladost do dvajsetega leta, zdaj pa živim že čez dve desetletji v Avstriji. Svojo rojstno domovino obiš-r čem velikokrat, kar se mi je pa pripetilo pred kratkim, moram pisati vam . Ker se toliko govori o turizmu, bi me veselilo, če bi to objavili v vašem časopisu. Po pogrebni svečanosti sem v soboto, 15. 10., povabila nekaj mojih sorodnikov v gostilno Avsenik v Begunjah, da nekaj spijemo. Ker je bila točilnica ob 4. uri popoldne polna in obe jedilnici skoraj prazni, smo sedli k belo pogrnjeni mizi brez po-grinjkov. Ko nas je natakar videl in slišal, da govorimo slovensko, je bilo na vsem lepem vse rezervirano in zasedeno. Poslal nas je zelo neprijazno v drugo sobo. Ko smo sedli k mizi, pride drug natakar z jedilnim listom. Prijazno sem se mu zahvalila^ Povedala sem, da bi samo nekaj spili ali pa mogoče kaj sladkega pojedli. Spet smo bili zavrnjeni z besedo, da je točilnica nasproti — tu pa samo jedilnica. Moj mož je Avstrijec in žal ne razume slovensko, zato sem mu ta moj razgovor z natakarjem prevedla v nemščino. Vsi ostali so molčali. Brez besed, vsi zelo razočarani, smo vstali in se poslovili. Zelo sem bila razočarana zaradi tega, ker je natakar, ko je slišal nekaj nemških besed, spremenil menda svoje mnenje, da je tukaj samo jedilnica. V nemškem jeziku je vabil mojega moža nazaj k mizi. Toda tudi on se mu je iskreno zahvalil in odklonil z besedami, da je mogoče v bližini druga gostilna, kjer so tudi Slovenci zaželeni, ki bi samo nekaj spili, kar od gostilne Avsenik ne moremo trditi. Slovenščine se ne sramujem, zato jo bom tudi naprej govorila. Če bom pa še kdaj zašla v gostilno Avsenik (kar ne upam), bom pa govorila nemško, da bom tudi popoldne ob 4. uri lahko sedla k belo pogrnjeni mizi in spila samo eno kavo in to v jedilnici. S spoštovanjem Agi Obervvallner Villach Avstrija Glasovci skupaj z Odisejem v neznano GLASOV JESENSKI IZLET! Spoštovani naročniki, iz kupa pošte, s katero ste nas zasuli, smo izžrebali točno 40 naših izletnikov. Zaradi velikega zanimanja za izlet smo rezervirali še en avtobus (45 sedežev), tako da vabimo na izlet tudi tiste, ki si tega želite, pa vas sreča v žrebanju ni poiskala ! Se še spomnite našega .zadnjega izleta z vlakom na primorski konec? Ja, čas hitro beži in tako je tik pred vrati že nova Glasova pustolovščina. Tokrat pripravljamo izlet skupaj z znano kranjsko turistično agencijo ODISEJ, ki domuje v centru Kranja (poleg Mladinske knjige in nasproti Mlečne restavracije). Osebna izkaznica izleta: Odhajamo s kvalitetnima avtobusoma v soboto, 29. oktobra, ob 7. uri izpred kranjskega hotela Creina, tako boste morali vsi naši izletniki do te ure priti v Kranj. Tam se bomo usedli v avtobusa in se odpeljali v neznano pod naslovom nTo ni Slovenija kakršno poznate, to je Slovenija kakršno želite!« Lahko vam zaupamo samo še sledeče: ustavili se bomo na šestih mestih, kjer si bo moč ogledati cel kup zanimivosti, pripravljamo številne nagradne igre, obljubljamo zabavne točke, strokovne vodiče, kup presenečenj... Vmes je seveda obilno poskrbljeno za prehrano in pijačo, z vami pa bomo tudi Glasovi novinarji. So pa seveda še reči, ki vam jih bomo zaupali na samem izletu! Povejmo samo še to, da bomo predvidoma prišli nazaj v Kranj okrog 20. ure. Izžrebanci: (vsi stroški izleta gredo za spodaj zapisane na račun našega časopisa!) 1. Kepic Ana, Pipanova 60, Šenčur, 2. Slavka Marn, Barletova 8, Cerklje, 3. Franc Hodnik, Javorniško nabrežje 5, Jesenice, 4. Cvetka Križaj, Okroglo 4, Naklo, 5. Kordež Gašper, Prešernova 9, Radovljica, 6. Franc Prosen, Spodnji trg 11, Škofja Loka, 7. Janez Gartner, Studor 3, Srednja vas, Bohinj, 8. Dominik Lo-trič, Dražgoše 32, Železniki, 10. Marija Bodlaj, Hodo 9, Tržič, 11. Pajer Rozalija.Beleharjeva. 3, Šenčur, 12. Jakob Ušeničnik, Trebija, Gorenja vas, 13. Janez Knific , Rakovnik 78, Medvode, 14. Jernej Štupnikar, Šutna 4, Zabnica, 15. Pavle Tičar, Mlakarjeva 15, Kranj, 16. Andrej Mohor-čič, Nabrekve 9, Selca, 17. Janez Ravnik, Slap 6, Tržič, 18. Anton Šolar, Ovsiše 8, Podnart, 19. Danica Fras, Gorenja vas 96 (185), Gorenja vas, 20. Marija Metelko, Cesta žele-zarjev 27, Jesenice, 21. Anica Pogačnik, Cankarjeva 26 , Radovljica, 22. Pepca Gaberšček, Škrlovec 2, Kranj, 23. Alojz Bodlaj, Preska 20, Tržič, 24. Jakob Žvan, Ukanč 85, Bohinjsko Jezero, 25. Alojz Vidmar, Britof 174, Kranj, 26. Ivan Troha, Triglavska 38, Mojstrana, 27. Marica Jelovčan, Na Kalu 2, Naklo, 28. Slavko Brezar, Hrastje 126, Kranj, 29. Peter Brisar, Preska 20, Tržič, 30. Angela Košir, Valburga 48, Smlednik, 31. Anton Kubelj, Vodiška 44, Vodice, 32. Gabrijel Gorjanc, Trampuževa 7, Medvode, 33. Ivan Bur-gar, Zbilje 7, Medvode, 34. Janez Podobnik, Hotovlja 12, Poljane, 35. Metod Teran, Grajska 15, Bled, 36. Darinka Zemlja, Žirovnica 17, 37. Rezka Hribar, Rudnik 10, Radomlje, 38. Franc Jenko, Mavčiče 53, 39. Ludvik Smuk, Cesta 1. maja 87, 40. Jože Hrovat, Žirovnica 20/a. Kdor ni bil izžreban, pa bi šel rad z nami na izlet, to kljub vsemu, lahko stori. Potrebno je vplačati 55.000 din v prostorih agencije Odisej, v centru Kranja (glej predhodni tekst!) in 45 -terici bo omogočeno, da gre ravno tako z nami na izlet. Verjetno je odveč povedati, da vsi gornji pogoji (presenečenja, nagrade...) veljajo tako za izžrebance, kot za vse tiste, ki boste izlet plačali sami! Torej na razpolago je še 45 sedežev! Zadnje informacije preberite še v petkovi številki! V.B. ALPETOUR HOTEL CREINA Kranj vas vabi na DNEVE RIBJIH JEDI OD 21.10. DO 30.10.1988. Inf. na tel.: 23-650 ali v recepciji hotela V VIN0TEKI IN RESTAVRACIJI HOTELA CREINA KRANJ. ABC POMURKA LOKA n.sol.o. 64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 54 ABC Pomurka, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge 1. PRODAJALKE za delo v tekstilni prodajalni Pogoji: končana šola za prodajalce oblačilne stroke 2. ČISTILKE za delo v samopostrežni restavraciji Frankovo naselje v Škof-ji Loki Delo je primerno za upokojenko. Poskusno delo za prodajalko traja 90 koledarskih dni, za či-stilko pa 30 koledarskih dni. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja »LOKA«, Delovna skupnost skupnih služb, Kidričeva 54, Škofja Loka, osem dni po objavi oglasa. LESCE ROŽNA DOLINA 8 »ŽITO« Ljubljana TOZD »Triglav-Gorenjka« Lesce, Rožna dolina 8 - komisija za delovna razmerja, objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJA BLAGA IN TOČENJE PIJAČ - 1 izvajalec Pogoji: poklicna šola trgovske ali gostinske smeri.eno leto de- lovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi »ŽITO« Ljubljana TOZD Triglav-Gorenjka Lesce. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Aleksander Zalar nr7n a KODRASTIH LAS 6 Srečanje na tržnici Kot po vsem svetu, tako je tudi v Port Moresbi-ju tržnica tisti prostor, kamor domačini prinašajo svoje sadeže in pridelke na prodaj. V Port Mores-byju pa je pomen tržnice še poseben. Velik prostor, nedaleč od morske obale, je ograjen. Znotraj prostora so hišice na lesenih stebrih in s palmovo kritino, kamor se zatečejo prodajalci pred sončno pripeko. Vročina preko trideset stopinj pritiska vse močneje. Tla tržnice so ilovnata, steptana od tisočih nog. Lesena ograja spominja na kmečko ograjo zanemarjene kmetije. Vstopimo skozi na stežaj odprta vrata. Zajame nas vzdušje tega prostora, polnega ljudi, prinesenih poljskih pridelkov, glasnega ponujanja. Prodajalci čepe ob bananah in ponujajo sveže sadeže. Niso gostobesedni kot v Indiji. Nekateri sedijo ob skladovnici sivih kokosovih orehov in žvečijo bitel. Dolgi rdeči zobje in jezik neprestano meljejo. Skozi omotico bit-levega opoja gledajo kupce. Ne čutijo ne lakote ne žeje. Prodajalka dišav ima ves poslikan obraz. Prodajalec posebnih paprik z dolgim črnim obrazom in lasmi z ogromnim glavnikom pritegne mojo pozornost. Slikam ga, nasmehne se. Pomaham mu in oddidem. Množica se drenja okoli prodajalcev. Domačini hodijo bosi po ilovnatih tleh, tudi tam, kjer je ilovica mokra. Vse okoli so obrazi iz gozdov. »Razna plemena spoznaš po njihovem tetoviranju in oblačilih«, pravi šofer, ki nas vodi po tržnici. Bolj kot sadeži in prodajalci pridelkov so pomembni prodajalci sami. Nikjer drugje ne vidiš toliko obrazov pripadnikov različnih plemen kot tu. Vso pozornost usmerim nanje. Nekateri si pri slikanju skrivajo obraze, drugi se celo veselijo, nekateri imajo na glavah klobuke. »Le kako bi jih sneli?« Tako lep primerk domoroca, pa skrit pod klobukom. Potem pokažem na papaje, ki jih prodaja. »Koliko?« rečem in pokažem s prstom na sadež. Prodajalec dvigne prst, kar pomeni da želi 1 kino. Pokažem mu le polovico prsta in obenem po-kimam. In mi odkima. Potem pokažem klobuk, ki ga ima na glavi. »No, no« reče. Jaz pa: »Yes, yes« s Kretnjo mu pokažem, da ga naj sname. Možakar uboga. Hitro nastavim zaslonko in slikam. Dam mu pol kine za nekaj njegovih sadežev in odhitim dalje. Tam ob ograji prodajajo biti tri mlada dekleta. Oblečena so v oblačila domačinov. Nasmehnejo se, ko vidijo, da jih bom slikal. »Ne, bitla ne bom kupil« jim rečem, ko mi ga ponujajo. Starejši možak, po telesu ves tetoviran, skoraj gol prodaja Na tržnici banane. Debele, rdečkastih barv, so njegove banane. Njegov obraz, ves poslikan v barvastih črtah in srepih oči me navdaja s strahom. Ta bi te v trenutku predelal v klobase podobne njegovim bananam, pomislim in hitro stopim dalje. Gneča je vedno hujša. Sonce sije z modrega neba. Vročina narašča, obleka se lepi na kožo. Šofer hodi okoli in nas išče. Čas obiska tržnice poteka. Moramo se ločiti od neštetih obrazov, obrazov divjine. Napredek, ki ruši preteklost Nedaleč od letališča je poslopje, kjer je sedaj Wf predsednika Samoreja. Bil sem tam, ko so ga r* vno odkrivali. Pritegnila me je množica, ki se j zbrala: dekleta in fantje v lepih pisanih uniforrn* so v meni zbudili pozornost. Stopil sem k nji1!; »Smem narediti posnetek« sem rekel. Prišel je fll hov vodja, pokimal in posnetek dekleta v »ska^ ski«papuanski uniformi je bil narejen. Bil je & zadnji trenutek. Zaigrala je godba, prikorakali^ vojaki. Televizijska kamera je pričela brneti. u strani sem opazoval za Papuo nenavadni Pr'z^ Ob kip se je postavil govornik, igrala je god »skavti«so nagnili zastavo. Je to mladina nove rfl derne države, je to tista prihodnost dežele, ki j0^ videl mož, katerega kip so ravno odkrili? » Potem so prišli poglavarji. Njihova oblačila klicala po posnetku. Slovesnost se je nadalje^ Staro se umika novemu, sem pomislil. Mogoče čez leta ta dežela drugačna, pa vendar ta PaPjo Nova Gvineja ne bo več privlačna. Takrat b° ^ tam stale prodajalne z maskami, orožjem, ot° jem, ki bodo spominjale tujce na preteklost te a^ žele. Sedaj je to tukaj sedanjost. Izdelke njih^j kulture lahko kupuješ v vaseh ali na tržnici. Se^ so to originalne maske, puščice, loki, ščiti, kult • no bogastvo dežele. Tujcev ni veliko, zato tud) , potreb po industrijski izdelavi spomenikov. Z v izdelano sliko rajske ptice, simbolom dežele maskami iz področja Sepika zapuščam deželo ^ Malo je še takih dežel na tem svetu. Mog0^ tudi ta ne bo več dolgo takšna. Vendar jaz ne hotel drugačne Torek. 25. oktobra 1988 KULTURA 7. stran i mmssssmauiB Pesniško srečanje SLEPOTE SVETA IN ČASA Kranj — Primerjava osemdesetih let in odčaranega sveta pesnika Boža Voduška je bila tema letošnjega bolj slabo obiskanega sicer že sedmega srečanja slovenskih pesnikov v Prešernovem gledališču. Čeprav se je tokratno srečale slovenskih pesnikov odvijalo nekakšnem —• nekdo ga je ^jačil amandmajskem času — ? bi lahko pristranski opazova-k Prehitro zaključil, da so si J*sniki pustili vplivati od trde, /•snične vsakdanjosti, pa morda le drži povsem. Morda je bila J^otnost velike večine sodob-jrf1 slovenskih pesnikov le najina in je torej ostajanje v Mihovem pesniškem svetu le j^fidezno, odsotnost od seda-Jln tokov le naključnost. Ali pa *°nec koncev pesniki enostavno ^ajo časa in potrpljenja, da bi Okajenem, a sicer domačem . gostoljubnem vzdušju kadil-?Ce kranjskega Prešernovega **edališča, filozofirali o odčara-svetu poezije in o osemde-letih? Morda odsotnost za-je morda večina pesnikov °bojem — odčaranem svetu in .Osemdesetih letih enostavno . s*aja, v teh »okvirih« ustvarja, ^stavno »je«. Morda tako razbijajo tudi razlagalci slovenja Poezije, saj je od trideseteri-ki jih je organizator poprosil 7* referat na omenjeno temo, pičeno razmišljalo o tom le pet .•A^rjev. Vse skupaj je sicer dati r ■ ^a so se Pesniki umak-Hi v svoj mir, da v tihem svoj 'arjanju, mir, ki drugačnega ^avzaprav ne poznajo, prežive r^e, ko je najbolj aktualno goditi le o družbenopolitičnih te-Toda ta umik pač ne more P umik, tega pač ne bi mogli !p0 enostavno nalepiti večini k^enskih pesnikov. Morda bi ''° bolje reči, da se je poezija vsaj trenutno umaknila na rob prostora, v katerem »rjovejo viharji«, kot bi rekel Matej Bor. Pa tudi to najbrž ne bo povsem res in bo pač treba počakati na kakšno nadaljnje srečanje slovenskih pesnikov in na temo leta 1988. Druga značilnost tokratnega kranjskega srečanja, ki naj bi potekalo na vzporejanju odčaranega časnega sveta Boža Voduška in pesnjenjem osemdesetih let, da sta mu uvodni in tudi vmesni takt dajala mladost, če lahko tako označimo besedovanje dveh »uradnih« uvodničarjev, Vida Snoja in Tomaža Toporišiča, v književnosti sicer novih, a že uveljavljenih imen. Čeprav sta spretno povezovala trud govorcev, pesnikov in njihovih analitičnih bralcev, pa tako kot je edino prav in razumljivo, odgovorov, ki bi povedali, kdo je pravzaprav svet začaral, da ga pesniki znova in znova poskušajo odčarati, ni bilo prav dosti, niti jim ni bilo najti kdove koliko skupnega. Končno je to tudi razumljivo; kompleks odča-ranosti in začaranosti sveta je zajet v vseh elementih poezije tako evropske kot svetovne, toda individualne poti pesnikov po tem svetu so nujno samosvoje, morda podobne včasih, enake nikoli. Janez Strehovec je ugotavljal, da je postmoderno stanje medijev potegnilo naprej druge umetniške prakse, ne pa poezije same. Sodobna poezija postaja za bralca vedno bolj nezanimiva, ker jo je enostavno težko brati in razumeti, težko »dešifrirati«, tega truda pa si bralec ni vedno pripravljen naprtiti. Da je za osemdeseta leta značilna dvojna narava pesnjenja, je bil prepričan Brane Senegačnik, poudaril je dvojnost tega početja: na eno stran Sizifovo početje pesnikov, po drugi slast tega početja. France Pibernik je govoril o posledicah preloma Boža Voduška z ideološkim sistemom. Jože Snoj pa je izpostavil povezanost Voduškovega sveta in sveta Gregorja Strniše, poiskal v Vodu-škovih pesmih zametke kasnejše Strniševe poezije. Na svojski način pa je o pesniku Gregorju Strniši govoril Rado Krstić oziroma je prebral del spominske proze, osebnega razmišljanja pesnika, ki se sooča s pesnikom, ki je zapustil tako velik pečat slovenski poeziji. Veno Dolenc je v svojem nastopu sebi in drugim zastavil vprašanje, ali v kriznih časih pesniki kaj več veljajo. Po svoje je na to odgovoril že Vladimir Gajšek, ko je trdil, da pri nas pepel rajnkih pesnikov postaja navaden pepel. Toda ali je res, da poezija pri nas sestopa s svojega odličnega mesta v svetu književnosti, kot je menil eden od razpravljalcev. Prav zagotovo odgovori na vse to niso enostavni niti se jih ne da razrešiti na enodnevnem razgovoru, kot so to poskušali slovenski pesniki. Čeprav ga niso omenjali, pa so ga verjetno ne-nehoma imeli v mislih — namreč pesnika v bronu zunaj na piedestalu — s katerim jih pač veže enaka usoda — nosijo v sebi »pekel in nebo« pesniškega ustvarjanja. Tako racionalno kot on v tistem verzu »slep je, kdor se s petjem ukvarja« pa vendarle niso zaključili. Lea Mencinger KDO JE (BIL) LEOPOLD SUHODOLČAN Žiri 23. oktobra — Gotovo ga ni primernejšega, ki bi orisal lik in delo pisatelja, žirovskega rojaka Leopolda Suhodolčana, kot je Vladimir Kavčič. Ne zato, ker je tudi sam pisatelj ali ker je slovenski minister za kulturo; bil je Suhodolčanov sodelavec in dober prijatelj Jen v starih Žireh, ob poti, ki k vi.je proti Goropekam, je tod I(uS^' svo.jih najzgodnejših šest S ■ 'Jrav ta leta, ki jih je preživel vAeč ob starem očetu, v zele-*^ prostranstvih gozdov in goli-k.V' so se mu zelo vtisnila v spo-lri- Tudi kasneje se je kot odrasel, zrel mož, rad vračal, vse dotlej, dokler so tu še živeli stari starši, teta, stric. Sam je dejal, da se je v Prevaljah in Mežiški dolini tako hitro udomačil samo zato, ker je podobna Poljanski dolini. Po vojni je Leopold Suhadol-čan v Mariboru končal učiteljišče. Objavljal je v Mladi gredi, njegova druščina sta bila Kajetan Kovic in Smiljan Rozman. Potem so prišli Ciciban pa Pionir, Pionirski list in drugo branje za mlade. Pisal je tihoti redkih ur v svojih Prevaljah, ko se je izmaknil šolskemu in kultur-no-prosvetiteljskemu delu. Bil je eden od pobudnikov za ustanovitev Bralne značke, ki je kot prvovrstna kulturna akcija osvojila vso Slovenijo in spodbuja šolarje k branju. V svojih kasnejših ljubljanskih letih je bil med drugim urednik Kurirčka in založbe Bo- rec, vdan vsem vrstam umetnosti, še posebej seveda knjižni in z njo povezanemu vzgojnemu delu. A v Ljubljani ni pognal korenin, vsak teden se je vračal domov, k družini, med prijatelje v Prevalje. Umrl je 8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, leta 1980. Mnogo mnogo prezgodaj, v letih, ko je bila njegova umetnost na vrhu. Povsod, kjer je delal kot pisatelj, urednik, prevajalec, organizator, so zazijale vrzeli. Pisal je za odrasle: romane, novele, gledališke in radijske igre, za katere je značilen realističen odnos do človeka. Največ svojega talenta pa je daroval mladim. Zanje je napisal kar štirideset knjig, devetnajst lutkovnih in gledaliških iger, štirinajst radijskih ider, dve TV nadaljevanki. Zajemal je iz slovenske ljudske zakladnice in iz sodobnega življenja mladih, utiral je pota sproščeni, srečni mladosti. Postavil je razvojni mejnik, prvi po Seliškarju in Bevku, v pisanju za mlade, prepričan, da je za mladino komaj kaj dobro. Njegova dela so natisnjena v tisoče izvodih, prevedena v 24 jezikov. Pisatelj, ki ostaja živ, doma povsod, kjer je doma knjiga, ima zdaj na tetini hiši v Mršaku, kjer je bila včasih njegova rojstna hiša, spominsko ploščo z odlitkom podobe, bronastega reliefa mojstra Štovička. V spomin na njegovo rojstvo pred šestimi desetletji sta jo dala vzidati ži-rovsko muzejsko društvo in krajevna skupnost. Malo za velikega rojaka, veliko za nas, ki ostajamo. H. Jelovčan Primer za druge OBMOČNI SVETOVALNI CENTRI Kranj — Strah je odveč, ne gre za nikakršno novo ustanavljanje služb, pač pa za boljše in sploh drugačno izkorišččanje možnosti, ki jih nekatere občinske Zveze kulturnih organizacij že imajo. ^a Gorenjskem ima to prednost trenutno le Kranj, čeprav še ^arsikje že poznajo in gojijo nekatere vrste povezav, ki so že P* pa šele bodo sestavni del svetovalnih centrov pri Zvezi kultnih organizacij. Že res, da naj bi bila osrednja naloga bodo cih svetovalnih centrov prav svetovanje, kar seveda pomeni s*alno sodelovanje z mentorji in strokovnjaki za posamezna Področja kulturnega delovanja, organiziranje tako imenovanih »govorilnih ur« z obiski strokovnjakov po skupinah itd. V *klop nove organizacije pa bi seveda sodilo tudi raziskovanje ^Ulturnih potreb, izobraževanje, kot so seminarji in drugo, Prireditvena dejavnost, organizacijsko povezovanje, organizi-anje knjižnic, mediotek, sposojevalnic tehnične opreme, ne ^zadnje pa sodi sem tudi informiranje in arhiv. Ko so na eni zadnjih sestankov predstavniki gorenjskih "činskih Zvez kulturnih organizacij razpravljali o bližnji , stanovitvi območnega svetovalnega centra za Gorenjsko, so ahko ugotovili, da je največ možnosti pogojev za tak center Prav v Kranju. Ne nazadnje tudi zato, ker so strokovni sode-j*vci kranjske ZKO že zdaj v veliki meri tako delujejo, kar po-2ieni. da delovna oblika, kot je zamišljena v predlogih ZKO lovenije dejansko že poteka. Tak način dela pa je vsekakor rnogočil tudi dogovor o sodelovanju, ki so ga občinske ZKO °renjske pred časom podpisale in se ga tudi drže. Vsekakor ^a so zasnove bodočega svetovalnega centra v Kranju dobre, j^jetno se bodo po tem gorenjskem primeru, ki je za zdaj ne- akšen vzorčni primer, zgledovali tudi drugod po Sloveniji. »L L. M. V Radovljici obnovili knjižnico VEČ PROSTORA ZA KNJIGE IN _BRALCE_ Radovljica, 20. oktobra - Posodobitev in razširitev knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici je bila predvsem zaradi prostorske stiske že nekajkrat v načrtu, vendar je prišla na vrsto šele letos. Z deli so začeli 9. maja in končali 1. oktobra. V prvi fazi so uredili le pritličje, v katerem so prostori za izposojo knjig; nadaljnja dela pa bodo odvisna predvsem od denarnih možnosti. Obnovljena in razširjena knjižnica daje boljše možnosti za i/.posojo knjig in zagotavlja zaposlenim ustreznejše delovne pogoje. V času obnavljanja je bila zaprta manj kot tri tedne. Naložba je stala 350 milijonov dinarjev. Kot je povedala vodja knjižnice Rezka Šubic, obišče knjižnične prostore vsako leto povprečno 1900 bralcev, ki si sposodijo skupno 50 tisoč knjig. CON BUEN AYRE Ljubljana — Con buen Ayre je citat iz znamenite knjige o interpretaciji glasbe slovitega španskega mojstra Fray Tomasa de Santa Maria iz sredine 16. stoletja. S tem citatom pa produkcija CBA iz Ljubljane tudi najavlja izid kaset z baročno glasbo, ki jih pripravlja v sodelovanju z Društvom ljubiteljev stare glasbe Radovljica. Gre za tri kasete (morda tudi za izid laserske plošče), prva ima naslov Musica da camera in je izšla že lani, zdaj pa je pripravljen njen ponatis. Tri triosonate in Vivaldijev komorni koncert so posneti v nizki intonaciji in z instrumenti, ki so natančne kopije baročnih originalov. Na kljunasto flavto igra Klemen Ramovš, na baročno oboo Paolo Faldi, na violo da gamba Ireha Pahor, na čembalo Miloš Spanyi. Tudi na drugi kaseti, ki je tik pred izidom, je Vivaldijev komorni koncert, ki ga interpretira Klemen Ramovš s kljunasto flavto in v družbi z vrsto priznanih glasbenikov iz Avstrije in ZR Nemčije. Tretjo kaseto z glasbo baročnega mojstra Georga Philippa Telemanna pa bo izdalo Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljice, v pripravi pa je tudi laserska plošča z enakimi posnetki. Tudi na tej kaseti je vrsta najbolj znamh interpretov te vrste glasbe: Klemen Ramovš, Paolo Faldi, Zsolt Szabo in Lucy Hallman Rus-sell. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava risb Rudolfa Arha. V galeriji Mestne hiše so na ogled skulpture v lesu lAtjzeta čampe. V Mali galeriji mestne hiše je odprta prodajna razstava likovnih del članov likovnega društva Kranj. Jutri, v sredo, bo v Prešernovem gledališču predstava Fadila Hadžiča Strup ljubezni za red sreda L V četrtek, bodo predstavo ponovili za red četrtek I. V hali Gorenjskega sejma bo v četrtek, bodo predstavo ponovili red četrtek L V hali Gorenjskega sejma bo v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri s koncertom nastopil Umetniški ansambel Jugoslovanske ljudske armade iz Beograda. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava grafik akad. slikarja Črtomirja Freliha. V galeriji Kosove graščine je še do konca tega tedna odprta razstava Pokopališča v Sloveniji ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je odprta razstava Slovenska grafika Zbirka loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 9.30 do 14.30, ob sobotah je zaprta ob nedeljah je odprta od 12.30 do 16. ure. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je še do petka odprta pregledna razstava del likovnih skupin Gorenjske. Lutkovni četrtki Kranj — V četrtek, 27. oktobra, ob 17. uri bo v dvorani Doma JLA v Nazorjevi ulici v okviru Lutkovnih četrtkov nastopila kranjska lutkovna skupina s predstavo Izgubljena muca. Tantadruj UGLASBENA LIRIKA Kranj — Za njimi je okoli deset samostojnih koncertov, še več jih imajo v načrtu to sezono. Imajo kup pripravljenega gradiva, posnetke na ljubljanskem radiu, ki pa jih (še) ni slišati)... To je Tantadruj. Ime pač zveni znano, domače. Seveda, če ste kdaj vzeli v roke kako knjigo Cirila Kosmača, potem tudi poznate izvor. Kdo je Tantadruj? »Smo glasbena skupina, lahko bi rekli glasbena iblk skupina: dve kitari, violončelo, kljunasta flavta, orglice, trije vokali: vsega skupaj trije fantje in eno dekle.« Vendar pa je to za predstavitev skupine, ki se z vseh koncev Gorenjske vozi na vaje v Kranj, vsekakor premalo. Ko so pred dvema letoma Mateja Blaznik, Dino Gojo, Boštjan Soklič in Aleš Ha-dalin znašli skupaj, so vedeli, kakšno glasbo bodo igrali. »Z glasbo predstavljamo liriko slovenskih pesnikov, pa tudi tujih, včasih napišemo pesem tudi sami, predvsem pa je glasba naše delo. Vsak od nas ima določene glasbene izkušnje, Mateja in Boštjan sta tudi študenta na Akademiji za glasbo.« V dveh letih, odkar se dobivajo, da bi skupaj muzicirali, je nastalo že okoli trideset skladb za program daljšega koncerta. V mislih imajo že tudi kaseto, toda to tudi še lahko počaka. »Za november imamo dogovorjene že tri koncerte: 16. novembra nastopamo v Študentskem naselju v Ljubljani, sredi novembra v kranjskem mladinskem klubu Carnium, 24. novembra pa na kranjski občinski proslavi ob dnevu republike. Za ostalo se naš organizator Matjaž Grilc še dogovarja.« S Tantadrujem dobiva glasbena scena novo, svežo in kar je predvsem pomembno svojsko glasbeno predstavitev. Skupini gre predvsem za popularizacijo lirike, za čisto slovensko besedo opremljeno z izvirno glasbo, ki jo v glavnem pišeta Mateja in Boštjan. Veliko igrajo tudi na osnovnih šolah, kjer so v preteklosti že imeli program za nižjo stopnjo, prav zdaj pa pripravljajo program uglasbene slovenske lirike tudi za višjo osnovnošolsko stopnjo. L. M. Jezikovno razsodišče TAKO SE GOVORI! V dneh, ko je v Beogradu potekala 17. seja CK ZKJ, smo člani Jezikovnega razsodišča — podobno kakor drugi Jugoslovani pa tudi tujci — napeto poslušali radijska in televizijska dogajanja. Poleg številnih veselih in žalostnih vsebin, ki so nam jih sporočili govorniki in komentatorji, smo dočakali dogodek, ob katerem se nam ne zdi neupravičena niti raba pridevnika »zgodovinski«: Trije slovenski člani CK ZKJ so svoje diskusijske prispevke v 1. točki dnevnega reda povedali po slovensko (že pred njimfpa je v svoji materinščini — albanščini — nastopil neki govornik s Kosova). Posebno smo veseli, ker so se za ta korak odločili pripadniki našega tako rekoč najmlajšega političnega rodu: Borut Šuklje, Darja Colarič, Martina Kolar. Doslej so se slovenski delegati odločali za slovenščino samo v zvezni skupščini, pa še tam samo nekateri med njimi in samo včasih, čeprav je bilo že dolga leta poskrbljeno za prevajanje. Kaže, da izkušnja s srbohrvaščino na letošnjem ljubljanskem procesu pred vojaškim sodiščem že poraja prve pozitivne sadove. Upamo, da ne bodo zadnji. / ureja LEA MENCINGER @®sssScJT^isnca-AS 8. stran Na lestvici krajev z najslabšim zrakom Škofja Loka nazaduje Merilno postajo tudi na Trato Škofja Loka, 23. oktobra — Hidrometeorološki zavod Slovenije, ki opravlja meritve onesnaženosti zraka v štiridesetih krajih naše republike, med njimi tudi na Spodnjem trgu v Škofji Loki, je Škofjo Loko po povprečni onesnaženosti z žveplovim dioksidom v zadnji kurilni sezoni postavil na 20. mesto, kar je za dve mesti bolje kot predlani in kar za sedem mest bolje kot v sezoni 1985/86. Pred Škofjo Loko sta, denimo, v zadnji kurilni sezoni od oktobra lani do marca letos tudi dva gorenjska kraja; Kranj je na enajstem, Jesenice na osemnajstem mestu. Primerjave tudi kažejo, da je bil zrak s povprečno koncentracijo žveplovega dioksida 0,04 v tem času v Škofji Loki kar za štirikrat manj onesnažen kot v Trbovljah ali Hrastniku, kjer je onesnaženost rajhujša. Nazadovanje Škofje Loke na lestvici slovenskih krajev pa se ne kaže samo po uvrstitvah na določeno mesto, ampak tudi po izmerjenih količinah žveplovega dioksida v zraku, ki je, odkar v Škofji Loki opravljajo meritve, znašal največ 0,13 v kurilni sezoni 1983/84, medtem ko je predlani izmerjena količina znašala 0,08. Kaj je vzrok občutnega padca? Minula mila zima je pač ustregla vsem po Sloveniji. Zelo verjetno je na čistejši zrak v Škofji Loki vplivala ugodna cena kurilnega olja, ko so številni zasebni kurjači (slab) premog spet zamenjali z oljem. Seveda pa ne smemo prezreti niti pomembnega dejstva; škofjeloška industrija na Trati uporablja plin. In čeprav merilna postaja na Spodnjem trgu zajame v krogu samo približno 150 metrov, se vpliv plina pozna tudi v starem mestu. Manj kot za minulo kurilno sezono pa so obetavni rezultati meritev onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom v nekurilni sezoni od aprila do septembra lani. Tedaj je povprečna količina žveplovega dioksida znašala 0,03, kar Škofjo Loko uvršča v skupino krajev takoj za Trbovljami, Hrastnikom, Ljubljano in Krškim. Višje na lestvici kot po količinah žveplovega dioksida je bila Škofja Loka v minuli kurilni sezoni tudi po koncentracijah dima. S povprečno koncentracijo 0,03 deli 11. do 26. mesto, v nekurilni sezoni pa s koncentracijo 0,01 3. do 38. mesto med slovenskimi kraji. Onesnaženost zraka z dimom se je v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšala. Povejmo še, da v lanski kurilni sezoni ni bila nikoli presežena niti dovoljena koncentracija žveplovega dioksida (0,30 mg) niti dima (0,15 mg). Dejali smo že, da merilna postaja na Spodnjem trgu zajame v krogu približno 150 metrov. Ker je Trata uvrščena v četrto kategorijo ogroženosti, škofjeloški izvršni svet predlaga Hidrometeorološkemu zavodu, naj pri republiškem komiteju za varstvo okolja iz-posluje še eno merilno postajo za Trato. H. Jelovčan Telefonija in cesta Poljane, 24. oktobra - V petih krajevnih skupnostih v škofjeloški občini se bo najbrž še letos začela velika akcija. Od Škofje Loke do Gorenje vasi bi po programu morali začeti z deli za položitev medkrajevnega telefonskega kabla. Na nedavnem posvetu v Škofji Loki so se predstavniki petih krajevnih skupnosti (Škofja Loka-me-sto, Zminec, Log, Poljane in Gorenja vas) seznanili in tudi strinjali, da naj bi letos vsak na svojem območju zakopali oziroma pripravili teren za položitev kabla. Vendar pa so bili tudi malce zaskrbljeni, ker se stroški nenehno povečujejo. Res je sicer, da je material v glavnem že nabavljen, vendar pa s celotno akcijo oziroma s pripravami že malce kasnijo. Jože Šubic, predsednik sveta krajevne skupnosti Poljane: »Kar zadeva polaganje kabla, za zdaj ne kaže najbolje, čeprav smo v naši krajevni skupnosti naredili vse tisto, kar smo bili dolžni, da bo celotna akcija uresničena. Mi smo morali namreč pripraviti, podobno kot v Gorenji vasi, tudi prostor za centralo v Poljanah. Kar zadeva izkope za položitev glavnega kabla nas niti toliko ne skrbi, ker v primerjavi z drugimi krajevnimi skupnostmi nimamo v programu izgradnje razvodnega omrežja. Na našem območju bo treba izkopati okrog poltre-tji kilometer jarka in verjetno se bomo dogovorili skupaj z Gore-njo vasjo in Logom za strojni izkop. Sicer pa naj bi po končani akciji v naši krajevni skupnosti dobilo telefon 57 novih naročnikov, že v prvi fazi pa se je vključilo v akcijo 23 naročnikov.« Marjan Božič iz Loma: »Medtem ko potekajo priprave za polaganje medkrajevnega telefonskega kabla, ki bo Poljansko dolino ča- .......v sovno pnbli/al (hitreje kol /daj) »svetu«, pa v vaškem odboru Loma in Zakobiljka v krajevni skupnosti poteka še ena akcija. Ko smo letos asfaltirali 600 metrov ceste iz Vol-če v Lom, sta nam ostala dva usada. Zato smo se ju lotili, da ju še pred zimo uredimo. S prostovoljnim delom, prispevki in materialom nam je uspelo, da smo cesto uredili in zdaj čaka, da asfaltiramo še ta dva odseka. Pri urejanju spodnjega usada je sodelo^ vala Območna vodna skupnost, medtem ko smo zgornjega uredili sami.« Franc Dolenc iz Loma: »Že lani smo uredili kilometer ceste. Zbrali smo 11 milijonov dinarjev in opravili prostovoljno delo v vrednosti 2,5 milijona dinarjev. Pri tem nam je precej pomagal tudi Rudnik z mehanizacijo, saj smo morali vgraditi prek 1300 kubičnih metrov gramoza. Ker pa je bila letošnja akcija pri urejanju dveh usadov veliko zahtevnejša od lanske, bomo zdaj morali zbrati še nekaj denarja, da bomo celotno akcijo lahko končali oziroma položili asfalt še na dveh, do zdaj najbolj kritičnih, odsekih. Tako b« do Loma cesta urejena in nam za naprej ostane še 600 metrov dolg odsek do Zakobiljka.« Veliko prostovoljnih delovnih ur je bilo treba, da so v dveh letih uredili skoraj dva kilometra dolg odsek iz Volče proti Lomu. Skoraj vedno pa je pri takšnih akcijah sodeloval tudi 16-letni Peter Šubic iz Loma: »Dela je bilo veliko in posebno letos, ko smo urejali usad, je bilo precej težko. Najraje sem delal na traktorju. Začeli smo maja letos, ko smo navozili gramoz. Zdaj pa se je cestišče utrdilo in pred dnevi smo pripravili vse potrebno za položitev asfalta. Sicer pa nam vsem v Lomu in Zakobiljku ta cesta veliko pomeni, saj smo vsak dan najmanj enkrat vezani na pot v dolino...« A. Žalar Torek, 25. oktobra' Kakšne so zaposlitvene možnosti mladih iz radovljiške občine Samo od upanja se ne da živeti* Radovljica, 20. oktobra - Občinska konferenca ZSMS Radovljica je v četrtek sklicala posvet predsednikov in sekretarjev osnovnih organ'j cij, na katerem je v osrednji točki dnevnega reda obravnavala zaposlitvene možnosti mladih iz radovljiške občine. Čeprav je na sejo V tudi plakat, je bila udeležba skromna. Iz šestdesetih osnovnih organizacij je prišlo vsega 18 mladih, po dveurni razpravi pa jih je v dvo" ' ostalo le še osem. Organizatorji posveta so povabili k razpravi tudi kadrovske delavce iz več kot desetih največjih delovnih organizacij s\ h čini, vendar sta se odzvala ie dva - iz Iskre Otoče in iz blejskega LIP-a, razen njiju pa še predstavnika gorenjske skupnosti za zaposlova^H »Kaj pomeni skromna udeležba? Nezainteresiranost, neaktivnost ali kaj drugega? Z oceno, da zaposlovanje (brezposelnost) v radovljiški občini še ni problem, se ne moremo strinjati. Če že ni širši družbeni problem, pa je velik problem za vsakega (mladega), ki zaman piše prošnje in trka na vrata kadrovskih služb po delovnih organizacijah in ustanovah. V radovljiški občini je po besedah Slavka Kalana iz Skupnosti za zaposlovanje Gorenjske ob polletju iskalo zaposlitev 314 ljudi, ob koncu avgusta pa še 35 več. Ker je bilo med njimi kar 42 odstotkov mladih (starih do 26 let), je zanesljivo na mestu vprašanje, ki so si ga na posvetu zastavili mladi: kakšne so njihove perspektive za prihodnost. Slavko Kalan je z vrsto podatkov orisal sedanje razmere na Gorenjskem in v radovljiški občini, ocenil, da zaposlitvene možnosti za mlade niso najboljše, in nakazal tudi možne rešitve: »Kratkoročno zaposlovanje mladih vidim v tem, da bi v delovnih organizaci- Mladi, zbrani na posvetu, so se zavzeli za zaposlovanje kakovostnih mladih ljudi, za konkurenčnost pri zaposlovanju, za večjo javnost razpisov, za zmanjšanje pogodbenega in nadurnega dela in za upokojitev vseh, ki izpolnjujejo pogoje. V blejskem LIP-u načrtujejo za prihodnje leto skromno zaposlovanje - le 0,2-odstot-no povečanje. Na vsakih 7,5 delavca imajo enega štipendista, kar je zelo ugodno razmerje. Težko dobijo delavce za najenostavnejša dela. Že dvakrat zapored so zaman iskali snažilko. j ah zmanjšali obseg pogodbenega dela, uvedli večizmensko delo in skrajšali delovni čas in več kot doslej zaposlovali za nedoločen čas. Dolgoročna rešitev pa so novi proizvodni programi, prenova gospodarstva... Nedvomno je, da so mladi lahko zaskrbljeni, saj jim podatki, ki jih je bilo mogoče slišati na posvetu, ne vlivajo upanja. Število zaposlenih se je na Gorenjskem od konca minulega leta do polletja zmanjšalo za 1600, v radovljiški občini resda najmanj, za vsega 18, vendar pa v industriji kar za 157. Stopnja brezposelnosti (primerjava brezposelnih z vsemi zaposlenimi) je 2,3-od&totna in je najvišja na Gorenjskem. Ob koncu junija je bilo med brezposelnimi 55 iskalcev prve zaposlitve, ob koncu avgusta jih je bilo že 64. Med brezposelnimi še vedno prevladujejo nekvalificirani delavci, vendar se povečuje delež tistih, ki so končali srednjo, višjo in visoko šolo. Zaposlitev iščejo tudi zdravniki, živinozdravniki, pravniki, ekonomisti, učitelji, social- Poseben problem so iskalci prve zaposlitve. Vzemimo za primer mladega človeka, ki je končal fakulteto in ostal brez zaposlitve. Kot študent je imel štipendijo iz združenih sredstev, lahko je delal prek mladinskega servisa, zdaj nima ne štipendije in ne možnosti zaposlitve prek servisa. ni delavci, biologi, organizatorji dela. Delovne organizacije na Gorenjskem so imele v letošnjem prvem polletju pol manj potreb po zaposlovanju novih delavcev kot lani v enakem ča- su. Če velja za Slovenijo in J"! I; slavijo podatek, da je glede Jjr delovne učinke 10 do 20 ojl tkov preveč zaposlenih, pofi1' S; to za radovljiško občino Pre,y žek skupno 1700 delavcev. P J1"1 blemu so pri izvajanju priprl 1 ništva, veliko je še nadurne! v pogodbenega in honorarn«'r dela, precej tudi primerov, delavci, ki izpolnjujejo vse p°L*r je za upokojitev, še naprej VJSJl jajo na delovnem mestu. Če ^ ukinili vse »dodatno delo« b|l Gorenjskem celo primanjkoV* ^ delavcev, vendar je to le teon | čni izračun, praksa pa je tud' I opravičljivih razlogov pre*'' drugačna. r C.Zaplotl J Drugi pastoralni občni zbor ljubljanske nadškofije Zbiranje sadov in sejanje za naprej Ljubljana, 22. oktobra - V soboto je bilo na Teološki fakulteti v Ljubljani drugo zasedanje pastoralnega občnega zbora ljubljanske nadškofije, na katero je nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar povabil tudi predstavnike družbenega obveščanja. Eno od vabil je prejelo tudi naše uredništvo. Drugo zasedanje, na katerem so se zbrali duhovniki in laiki, mladi in starejši, redovniki in redovnice ter gostje iz sosednih škofij in iz zamejstva, je bil pravzaprav nadaljevanje prvega, aprilskega, vendar pa je - kot je v uvodnem nagovoru poudaril dr. Šuštar - med prvim iii drugim velika razlika. Prvo je bilo sejanje, drugo je zbiranje sadov, izbiranje in sejanje za naprej.Z drugim zasedanjem je bil pastoralni občni zbor ljubljanske nadškofije, ki je prvi tovrstni poskus, končan, delo pa se bo nadaljevalo v odprtem dialogu, predvsem pa v uresničevanju sprejetih sklepov, smernic, predlogov, pobud in priporočil. Že odmevi na prvo zasedanje so bili zelo različni. Nekateri so ga zaznamovali kot začetek demokratizacije v Cerkvi, drugi so mu dali pomen prenove in posodobitve Cerkve, tretji so ga primerjali s takšnimi oblikami dela, kot so politični kongresi... Med različnimi komentarji je vsekakor zelo sprejemljiva ocena, da so člani Cerkve na zasedanjih odkrito in tudi kritično spregorovili o razmerah v Cerkvi in prispevali številne koristne pobude, predloge in priporočila za izboljšanje stanja in za prilagoditev Cerkve sodobnim tokovom. Omenimo le nekatere izmed skupno 360 predlogov, pripomb in kritik, ki so jih člani Cerkve, posamezniki in skupine, izrekli v pripravah na prvo zasedanje, na zboru in potem in iz katerih so oblikovali smernice, ki jih je sprejel drugi zbor. V oznanjevanju je še vedno zaslediti nekakšen občutek krščanske manjvrednosti, ki se kaže v samoob-tožbah med kristjani, kritiziranju in podcenjevanju samega sebe. Ali bo nastala Cerkev elite, male črede, ki deluje predvsem na ozkem osebnem notranjem področju in je neobčutljiva za javna vprašanja, ali pa se bo spustila tudi v javnost in poskusila izsuševati močvirje javne zlaganosti - to je najpomembnejše vprašanje. Cerkev bo močna, če bo verodostojna in bo postavila cilje suvereni osebnosti, pošte- nju, razgledanosti, skrbi za domovino, civilizirano družbo in civilizacijo ljubezni; če bo posodobila jezik, dodatno izobraževala duhovščino in osvetljevala pomembna vprašanja, kot so splav, vest, pokončna drža, poštenje... Dosedanje oznanjevanje je preveč abstraktno in zato rado "obvisi v zraku", govorica oznanjevanja naj bo jasna in preprosta. Pridige naj bodo kratke in vsebinsko bogate in naj izhajajo iz dejanskega življenjskega položaja, vprašanj in stisk ljudi. Kar zadeva katekizme za verouk, so tožbe podobne kot v šolah: učbeniki se prehitro menjajo, preveč se eksperimentira, Nadškof dr. Alojzij Šuštar je udeležencem drugega zasedanja pastoralnega občnega zbora sporočil, da je prejel telegram, v katerem piše, da je papež Janez Pavel II. razglasil cerkev na Brezjah za baziliko. Člani pastoralnega občnega zbora ljubljanske nadškofije, ki so na dveh zasedanjih iskali novih pobud in smeri za oznanjevanje in krščansko življenje, so na koncu drugega zasedanja sprejeli poslanico, v kateri med drugim piše: »Člani zbora se zavedamo, da iščemo odgovore na izzive izrazito kriznega časa. Zavedamo pa se tudi, da ta kriza ni samo gospodarska in družbena, temveč še globlje moralna. To nam narekuje, da v našem zasebnem in javnem življenju prihajajo vedno bolj do veljave in ugleda nenadomestljive moralne vrednote solidarnosti, odgovornosti, iskrenosti, poštenosti, medsebojnega spoštovanja, dobrote, zvestobe in požrtvovalnosti. V svoji krščanski veri imamo za to veliko edinstvenih in močnih spodbud. Pričakujemo pa tudi, da bomo verni ljudje kot posamezniki in Cerkev kot skupnost iz dneva v dan doživljali manj ovir za svoje versko in moralno delovanje, da bo v javnem mnenju in vzgojnih ustanovah o veri, Cerkvi in njeni zgodovini vedno manj delnih, enostranskih ali celo napačnih predstav. Želimo, da bi naši družbi vsi čedalje bolj spoštovali vse človekove pravice, med katerimi ima pravica do svobode vesti, svetovnega nazora, vere ter njihovega zasebnega in javnega izražanja posebno pomembno mesto. V vedno doslednejšem spoštovanju človekovih pravic, med katere sodi tako pravica nerojenih otrok do življenja, vidimo edino prihodnost nafiega naroda. Zato smo pripravljeni sodelovati z vsemi za krepitev njegove etične trdnosti, samobitnosti in kulture.« prevodi niso primerni... Duhovniki in drugi pastoralni delavci naj si privzgojijo več čuta za gluhe, gluhoneme ali kako drugače telesno ali duševno prizadete ljudi. Mladi si želijo katehetov-vzornikov, ki razodevajo tudi skromnost in znajo sami ceniti "uboštvo" (ne da bi živeli v revščini), odbija pa jih njihovo hlastanje za standardom. Družinsko življenje ogroža nevera in padanje moralne kvalitete staršev, o šesti zapovedi (ne neči-stuj) se danes govori preveč enostransko ali tudi molči. O verskem tisku so različni komentarji: nekateri so z njim zadovoljni, drugi so do njega kritični, tretji imajo predloge za izboljšanje stanja. Tudi verni ljudje naj bi sooblikovali radijski in televizijski program in odločneje reagirali na nekvalitetne in neprimerne oddaje. Cerkev premalo pogumno zahteva pravico do uporabe radia in televizije za oznanjevanje in verske oddaje. Pri zamenjavah župnikov naj bi soodločali tudi laiki. Največji problem duhovnikov je o«amlje-nost, med njimi je tudi premalo sodelovanja. Nekateri verniki zahtevajo, naj duhovniki tudi v javnosti nosijo duhovniška oblačila, drugi so proti temu, češ "župnik naj bo tudi po zun/,^j sti čimbolj podoben ostalimVl^ dem". Vzgoja v semenišču mnenju nekaterih članov kve odtujuje duhovniške ka" i date realnemu življenju. Ne' j lja vse bolj zgublja na pomeij^ saj postaja navadni delovnik,1^ se dela predvsem za dobiček ^ zahodni Evropi se že zavzem* j. da bi jo zaščitili z zakonom-' (y, katere svetopisemske knjige otroke imajo značaj klasične e stripa zahodnega tipa. Ker , vse več razdiranj zakonov | prekiniten nosečnosti, naj bil mladi pogovarjali tudi o lju'i(j zni, spolnosti, družinskem vljenju... Udeleženci drugega zaseda1 pastoralnega občnega zbora iz številnih predlogov in po* izoblikovali smernice za rav nje in delo Cerkve v prihodnO' s Omenimo le nekatere. Zbor (( predlagal, naj bi v župnijah P' M verili stanje verovanja in (m i njevanja in dali večji poudaf (j izobraževanju odraslih. Ker v s ra verski tisk postati bolj o2( |C njevalen, predvsem pa odgov h jati na verska, moralna in dr1"1** vprašanja, ki se zastavljajoči nim, je zbor zahteval, naj ^8 bljanski nadškof da pobudo 51 venski škofovski konferenci I' ustanovi komisijo, ki bi preV* J* la vsebinsko zasnovo verske '< tiska. Oznanjevanje mora ml jati iz osrednjih resnic krš<5 Jj ske vere in upoštevati sodob' ga človeka, še posebej pa n^ !j biti pozorno do obrobnih in " daljenih. Zbor je priporočili11^ se Cerkev vidneje opredeli uboge, ustanavljala naj bi > ^ sebne servise dobrote in * za lačne. Pri moralni vzgoji p . ra posebej poudarjati poštuj spoštovanje slehernega ^ L skupne imovine in okolja p3j ^ di osebno odgovornost in poi j. vne strani vrednot ljubezn'| i spolnosti. Vsa Cerkev naj j ^ oznanjevalka ljubezni do o& » in nesprejemljivosti splava, ne naj spodbuja, da se zanin1 za družbeno življenje in dj njem pogumno sodelujejo, k* je pozval vernike in duhovfl1,, naj bodo bolj odprti za nova a hovna gibanja. Vodstvo Cer in njeni člani naj prispevaj zdravi narodni zavesti v don1 ^ ni in skupnostih, ki živijo njenih meja; vernikom pa J nudijo pomoč pri opredeljev9 do raznih pojavov v družbi- ■ C. Zapl^ J oktobra 1988 9. stran mmassssswaum BRANKO GREGANOVIČ, PREDSEDNIK KZSM JUGOSLAVIJE ZA GORENJSKI GLAS Mladi v boju za oblast javno objavljeni »Klic h i^t vse kaže, pomeni n k razumu« predsedstva jugoslovanske mladinske organizaci-ovo poglavje v načinu dela K ZSMJ. Ce k temu prištejemo še javne nastope prvega mladinca v državi, se zdi postavljena hipoteza še toliko jstnejša. . o mladinsko konferenco je Morajda železno pravilo, da Članstvu popolnoma odtujen, "Hran aparat, ki povrhu rablja še povsem zastare- rimerne natine delovanja. "Klic k razumu« tudi klic k novemu v metodološkem 'c k razumu ima v svojem -dve osnovni dimenziji, ."i bila neki aktiven odnos ^Osti, ki ima v svoji funk-adzora še vedno svojo vlo-Juj ? skozi njo lahko tudi afir-le jj nekatera svoja stališča. V idS to pomenu »klica« pa smo iir^s&li z nekim političnim »rt?1 -Om, apelom na javnost, P r'ti zaupanje v oiganizaci-pt'< izpostaviti politični pro-nel v katerem lahko kasneje •nt? lraš svoj program. Ta poli-/, Pastor je trenutno zelo zo-pol 8re za neki boj dobrega in •zt; ' tako je vsak takšen apel *le Jjs odpiranja prostora. Dru-^i'^šanje pa seveda je, ali za )V& tem stojijo konkretni pro- idih-- rflj'ste zanimivi za medijski pro- ?°.eni plati in po drugi plati, v ,tn $ meri vam sredstva javnega ftftnja sploh dopuščajo pra- vdi tukaj nastopata dve r Po eni gre za predpostav-">rt|rega politično reklamne-topa, to da imaš kaj rekla-, kuj ponuditi in to je še ■rakrana tudi naše organi-JkJconference ZSMJ. Zani-L k tudi to, da smo nekaj- / iAedali stvari, ki bi lahko ?Jk~i:__:av„ .. :______± fpa menim, da je problem K'bolj prišle v javnost, kot fj( l^'onalnega dela novinarjev tn( k Sam vedno pravim, mo-cd'.^di malo poveličano, da eii ''neli nekaj sej predsednik*' so bile veliko boljše kot It, katera seja kateregakoli tftj e8a organa, pa nismo pri-f javnost, predvsem ne v afir-e ^em smislu. Še svež je pri-ie. 2adnje programske seje r rence. Gre zopet za dve t '2a profesionalno delo novi-,j .V,na drugi strani pa morali' . m' kaj res vsebinskega rei urediti administraci- •J1 vse doslej povedano, da za-11° stopate v, vsaj za dosedanje j ^ na K ZSMJ. drugačno meto- fe za zavestno vzeto novo dela, ki je sicer zaenkrat is j nivoju hotenja, želja in lcanja, da tako mora biti. *° še neki organiziran na-* jasno programsko politi-*sProti javnosti.« j Junijem letos si uradno stopil '<> ifh r' kier se pogovarjava, torej "0 nr»Hc„H-iL, k 2SMJ v 22. 0 Predsednika PJu stavbe zveznega CK-ja v [fcjmprej »udomačiti«? veliko prednost, ker J^a K ZSMJ že od februarja ^v^onalni član predsedstva, ,pr'^ako da s samo izvolitvijo ^dsednika le ni bilo vse ta-vo. Približno sem poznal ^.°Dre kot slabe strani naše |j Racije in tudi dela v fede-^lo 0 mi Je D''° lažje začeti V,! J1- Na začetku em si po-*°t prvi cilj, konsolidacijo ^.Pfomocijo nekega druge-fj&j,?na dela, najprej v nad-' rni (^d profesionalci zve-'H i adinske konference, op. toj a$neje v javnosti. Upal bi i^i(s' da nam je v tem času ,h vse skupaj postaviti \° Mvo na kjer lahko spreje- lo »k-i- , J -------. Iti v • lc k razumu« in se po Javnosti. Imeli smo sejo ^tfn °ije administracije v Sjj E*ju, kar je še vedno naj- ^ p^r°blem. V treh mesecih ePotoval celo državo, dal nekaj intervjujev in ob vsem skupaj seveda pripravil tudi določen programski okvir, se odločil, s katerimi temami se bomo ukvarjali in nakazali v programu dela osnovne programske smernice, kar ni samo papir. Gre za proces, v katerem ne čakaš na dogodke, ki te potem prisilijo, da razmišljaš, ampak, da pripravljaš stvari naprej, da misliš problemsko, problematično, na osnovi empiričnih podatkov -gre za sklop vprašanj, ki še ni prišel do javnosti.« Federacija - neorganizirana institucija 0 kakšni posebni avtoriteti predsednika jugoslovanske mladinske organizacije se dosedaj ni moglo govoriti. Šlo je pač za neko »nujno zlo« nekoga, ki sedi na enem od vodilnih funkcionarskih stolčkov v državi? »Ob tem vprašanju se vračava k javnosti, vse je odvisno od tega, koliko ima ponuditi, ob drugi strani seveda tudi od načina, kako posamezne reči javnosti plasira. Mislim pa, da v tem političnem trenutku Jugoslavije ne obstoji nobena ovira, da se tudi vloga predsednika K ZSMJ ne bi vzpostavila kot avtoriteta, vendar je seveda res, da ne gre za avtoriteto Branka Greganovi-ča, pač pa za avtoriteto predsednika in organizacije, ki jo vodi. Če ima ta kaj ponuditi, se seveda promovira tudi skozi predsednika, kar je povsem normalno politično delo, konec koncev.« Katera so tista vprašanja, ki najboj specifično označujejo delo v federaciji? »Ponovil bom tisto, kar sem že velikokrat javno izrekel - federacija je predvsem neka nefunkcionalna, neorganizirana institucija. Poglej naprimer, si kje opazil kakšen računalnik, informatika je tukaj še vedno »španska vas«. Od nekaterih organov v federaciji še vedno dobivamo pisma naslovljena na Ha-šima Redžepija (predsednik K ZSMJ pred dvema letoma op.p.)... Tukaj imamo ogromno problemov, da se nekaj pravočasno stipka, razmnoži, prevede... Sam to vedno navajam, ker mislim, da je generator mnogih nasprotij, je pa značilno, da se poskuša z neko ideologizacijo, ki ji ponavadi nepravilno rečemo politizacija, te nefunkcionalne elemente skriti. Veliko stvari pa ima svoje vzroke ravno v tej zmedenosti in neorganiziranosti, v tem, da se ne ve, kaj federacija sploh je. Posebno so nekateri zvezni funkcionarji razočarani, ker je med njimi in njihovo bazo še ena instanca, tako da morajo bolj ali manj sodelovati z republiškimi in pokrajinskimi funkcionarji, ne iti mimo njih. In to včasih zelo moti. Tako marsikdo ne ve, kaj naj sam s seboj počne, čeprav je jasno, da je ravno naša vloga iti proti institucijam federacije /. jasno definiranimi kompetancami.« Šel bom na Kosovo. Tvoja nedavna izjava, da ste mladi še edina organizacija, ki v Jugoslaviji ni medsebojno tako ali drugače skregana, še drži? »Glede na zadnje dogodke v organizaciji moram reči, da to še vedno drži. Vesel sem, da kljub razlikam še vedno obstojajo tudi skupne točke, ker se po: navadi zanemarja povsem realno dejstvo, da vedno ob skupnih točkah obstajajo tudi tiste, po katerih se razlikujemo. Na tistih točkah, kjer se strinjamo, je potrebno potem graditi skupne projekte, kjer pa se razlikujemo, moramo graditi nadaljevanje dialoga. In naša sposobnost je ravno vse to.« Gre razumeti tvojo izjavo, ki si jo dal kosovskim mladincem, da boš v bližnji prihodnosti obiskal Peć, kot utečeno politično demagogijo ali je tudi to v smislu novega načina dela K ZSMJ? »Gre za nenadomestljive poteze mojega dela, kot sem že omenil, sem ravno zaradi tega v prvih treh mesecih mojega mandata prepotoval celotno Jugoslavijo, bil semv vseh okoljih. Takšne poteze so se vedno pokazale, kot zelo koristne, kajti brez ustvaritve neke neposredne, popolnejše slike o stanju v državi ni mogoče kvalitetno delovati. V tem smislu sem tudi obljubil mladincem iz Peči, da jih bom obiskal. Vse skupaj bom poskušal povezati tudi v cilju afirmacije seje našega predsedstva, na kateri bomo govorili o razmerah na Kosovu.« Kje sam vidiš srž kosovskega problema? »Kosovo je, kot vse bolj izgleda, postalo bolj sredstvo ne pa tarča reševanja problema. Prav neverjetno neskladje je med "propagandnim nasiljem", ki se, sklicujoč na realno obstoječo nesvobodo posameznika na Kosovu, poskuša samo s tem graditi neko svojo politično identiteto. Na drugi strani pa je to v popolnem neskladju z neko realno akcijo v pokrajini. Akcijo v tistem sklopu, ki se imenuje delovanje iredente, protiustavnih delovanj in posebej v tistem delu, ki pa edini lahko dolgoročno konsolidira stanje na Kosovu, to pa je razvojni aspekt. V vsej gneči okrog Kosova se praktično ni niti eden resneje »pozabaval« s Fondom za nerazvite. To je tudi to neskladje, ki moti in povzroča genezo oziroma sedaj že skoraj samoreprodukcijo.« ZSM kot transmisija ZK V kolikšni meri je čutiti v krogih, kjer se sam giblješ zadnje dogodke v Vojvodini in Črni gori? »Zelo se čuti, a na zanimiv način, namreč vsi se bolj ali manj teh tem izogibamo. Težko je z neko racionalno analizo razumeti to stanje, praktično nemogoče je nanjo vplivati. Nenazadnje se včasih pojavlja strah, ki pa se sklada s celo sliko iracionalnosti od katere se mi zdi, da še vsi bolj ali manj bežimo.« V »veliki hiši«, kot ji nekateri pravijo, je v devetem nadstropju tudi Milošević, v sedemnajstem nadstropju Šuvar. Je to podatek, ki kakorkoli govori o tem, da ste bližje tako centrom moči, kot izvirnim informacijam? »Gre pravzaprav, če štejemo še nas, za tri forume na istem prostoru. Informacije so ponavadi privilegij Zveze komunistov in vlade, celo skupščina ni v ta krog neposredno vključena.« Ste v »hiši partije". V kolikšni meri je ZSM še vedno ostala transmisija ZK? »ZSM je bila in bo transmisija v primerih, ko nima svoje politične identitete. Vse skupaj iz čisto preprostega razloga, ti si institucija, obstajaš, če to hočeš ali ne. Vedno se nekdo najde, ki tukaj sedi in če ta nima svojega razmišljanja, svoje pozicije, pač vzame to od koga drugega, kar mu včasih pride celo zelo prav. Tako, da je potrebno gledati transmisijo iz obeh plati, je potrebno videti kot interes najširšega okolja za to, da posamezne institucije delujejo v njenem interesu, na drugi strani pa tudi interes te institucije v trenutku, ko nima samo S seboj kaj početi, da nekaj dela. Se pravi, da je vse odvisno od tega v kolikšni meri bomo sposobni zgraditi pozitivno politiko, voditi politiko za nekaj ne pa proti nekomu.« Polje korupcije in groženj Znova postaja aktualno znano Su-varjevo pismo predsedstvu K ZSMJ. ki se je nanašalo na kadrovske postopke v zvezi z novim predsednikom ZSMJ pred dvema letoma. Kako je s podobnimi pritiski danes? »Sam razlikujem dve vrsti pritiskov, dve vrsti tistega, čemur ponavadi pravimo pritiski. Gre lahko za delovne, informacijske sugestije, ki so povsem normalna zadeva v političnem delu, pri katerih imaš na koncu vedno sam možnost odločiti ali jih boš sprejel ali ne. Pri drugi vrsti pritiskov, ki pa lahko mejijo že na polje izseljevanja, korupcije in groženj gre reči, da se na kaj takšnega ne pristaja. Do česa takšnega v času, odkar sem jaz na tej funkciji, ni prihajalo, v kolikor se seveda v to ne šteje pisanje Politike, Nina, Intervjuja...kar pa po mojem mnenju v ta sklop sodi.« Obstoji tudi na federalnem nivoju institut tako imenovane politične koordinacije, ste mladinci poleg? »Na ravni federacije je takšno metodo težko vzpostavljati, spričo same narave dela. Tu in tam se sicer poskuša s tovrstnim pretokom informacij, vendar vsekakor ne na način, ki je bolje znan v občinskih okoljih. Simptomatično je, da nas predsedniki ostalih DPO-jev, razen v trenutkih, ko se na njihovih sejah obravnava nekaj iz pogojno rečeno »našega področja«, ne kličejo niti na seje predsedstva CK ZKJ niti na seje predsedstva SFRJ. Včeraj je bila recimo na Kosovu javna seja zveznega in pokrajinskega CK-ja pa predsednik ZSMJ ni bil povabljen, če to kaj več pove. Moram pa reči, da so nam vrata, do vseh teh ljudi vedno odprta.« Delno sva se o znanem 52. sporočilu Odbora za varstvo človekovih pravic pogovarjala že na nedavnem »mladinskem mitingu v Bohinju«. Znotraj tega, kot celotnega ljubljanskega procesa igra posebno vlogo služba državne varnosti. Kako je s tem v Beogradu? »Problem državne varnosti je predvsem v tem, da se točno določi njena vloga v sistemu, in da se v skupščini postavijo organi, ki njeno delo resnično spremlja jo in nadzorujejo, gre za bolj principielno zadevo normalne atmosfere življenja, v kateri ni paranoidnih teženj za vsakega posameznika. DV obstaja seveda tudi v Beogradu, vendar moram reči, da je sam ne občutim, saj je konec koncev tudi njen smisel v tem, da ni čutena. Bistvo je mogoče tudi v tem, da se ve, da obstaja, da se ve, kdo nadzoruje njeno delo in da se lahko v trenutku, ko pride do suma, da so prekoračili svoja pooblastila, preveri na določenem mestu, ali je to res ali ne.« Možnost državljanske vojne Kako komentiraš sporočila iz vodstva slovenske mladinske organizacije, da se aktualni trenutek -izkoristi« v smislu vključitve ZSM v borbo za oblast? »To razumem, predvsem kot oblast v smislu normalnega funkcioniranja vseh institucij sistema v skladu z ustavo in obstoječo zakonodajo in seveda, kar se nas tiče, imeti svoj program, svoje kandidate, ki bi bili po našem mnenju sposobni določene stvari resnično premakniti naprej.« V enem zadnjih uvodnikov »Mladine« je Franci Zavrl zapisal tudi možnost državljanske vojne na naših tleh - tezo. ki se jo tudi sicer da marsikje zaslediti? 2 o o Branko Greganovič. predsed nik K ZSM Jugoslavije: Mi smo nekaj posebnega, nismo niti podmladek partije, nismo pa tu di tipična mladinska, študentska organizacija, ker smo paradrža vna institucija- Federacija je predvsem neka nefunkcionalna, neorganizirana institucija. -In formacije so ponavadi privilegij Zveze komunistov in vlade, celo skupščina ni v to neposredno vključena. < »Bojim se, da naša raven politične kulture še ni doumela, da je političen jezik eden od važnih dijakov v projektiranju neke politične situacije. Če hočeš umiriti razmere, posebno v državi, kakršna je naša, seveda ne smeš govoriti o državljanski vojni, kajti s tem avtomatsko vsiljuješ v prostor to idejo in ustvarjaš neko neprijetno paranojo. To je dokaz nizkega političnega dela pri nas, kajti, namesto da bi šli afirmativno v neke projekte, ki omogočajo izhod, se sedaj naenkrat sproža velika diskusija o izrednem stanju, državljanski vojni, kar posebno s stališča profesionalnega političnega dela ni produktivno. Govori se o »verbalni državljanski vojni«, verbalnem deliktu, problem svobode mišljenja. Pri nas je misliti še vedno narediti, beseda je konj.« Kaj lahko danes mladinska organizacija resničnično sploh naredi za mladega človeka brez stanovanja, z izobrazbo, a brez službe...? »Mi govorimo o treh stvareh, ki so zaenkrat na žalost še vedno v sferi načel. Prvič, v sistemu afirmirati razmišljanje, da mora imeti vsak posameznik možnost in prepričanje, da mora svoje probleme reševati predvsem sam, kako je to možno. Gre za stvar, ki je s tutursko vlogo države nad posameznikom pri nas v veliki meri onemogočena. Drugič, gre za oblikovanje nekih konkretnih modelov, ki lahko trenutno blagodejno vplivajo na razmere, kar pomeni fundacija za mlade raziskovalce, projekti samozaposlovanja... Tretjič, zagotoviti je potrebno pravni sistem, ki te legitimne možnosti tudi legalizira.« Mladi niso monolit Govorimo o bazi in forumih. V kolikšni meri je možno povezati vso to heterogeno populacijo, izhajajoč iz statuta ZSMJ? »Mi smo nekaj posebnega, nismo niti podmladek partije, ni smo pa tudi tipična mladinska, študentska organizacija, ker smo paradržavna institucija. Gre skratka za še eno izmed jugoslovanskih posebnosti, za katero pa se je pokazalo, sama po sebi ne prinaša ničesar predvsem zaradi tega, ker nima natančno definiranega interesa, odkod izhaja, zakaj se je ustanovila...1974. leta je reforma spravila v določeno skrajnost, v popolno dominacijo teritorialnega principa nad funkcionalnim, nad interesnim. Da se enostavno vrši nasilje nad stvarnostjo in se z organizacijsko strukturo poskuša negirati različnost interesov in heterogenost populacije.« Počasi zaključujeva pred kakšno uro odprt krog vprašanj. Javnosti je znano tvoje stališče okrog ljubljanskega procesa proti četverici in okrog »napadov na JLA« v Sloveniji, ni pa bilo možno nikjer prebrati, s čimer bi najin pogovor tudi zakluči-la, kakšno je tvoje umevanje »fenomena Milošević«, ki pomembno označuje jugoslovanski politični prostor in s tem seveda tudi delovanje ZSMJ?_ »Dejstvo je, da Slobodan Milošević vodi zelo efektno politiko. Vkolikor pa je to dejtsvo, pa si sam pridržujem tudi pravico, da se s takšnim načinom vodenja politike ne strinjam. To je zame tipično vodenje politike proti nečemu ne pa za nekaj, ker je v globalnem vtisu te politične linije, da je proti nekomu, da vedno zna pokazati na krivca, ne pa njen program družbene konsolidacije. Ni izhod v nekih velikih prepirih z Miloševi-cem, ampak v poskusu grajenja neke svoje politike, da vodiš politiko za nekaj. Konec koncev neke institucije sistema tudi v nuši državi še obstajajo. Zato zagovarjam afirmacijo predvsem skupščinskega sistema, njihovih izvršnih organov, in sodstva, kar sodim kot prebojno točko v tem trenutku v Jugoslaviji kot, pogojno rečeno, up evropsko in svetovno orientirane države.« ( pričujoči razgovor ni avtorizi-ran ) V INK BESTER ureja VINE BESTER ^®m@KWSicaLAS 10. stran / ŠPORT IN REKREACJJŽT Torek, 25. oktobra IV: Tomaž Tabernik, eden najboljših Jugoslovanov v militarvju Atila je moj prijatelj Komenda, oktobra — Konjeništvo se pri nas spet uveljavlja, predvsem kasaštvo, medtem ko sta dresura in preskakovanje ovir na splošno po zanimanju ljudi na drugem mestu. Počasi pa se dviguje za nas precej nova zvrst, militarv, ki je najzahtevnejša med vsemi, tako za konja kot jahača. Prav tu se vedno bolj uveljavlja mladi konjenik iz Komende Tomaž Tabernik. Pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, v Tabernikovi družini iz Komende popolnoma drži. Ata Miha Tabernik, sedaj »glavni« v Jahalni sekciji Konjeniškega kluba Komenda, je bil tekmovalec, vrzel po njegovemu umiku pa je izpolnil 18 letni sin Tomaž, dijak Strojne srednje šole v Domžalah. Tomaževo veselje je militarv, naporno tridnevno tekmovanje, kombinacija dresure, premagovanje naravnih ovir na terenu in preskakovanja ovir na hipodromu. Na zadnjem državnem prvenstvu v Komendi je bil drugi med člani, med mladinci pa je # Doma v Komendi si bil tokrat zelo uspešen, čeprav so nekateri napovedovali, da utegneš uvrstitev zapraviti v preskakovanju ovir, kaj naj bi bila tvoja slabša disciplina. »S konjeništvom sem se začel ukvarjati pred petimi, šestimi leti, ko je oče še tekmoval in me je tudi on navdušil. Dve leti nazaj sem bil republiški prvak in četrti na državnem prvenstvu, vendar z drugim konjem. Sedaj imam osem letnega bavarca Atilo, s katerim se dobro ujemava in lahko doseževa še veliko več. Na tokratnem državnem prvenstvu nisva delala napak. Zadovoljen sem z Atilom in seboj, vendar je bilo ocenjevanje pri dresuri precej nerealno, v mojo škodo.« 0 Prijateljstvo med konjem in jahačem je v vseh konjeniških disciplinah, tudi v militarvju, zelo pomembno. Kako sodelujeta z Atilom? »Dobro. Prijatelja sva. Usmerjaš ga z vajeti, v glavnem pa z nogami. Tudi ogovoriti ga je treba, če je nezanesljiv, zbegan. Potem dobi zaupanje. Danes je šel odlično in ga ni bilo treba posebej z besedami spodbujati. Seveda pa je pogoj, da si veliko s konjem. Jaz sem z njim vsak dan tri, štiri ure. Čistim ga, vadim z njim, večkrat ga tudi sam krmim. Najpogosteje sta krma seno in oves. Če pa je posebno priden in nalogo dobro opravi dobi sladkorček, jabolko ali kakšen drug priboljšek. Je pa konj tudi muhast. Večkrat sem že padel s konja, vendar je to del konjeniškega športa. Sicer pa konj vrača v enaki meri, kot ti daješ njemu. Če si dober, ti vrača z dobrim, če si slab, grob, neprijazen, zna biti tudi konj takšen. No, za naju z Atilo velja prvo.« • V Jugoslaviji militarv ni razširjen. Samo petnajst vas je sodelovalo na državnem prvenstvu. »Malo nas je, pa tudi prireditev ni. Samo v Komendi se sedaj ogrevamo za militarv. Za letos je sezona končana. Ker želim napredovati, grem drugo leto na trening v Avstrijo, kjer imajo več znanja in boljše pogoje. /, Avstrijci imamo namreč dobro sodelovanje in oni radi pridejo k nam na tekme.« J. Košnjek Hokejisti Bleda imajo v II. zvezni ligi velike načrte Bled, 20. oktobra — Turistična poslovna skupnost Bled sprejela veslače — V hotelu Park na Bledu je Turistična poslovna skupnost Bled slovesno počastila uspeh svojih veslačev na letošnjih olimpijskih igrah v Seulu. Domov se je dvojec brez krmarja vrnil /. bronasto kolajno, dvojec s krmarjem pa je bil osmi. To so največji uspehi slovenskih in blejskih veslačev. Na slovesnosti, ki je bila v hotelu Park, so bile izrečene iskrene čestitke generalnega direktorja HTP Bled Antona Ažmana. Za ta sprejem gre tudi vsa zahvala DO Almiri, Žitu, Vezeninam, Elanu, HTP, Golfu, Živilom, Podvinu, Ljubljanskim mlekarnam in Kompasu. K vojakom odhajata Mirjanič in Mujkič. Treba bo z JLA urediti vse, da bosta lahko oba med služenjem vojaškega roka lahko v miru trenirala, saj bo Bled septembra 1989 organizator svetovnega veslaškega prvenstva. (I). Humer) — Foto: G. Sinik Smučarski skoki Preizkus 80 skakalcev Kranj, 20. oktobra — Ob zaključku uradnega treninga na plastičnih skakalnicah je smučarski skakalni klub Iskra-Delta—Triglav organiziral klubsko poletno prvenstvo na petih skakalnicah v prenovljenem skakalnem centru na Gorenji Savi. Hkrati je bila tudi »inventura« stanja tekmovalcev v posameznih kategorijah. Nastopili so praktično vsi tekmovalci kluba, ki so letos redno trenirali in nekaj začetnikov. Manjkali so le člani in mladinci, ki so v zveznih A selekcijah (osem tekmovalcev). Nastopilo je skoraj 80 tekmovalcev v vseh sedmih kategorijah in v posebni kategoriji začetnikov. Rezultati: 65-m skakalnica — člani: 1. Melin (s skokom 63,5 m je postavil nov rekord skakalnice), 2. Česen, 3. Kešar, starejši mladinci: 1. Jagodic, 2. Štele, 3. Kocelj, mlajši mladinci: 1. Zupan, 2. Žagar in Mesec; 40-m skakalnica — starejši pionirji: 1. Mesec. 2. Žagar, 3. Franc, pionirji do 13 let: 1. Žvikart, 2. Teran, 3. Rakovec; 22-m skakalnica — pionirji do 11 let: 1. Zarnik, 2. I. Cuznar in Jenko, 12-m skakalnica — pionirji do 9 let: 1. Kešpret, 2. A. Cuznar, 3. Delovec, Začetniki (k = 8 m) — pionirji do 11 let: 1. Hribar, 2. Vilfan, 3. Bedekovič, pionirji do 9 let: 1. Drinovec. J. Javornik Ne čudite se, če bomo prvi Bled, 21. oktobra — Lani so bili z veliko slabšim moštvom prvaki slovenske hokejske lige, letos pa se v II. zvezni hokejski ligi, okrepljeni s sedmimi igralci Jesenic, tudi ozirajo po prvem mestu. Le druga moštva Olimpije in Jesenic, ki igrata v tej ligi, in mogoče okrepljena INA iz Siska, jim lahko zmedejo šanse. Liga se začne 5. novembra, Blejci pa bodo vse domače tekme igrali ob sredah ob 19. O pripravah na začetek tekmovanja v II. zvezni hokejski ligi, načrtih in gmotnem položaju prvega moštva Hokejsko drsalnega kluba Bled pripovedujeta sekretar kluba in tehnični vodja Branko Terglav in kapetan ter trener članske ekipe Miloš Potočnik. Blejski klub, ki je bil v preteklosti že nekajkrat pred razsu-lom, se je letos veliko bolje organiziral, postal del turistične ponudbe kraja (med gosti so tudi ljubitelji hokeja), začel znova, posebej letos kupil precej nove opreme in če bo šlo vse po n ačr-tih, bodo prihodki kluba pokrili izdatke. Dolga iz preteklosti nimamo, poudarjajo, in to je dober znak, da bomo sezono tudi po gmotni plati zvozili. Okrog 70 milijonov dinarjev potrebuje klub, da eno sezono sfinancira vse selekcije vključno s hokejsko šolo in le 10 odstotkov pride iz blagajne radovljiške Zveze te- lesnokulturnih organizacij. Hotelsko turistično podjetje Bled je glavni sponzor. Če tega ne bi bilo, bi bil blejski hokej zadeva preteklosti. Vsak član uprave po svoje pomaga polniti blagajno, čeprav je Bled za marsikaterega vabljivo ime, za katerega bi marsikaj prispeval, če bi recimo hokejisti igrali v prvi ligi. Vanjo so bili po izstopu Celjanov povabljeni, vendar so Blejci stvarni: prva liga da, vendar samo v primeru, ko bo vsaj 20 dobrih, doma vzgojenih hokejistov, med katere je treba vključiti le še dva, tri dobre tujce. Graditi samo na nakupih je drago in kratkovidno. Seveda bodo morali Blejci v primeru nadaljnje rasti hokeja in uvrstitve v prvo ligo graditi preživetje predvsem na dobrem marketingu. Hokejisti Bleda so avgusta začeli na Jesenicah z »ledenimi« treningi. Tudi po deseti uri zvečer je bilo treba na trening zara- di zasedenosti jeseniškega drsališča, vendar so Blejci zdržali. Pred tem so imeli dva meseca suhih treningov, pa,enotedenske priprave na Češkoslovaškem. Do začetka prvenstva bodo utrjevali predvsem kondicijo. Igralci so dobro pripravljeni, kar pre- Vabljeni v hokejsko šolo Hokejski drsalni klub Bled organizira tudi letos hokejsko šolo za pionirje, rojene 1977 in mlajše. Solo bo vodil nekdanji repre-zentant Franci Žbontar. Hokejska šola bo vso drsalno sezono vsak torek in četrtek med 15.30 do 17. ure. Vpisnina je 60.000 dinarjev. cej jih ima že prvoligaške izkušnje, igrali so v mladinskih reprezentancah, razen tega pa so borbeni in vztrajni, tako da je optimizem upravičen. Blejci dobro sodelujejo z Jeseničani. Sedem igralcev je prišlo k Bledu, pomagajo z opremo, Blejci pa odstopajo Jesenicam najboljše mlade. Franci Žbontar z Jesenic je že pet let trener najmlajših na Bledu, skrbi za hokejsko šolo in se- Zd ... *avn danje mlade blejske hokeF 'osti on vzgojil. (asn J ln< Cilj blejske ekipe v II. ^ ]?o\, ligi je v boju z Jesenicah h sti Triglavom iz Kranja, Sla« *vs Vevč, Olimpije II, Marici Cinkarno Celje, Mladostjo * \. greba in Ino zmagati. OaW 2" utegnejo biti srečanja z 0$ jo in Jesenicami in Ino, kirj kakšna podružnica Medve: saj zanjo igrajo nekateri veščakovi igralci in hokej Češkoslovaške. Led je poudarja trener in kapet^ točnik, ki skrbi za moštvo, povprečno 23 let. V lov za drugoligaško lo^ gredo tile igralci Bleda: Miran Noč, Vili Valant in j Valant ter igralci Roman' Želj ko Andres, Miloš Po* Dušan Lazar, Leon Mark Igor Dremelj, Primož RaV Robert Pajk, Bernard Kle Franc Žbontar, Igor Tolflfl Lambeger, Zdene Debelak _ ga Pokljukar, Toni Knific. f^J ko Korošec in mladi igrale' ko Bolčina, Damjan Berto" Toni Čuk, Franc Gašper I ne Pogačar. J. Ko«! ureja JOŽE KOŠNJEK Republiška moška rokometna liga Preddvorska slaba obramba prispevala k pora«; Kranj, 23. oktobra — Moška republiška rokometna liga Preddvor: Inles Riko 21 : 26 (9 :13), dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika Filej, Okleščen (oba Novo Mesto) Preddvor : Martinčič, Krivec, Cuderman, Porenta, Kozar 4, Ži-bert 4, Čimžar 8, Tomažič 2, Lombar 2, Karničar 1 Komovec; Inles Riko: Lapajne, Sile, A. Mi-helčič 2, Džokič, J. Jurič 4, De-jak, S. Mihelič, Lesar 5, Monšič, Mate'12,' Fajdiga 3, Parazanovič. Skoraj vse je bilo rešeno v petnajstih minutah igre v prvem delu tega prvenstvenega srečanja v dvorani na Planini. Uvodne minute so pokazale, da se bodo Preddvorčani in Ribničani krepko borili za zmago, saj sta se moštvi menjavali pri izidu in velikokrat se je zgodilo, da je eden povedel, drugi pa ga je nato ujel. Nato se je začelo. V vrata gostov je prišel vratar Parazanovič, ki je bil nato skoraj nepre- magljiv in tudi najboljši mož na igrišču, branil je res v pravem vratarskem slogu. Preddvorčani bi lahko povedli. Zapravili so strele s sedmih metrov in gostje so nato začeli polniti gol obeh domačih vratarjev. Preddvorčani so tudi bili sJabi v obrambi in tudi v napadu so izgubili precej uporabnih žog. Vse to je prispevalo k njihovemu porazu že v prvem delu same igre. Nekaj za vi- soko vodstvo gostov pa sta dodala še sodnika iz Novega mesta. Enaka slika je bila na igrišču tudi v drugem delu igre. Za Preddvorčane je bil nerešljiv strelec dvanajstih golov Mate, vratar Parazanovič in tudi gosta obramba Ribničanov. Nekaj upanja je bilo še sedem minut pred koncem srečanja. Igro so takrat imeli v rokah Preddvorčani, a vse to so zapravili s prehitrimi streli na vrata in tudi obramba je bila spet prepočasna, da bi lahko zaustavili napa- de gostov. Obema mošt" lahko zapišemo, da so se ? no borili. Planinski izlet v Vrata Kranj, 24. oktobra — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 29. oktobra, planinski izlet v dolino Vrat, kjer bodo planinci položili cvetje k spomeniku padlim planincem partizanom. Iz Kranja bo odhod z rednim avtobusom za Kranjsko goro ob 7.10. Od Mojstrane do Aljže-vega doma bo dve uri in pol hoda. Izlet ne bo zahteven in je zato primeren tudi za manj izkušene planince. Potrebna je običajna planinska oprema, seveda primerna vremenu. Izlet bosta vodila Marija Praprotnik in Slava Obradovič. J. K. Trener Preddvora Slavk" ji* derman: »Videli ste, kaj se je dotf jj na igrišču. Naši igralci s° J slabi v obrambi. Niso in znali in tudi mogli niso z*!j viti napadov gostov. Nj'' >v , zmaga je zaslužena. I^ih^'v, bilo tudi obratno, vendar, jljs našem moštvu trije poško^ ti,, ni igralci.« 'Pi D. H*11 't K Foto: F. P<" _A L OD TEKME DO TEKME Rozman in Zabret spet odlična — AMD Slovenske Konjice je priredilo dirki za republiško prvenstvo v kategorijah 125 in 250 cem in dirko pionirjev. V kategoriji dp 123 cem je zmagal Hamler (Umor Lenart), od Gorenjcev pa sta bila najuspešnejša Blejca Urevc in Svab na 4. in 8. me s tu. v močnejši kategoriji pa Gorenjci SVOJega zastopnika nismo imeli, zmagal pa je Simotl Avbelj (Brežice). Spet sla bila odlična tržiška pionirja Rozman in Zabret, saj sta osvojila prvo in četrto mesto. - M. Jenkolc Mali nogomet v Selški dolini - Športno društvo Selca je leta 1988 organiziralo ligo v malem nogometu za Selško dolino. Tekmovanje je bilo od maja do oktobra, sodelovalo pa je deset moštev: Pumpe iz Dražgoi, Buldožerji iz Rudna, Veterani m Sloga iz Železnikov, Ažurna obala iz Dolenje vasi, Sloga iz Železnikov, Strumfi iz Bukovščice, Ltibadai|i iz Bukovice in Mafija, Mački in Grafiti iz Selc. Tekme so igrali v Selcah. Zmagala je Mafija pred Pumpami, .strumfi. Slogo, Grafiti, Ažurno obalo, Veterani, Mački, Buldožerji in Lubadarji. V pokalnem tekmovanju, organiziranem na turniraki način, pa je zmagala Mafija pred Pumpami in Buldožerji. — Brane Bertoncelj Tesen poraz radovljiških košarkarjev — V II. kolu republiške košarkarske lige SO košarkarji Radovljice gostovali pri Zlatorogu v Laškem in tesno zgubili s 83 : 79. Koše za Radovljico so zadeli Stojnšek 24, Škrjauc 18, Bidovec 13, Grahove« 12, Zrman 6 in Pezdič 6. V soboto, 22. oktobra, igrajjO Radovljičani v šoli A. T. Linharta z moštvom Trebnjega. — J. Rolc Gorenjci pri vrhu — V 8. kolu II. slovenske nogometne lige je Jese niče premagalo Savo z 2 : 1, Naklo vodilno Slavijo z 1 : 0, Triglav' pa Bilje s 3 : 0. Vodi .Jadran Lama z 12 točkami pred Jesenicami in Naklem, ki jih imata 11, Triglavom 10 itd. — D. Jošt Tudi Medveščak Gortan je ranljiv - Kranj, 24. oktobra — V šestem kolu prve zvezne hokej sij je svoj prvi poraz doživel Medveščak Gortan iz Zagreba v BeOj Beograjski Partizan je pokazal, da je trd nasprotnik in Zagr^ je gladko premagal s tremi goli razlike. Tudi Medveščak God torej ranljiv in drevi ob 18. uri bo igral na Jesenicah. V Zagre' Jeseničani doživeli prav s tem moštvom poraz. Drevi se torej "i senicah obeta res kvalitetni hokejski derbi. Jeseničani so v ten\ gostovali v Novem Sadu. Premagali so Vojvodino, Kompas Oli^ ^ pa je v Ljubljani visoko opravila z beograjsko Crveno zvezd" j Izidi — Vojvodina : Jesenice T: 3 (0 : 2, 1 : 1, 0 : 1), Partizan: ! veščak Gortan 4 : 1 (1 : 0, 0 : 0, 3 : 1), Kompas Olimpija : Crven*1 * i da 9 : 0 (2 : 0, 4 : 0, 3 : 0). M Nogomet — V drugi republiški nogometni ligi je bil v Str ^ '" ' ti derbi kranjske občine. V dokaj dobri nogometni predstavi Je premagal Savo. Jeseničani so se iz gostovanja v Postojni vrn ko, medtem ko je Triglav iz Kranja izgubil v gosteh z Jadran mo. Izidi — Sava : Naklo 0 : 2, Postojna : Jesenice 1:1, Jadran : Triglav 4 : 2. Vrstni red na lestvici — Jadran Lama 14, Naklo 13, Jese^ Slavija 12. Elan 11, Triglav 10, Sava 6. Košarka — V republiški moški košarkarski ligi je v moš^ ' kurenci Triglav doživel poraz v Medvodah. V ženski ligi so JJ P čanke doma izgubile z Ilirijo, loška Odeja pa se je iz Celja v zmago. n te Izidi — Color Medvode : Triglav 105 : 75 (53 : 37),ženske niče : Ilirija 70 : 100 (39 : 66), Metka : Odeja 56 : 67 (20 : 32). Rokomet — V drugi zvezni rokometni ženski ligi je K1'^ \ pije spet gostoval. Tokrat v Zagrebu pri ekipi Trešnjevka, kir p |ji da bo prvak te lige. Ta ekipa je pokazala, da resno računa " | \ mesto. Kar z desetimi goli razlike je premagala v tem četrte j i gostje iz Kranja. V ženski republiški ligi je Alples doma doz1 v raz z Itas Kočevjem, v moški pa se je Termopol z gostovanj9 venj Gr adcu vrnil s točko. Izidi - Trešnjevka : Kranj Duplje 24 : 14-(15 : 7), Alp«*8.) Kočevje 23 :28 (11 : 17). moški - Fužinar : Termopol 23 :23(1^ oktobra 1988 RAZVEDRILO, Dolg ni volk, za nas je ovčka Zdaj ko so po sloviti 17. seji brez rukov in horukov sprejeli še i ^n*? amandmaje tako, da je nenasitni volk začasno sit, koza staja cela (da lahko dela), se bomo morali spet posvetiti dol-snim, marginalnim zadevicam, običajnim krivcem in zaviral-l idših reform nad reformami. Od bleščečih in bobnečih mi-|fy ki so vzbudili toliko svetovne pozornosti, je prvih časopis-iHSn*ran' vre^na 'e še skupinica, ki grozi z gladovno stavko, če i ii?0 vodstvo pri priči ne odstopi. V deželi, kjer posedujejo "1., Juni le dva para čevljev letno in kjer so dolge vrste za črni le taka gladovna stavka svojevrstni cinizem. Zanesljivo ho- ili veliko iskrenega sočustvovanja. Ubožčki! KI ■L S(> '(> l3"'-' naPovedovala vojna, v pravem in prenesenem \ ^,0nu> "as čakajo zdaj nenehne bitke na mikropoljih naše \t 'z'rane realnosti. Spet se bomo zaletavali v nikoli in nikjer p''°rnagano trdnjavo birokracije, v uravnilovsko kvazidialekti-|.1 Ustvarja erozijo institucionalnega sistema, naši ljubi politi-Integra tor j i pa bodo marljivo mrščili svoja čela in kot usmilje-Mrr>uritanci gasili socialne požare. L Gorje nam, če bodo naši upniki upoštevali zlovešče namige 'Ueojrj, jjm uska! Ta je bil hudo razočaran, ker pri nas ne bo it, e. Ker so krmarji naše vegaste barke z osmimi luknjami le Prjili kur/., so pozvali svoje bankirje, naj vendarle pazijo na ,l,1J(>, ki so jih vlagali in jih nameravajo še vložiti v slabokrvno r"°mijo jugo - tipa. In to zdaj, ko se mi tako samozavestno prirejamo na tuj kapital! Kakšen brezobziren napad na naše J*v'ie amandmaje in zakone, ki so doslej ujčkali le družbeno Pitio m jo opredeljevali kol negacijo drugih. Zdaj ko celo za-™ vabijo preko meje tuji cvenk, pa polena pod noge! Ne, ni fa-jljtj osnutek zakona o tujih vlaganjih je že v taki ra/.pravljav-da se bijejo ostri boji,KOLIKO TU.JIH VLAGATELJEV ^-.O PUI NAS USTANOVI FIRMO? Dva? Pet? Nak, samo in u^č trije! Le kam pa bomo prišli, če bo zdaj že VSAK kapitalist 4.^'timilijonar silil k nam! Saj je na svetu poteg Jugoslavije še Lj 1«t simbolna ekonomija, kjer se odloča v klikah in kjer se ri-E.0. Potrjujejo sklepi, ki odfrfotajo v prazno in je vse skupaj Slil -----.i.i.i'- ------1" 1 ■■■ "kanje etra z etrom v etru. j Prav premislimo, ko tisti optimalno trije vlagatelji, nad ka-|)(ls°.je sarkastično spotaknil nek ekonomski futurist, razum- »Vi ■P ''i ponovni podvig naših plodovitili razmišljanj. Sama '0 ^jp i' ".------ ------ ■'" ' " »v-.«..,, » .... ..m v,.v., in 1,1 u us, rvuivvr ne naj- m zivou- Znanstveniki so na beograjskem seminarju med (,C ugotovili, da smo od leta 1950 do 19(54 dobili toliko' "ti i pnK)či, da je pokrila 60 procentov deficita v jugoslovanski P bilanci in pripomogla h \>> odstotni rasti nacionalnega do-a- ki je bil tedaj 7 procentov. Na zdravje! H^t*' l,'doz'v' 111 tradicionalni maniri, da si je najbolje na ve-lv0' sposojati, je treba pritakniti še kakšno moralko, za mh-%*. s tujimi sovlagatelji bi le bogateli, znano pa je, da se je (jf^'i'omašno voziti kot gizdavo hoditi. Nikar ne lopoumite, da U K hud volk; za nas je ovčka! In evo vam dodatnega, žlahtne-°govora: ?r \* I)osti siromakov je od gladu umrlo, prosjakov pa še nobe- D.Sede Svetovni popotnik spet na poti Zvone Šeruga, znani slovenski svetovni popotnik, ki je pomladi požel veliko občudovanja s svojimi predavanji po vsej Sloveniji, še posebno pa na Gorenjskem, je spet na poti. Tokrat je tej poti nadel podnaslov "poročno potovanje," saj se je s svojim tisoč kubičnim motorjem bmwodpeljal na pot z Romano Dobrnikar-Šeruga, s katero sta si pred kratkim obljubila večno zvestobo. Seveda je tudi Romana že izkušena sopotnica, saj sta skupaj prepotovala že velik del sveta, tokratna pot pa ju vodi na črno celino, v Afriko. Ker je Romana novinarka Delove zunanjE politične redakcije, se bo s članki oglašala v Delo, Zvone pa bo pisal reportaže za Nedeljski dnevnik in Start. S seboj sta vzela tudi video kamero, zato lahko pričakujemo tudi zanimive posnetke na televiziji. Ob odhodu pa sta obljubila, da bosta po letu dni, ko se vrneta, spet pripravila predavanja, pa tudi za Gorenjski glas bosta povedala kaj zanimivega. Želimo jima srečno pot! V.S. Raquel VVelch je bolna 48 - letna filmska igralka Ra-quel VVelch je morala nujno v bolnišnico v Kaliforniji. Zdravniki bolnice novinarjem nočejo povedati, za čim je zbolela znana igralka, potrdili so le, da je njihova pacientka. Zadnja leta je dobila vzdevek »telo« zato, ker se leta in leta ukvarja z rekreacijo in jogo. Petdeset let LSD-eja Verjetno se bolj malo ve, da je mamilo LSD prvič potovalo iz laboratorija s - kolesom! Bilo je leta 1943, ko je njegov izumitelj, švicarski kemik Albert Hoff-man, potoval domov s kolesom in nenadoma opazil, da postaja silno »vesel«. Ko je pozneje pojasnjeval, je dejal, da mu je verjetno kapljica te substance padla na roko in se prenesla na kolo. Prve količine tega mamila je ta znanstvenik proizvedel že leta 1938. Droga je medtem osvojila in zasvojila na milijone ljudi, mnogi znanstveniki pa so proučevali vpliv mamila na ustvarjalnost. Neki profesor na kalifornijski univerzi, ki se najbolj intenzivno ukvarja s proučevanjem, je tudi sam vzel mamilo, celo večkrat in pravi, da mamilo pomembno vpliva na delovanje možgan. Med drugim pa predstavlja pomembno pomoč znan stvenim nevrološkim raziskovanjem. Opatinje protestirajo Pet opatinj se je zabarikadiralo v ambulanto svojega samostana in je ne mislijo zapustiti vse dotlej, dokler jim iz samega Vatikana ne odgovorijo na njihovo prošnjo. Njihova igumani-ja iz ameriškega New Yerseya je namreč želela pusto življenje malo modernizirati in jih je silila, da gledajo Disnevjeve risanke, berejo dnevnike in da se pogovarjajo z obiskovalci.' Toda opatinje iz reda, ki je eden najstrožjih in že od 16. stoletja popolnoma nespremenjen, si želijo popolno izoliranost in meditacijo v tišini. Odločile so se za gladovno stavko in čakajo na pismo iz Vatikana.. Bushov razgovor z avtomatsko tajnico Ko je nedavno ameriški kandidat za predsednika ZDA Geor-ge Bush po telefonu poklical nekega svojega prijatelja, je slišal naslednji odgovor avtomatske telefonske tajnice:« Prosim vas, pustite sporočilo in - glasujte za Busha.« Kaj bo z medicinskimi sestrami? V Združenih državah Amerike so registrirali približno sto tisoč medicinskih sester, ki brez dovoljenja za delo opravljajo svoj posel. Zdaj v Ameriki razmišljajo, da bi legalizirali njihovo delo, saj državi primanjkuje okoli 300 tisoč sester. Pobudo za tak zakon je dala lanskoletna miss Amerike, ki je po profesiji medicinska sestra in dobro pozna probleme svojih kolegic. ANEKDOTI Predavanja Veliki nemški fizik, utemeljitelj relativnostne teorije Albert Einstein je imel na Sorboni vrsto predavanj, na katera je - že iz puhlo-glavosti - prihajalo mnogo poslušalcev. Einsteinova izvajanja pa so bila tako suhoparna, da je o njih neki fizik dejal: "Prva predavanje je docela nerazumljivo. Drugega razumeta le bog in on. Tretjega samo še bog." Greh Gospa, ki je bila menda nekoč lepa, čeprav je od tedaj že minilo precej let, je vprašala francoskega pridigarja Louisa Bourdaloueja: »Oče, ali je velik greh, ker se še vedno rada gledam golo v ogledalu in občudujem svojo lepoto?« »Greh nikakor ne, hčerka,«je smehljaje se odgovoril Bo-urdaloue, »kvečjemu velika zabloda.« KJE SO, KAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI »Na olimpiado sem odšla z lesenimi smučmi« Mara Rekarjeva je bila v letih od 1954 in naprej naša izvrstna smučarska tekačica, šest let slovenska in državna prvakinja. Ko se je prvo leto pojavila na treningu, je bila že v reprezentanci. bašek. Tedaj ni bilo denarja in 'nemalokrat se je zgodilo, da so nam še malinovec sami kupovali... Skrbeli so prav za vse: od opreme do organizacije tekmovanja.« »Verjetno pa je bilo veliko več prijateljskega vzdušja in sodelovanja kot danes.« »Pred časom, ko nas je Elan povabil v Bohinj, sem bila kar malo začudena, ko so športniki sedeli vsak pri svoji mizi. Tedaj, ko sem sama tekmovala, smo bili vedno skupaj, pri eni mizi, si delili skrbi in se veselili uspehov slehernega izmed nas. Vendar pa razumem današnji čas in mislim takole: če se je že ves svetovni šport usmeril v profesionali-zem, je nujno, da se tudi naši športniki. Kdor daje, naj za to tudi nekaj dobi!« »Kako je bilo na olimpiadi, na svetovnih prvenstvih?« »Na olimpiado smo odpotovale štiri slovenske tekmovalke, medtem ko sem bila pozneje na svetovnem prvenstvu v Zakopanih sama. Leta 1958 sem v Lah-tiju dosegla 24. mesto. Spominjam se Zakopanov, ko me je vsa naša reprezentanca divje spodbujala in ko smo zvečer sedeli skupaj z ruskimi tekmovalci, mi je sovjetski trener dejal: »A ti si tista Mara, ki so te tako spodbujali? Pri nas imamo takih Mar najmanj petdeset. « Kaj hočem s tem povedati? Tudi danes je žal tako, da je dobrih premalo; ko odideta recimo, Križaj in Svetova, je za njima praznina. Slovenija ima zelo dobre športnike v zimskih športih, a žal še vedno premalo.« »Vam je bilo kdaj žal, da ste se posvetili teku?« »Tek je šport, ki terja res veliko treninga in vzdržljivosti, popolnoma se mu moraš posvetiti: bolj »grizeš«, boljši si. Vendar pa je to, kar doživiš, res nepozaben spomin. Še danes, ko se srečamo nekdanji tekmovalci, je to resnično prisrčno snidenje, z občutkom, da so tvoji sotovariši, prijatelji. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se ukvarjala s tekom.« D.S. Mara Rekarjeva iz Mojstrane je začela s tekom na smučeh leta 1954, že kot mladinka sodelovala na slovenskem in državnem prvenstvu in se leta 1956 kot članica naše reprezentance udeležila olimpiade v Cortini, kjer je dosegla 33. mesto. Kar šest let je bila državna prvakinja in bila tudi v Lahtiju in v Zakopanih. Mara Rekarjeva je zaposlena kot poslovodkinja v samopostrežni trgovini Golice v Mojstrani. »Kako se spominjate tistih let, predvsem treningov?« »Nas so učili in naučili: samo z veliko vadbe se sploh da kaj doseči. Za trening smo izkoristili lastne dopuste, le za tekme smo imeli nekaj plačane odsotnosti. Poleti smo nabirali kondicijo pri domačem delu, pozimi pa smo imeli stalno »špuro« v Kot. Bolj si se zagnal, boljši si bil! Spominjam se treninga na Jelovici, ko smo po ves dan v nekem »kotlu« trenirali, ob koncu treninga pa mi je trener dejal: »No, Mara, midva pa greva še parkrat!« »Doma kot drag spomin na tiste čase hranite še vso opremo.« »Vse še hranim, od smučk do čevljev. Na olimpiado sem odšla še z lesenimi smučmi, tam pa so nam trenerji od švedskih tekmovalcev kupili modernejše smuči. Nasploh pa bi bilo zelo težko, če nam tako pri treningu kot pri pripravah za tekme ne bi pomagali nekateri moj-stranški zanesenjaki in člani društva, kot na primer Jože Če- LJUDSKI OBIČAJI Šmarčica Novembra se jesen hitro nagiba h koncu. V predkrščanski dobi so v naših krajih obhajali nekak praznik v zahvalo za pospravljeno letino: pastirji so se zahvalili za dobro pašo, gospodar je zaklal spita-no živino. Tako so se tudi ob tem zahvalnem slavju hvaležno spomnili svojih rajnih prednikov, od katerih so podedovali svoje imetje. Pogansko praznovanje je v krščanski dobi prevzel priljubljen svetnik Martin, čigar god je cerkev spretno postavila v čas jesenskega zahvalnega slavja. Poganskemu praznovanju je dala le krščansko vsebino. Martin s tem sploh nima nobenega opravka, še bolj je prišel nedolžen na to mesto kot Poncij Pilat v Čredo, v krščansko veroizpoved. Stare poganske gostije so prešle na Martinov praznik, na Šmarčico, kot pravijo na Koroškem. Marsikje praznujejo zahvalno nedeljo prvo nedeljo novembra. Pri Martinu stalno srečujemo gos, h katerim se je Martin baje skril, ko so ga hoteli za škofa, gosi pa so ga izdale z gaganjem. V resnici pa je bila gos verjetno daritvena žival pri jesenskih zahvalnih poganskih obredjih. Martin že napoveduje zimo, z njim so povezani številni vremenski pregovori: Če Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi; Martin oblačen in meglen, pride zima voljna kot jesen; sonce na Martina, pred durmi huda zima. gorenjske vasi fese Piše: D. Dolenc * robu Sorskega polja b ^ bila še otrok in Svin- ! v*a ?!cka iz Prai se dekle-i ^iepu šla za kakšen dan na <1)0 s£ n-ieJ domov- Stanovali ^uPaj na Orehku, pa me k j s seboj. Kramarjeva (Vabila takrat še doma in jllj^^ih, v čisto majhni hi-1 c,^o cesti, je bila kopica V> Vavca smo se šli in lo" M otrSe.Po sadovnjakih. Le k Hj0 ?ci nismo smeli, kajti i ^ hi *e Dil prestrm breg, di-WiT . la voda v globeli- Ko ^ras!e v dekleta, smo se P! Se vozile s kolesi v Zbi-\ 6s- Daleč so že tisti ča- %kr^ve Pavle ni več do" ' ttta v* otroci so po svetu W s,tu njihove hišice stoji *W ^elika niša- Svinčeva Dov e^ke m^e so vse Prede" " clveCa.ne' leP° urejene ali ft, jJ^išču stare stoji nova, M.°dema. Še vedno pa so na eni ali drugi h, la, na cesti se kljub temu razvijejo ve-$ (' .r°sti, za prehitevanje ni posebnega pa- Hj,1 7a počasna vozila so pasovi zgolj na '"C 0c'se'c'n (koliko pa jih vozniki tovor-itfi "Porabljajo, nam je pa, voznikom, tudi i, J Jasno), vsa ta dejstva pa kajpak vplivali 1 la varnost. Povsem drugače je na štiri- _ pasovni avtocesti, kjer promet poteka bolj tekoče, saj ni nobenih posegov na pasove, kjer teče nasprotni promet. Da ne govorimo na pamet, dokažimo to s številkami. V dobrih treh letih, odkar je avtocesta odprta, se je tudi pri prometni varnosti izkazalo, kakšne prednosti ima štiripasovnica. Na odseku med Torovim in Kranjem Vzhod, do koder JE cesta v štirih pasovih, se je do 14. oktobra letos zgodilo 11 prometnih nesreč. V njih je bilo 9 udeležencev huje in prav toliko laže ranjenih. Umrl ni nihče. Slika na "hitri cesti" med Kranjem Vzhod in Podtaborom pa je na žalost drugačna. Tam se je od 20. junija 1985 zgodilo 58 hujših nesreč. V njih je umrlo 14 ljudi, 38 jih je bilo hudo in 50 laže ranjenih, da velikanske materialne škode niti ne omenjamo. Ta del ceste je prometno najbolj obremenjen na vsej Gorenjski. Uradnih podatkov štetja prometa sicer nismo mogli dobiti, morebiti pa bodo dovolj zgovorne številke izpred dveh let. Leto dni po otvoritvi ceste so namreč izmerili, koliko vozil dnevno se pelje po njej, in ugotovili, da je ta pretok okoli pet tisoč. Podatek je z dne 10. junija, ko se turistična sezona še ni začela in je stanje na ce- sti še dokaj mirno. Vendar so 5299 vozil našteli pri Torovem, medtem ko je ta števila še enkrat tolikšna, če šteješ v Naklem. Tam so istega dne našteli na cesti 10710 vozil. Če upoštevamo, da je hitra cesta domala edina možnost, da se, denimo, Kranjčan pripelje na Jesenice, Bled ali v Radovljico in obratno, da tudi za Tržič ubiramo pretežno to najhitrejšo pot, velikokrat pa tudi za kraje, kamor sicer peljejo regionalne in lokalne ceste, je to tudi razumljivo. Vrh vsega pa je to vožnja brez plačila cestnine, zato popotnik pač ne pomišlja, ali se bo peljal po njej ali morda "za krajem". "Krireči podatki o nesrečah, ki sose zgodile na enem in drugem odseku približno enake dolžine, utrjujejo prepričanje, da tehnična ureditev prispeva k varnosti bolj kot katerikoli drugi posegi," je potrdil tudi Ivan Gubina, inšpektor za promet pri kranjski Upravi za notranje zadeve. "Kaže se potreba po gradnji štiripasovnice tudi na gorenjskem delu ceste v smeri proti Karavanškemu predoru. S tem bi razbremenili ta cestni promet za res veliko gostoto in na ta način dosegli, da bi bila pot proti Gorenjski varnejša." D.Z.Žlebir GORENJSKA NOČNA KRONIKA \ lyo mesto za ^čun ■jt^obusni postaji v Škofji i^sta se spoprijela domačin tili nJčan. Menda se je vsa tf^čela že na avtobusu. Ker t favno prevozno sredstvo e\ ■ ei kot primeren prostor za sta zadevo prihranila za jf^Poti. Daje bilo to res naj-vf i !^eje, se je izkazalo poz-"o. nnstaii ie bil dinjstvo. Kar po zobeh jo je mahnil, pa še in še, dokler zadeva ni bila zrela za intervencijo organov za notranje zadeve. Ko so plavi vpadli, pa moža ni bilo nikjer več. Fantje so pretepeno žensko pospremili do zdravstvenega doma, kjer so ji oskrbeli rane. Sam je iskal H4,.'"* postaji je bil namreč jj ^daj miličnik, ki je le pri-ln fantoma vzel mero. po ženički ^:.ne bi moglo bolj razjeziti J™ kot ženina zahteva, naj ji n*kaj več denarja za gospo- Jtr- Na milico je prijokal malce okajen osebek moškega spola s pritožbo, da sta ga pretepla nekdanja žena in neki neznanec. No, ni bilo čisto tako, so dognali na milici. Bivši mož je bil tisti, ki je začel z nasiljem, zatem je prišel oni neznanec in nasilnežu podkuril, da je bilo kaj. Pravičilo jjs Pod naslovom Krvavi obračun smo v zadnji nočni kroniki D o pretepu v gostilni Avguštin v Radovljici. Šlo je za doji |v ek izpred dobrega meseca dni (4. septembra), ko sta se i4 8osta stepla, vmešali so se miličniki, eden od pretepačev ji iskal tudi zdravniško pomoč. Če smo s preveč dramati-4 ig ^zapisom škodili dobremu imenu sicer uglednega lokala, jj ^Prizadetim opravičujemo. Naš namen je bil le na zabaven 'eh!1 Pokazati dogodek, kakršnih je po gorenjskih gostilnah l*o in so, čeprav neljubi prekrški, del »pivske folklore«. NASONČNI STKANI AL? 'oze sevanja največje za otroke v" Sloveniji so lani v okviru rednega republiškega progra-v Nadzora in meritev radioaktivnosti sistematično pregleda->0|*Orec zraka, zemlje, padavin, hrane in krmil, v okviru do-0lnega Pr°6rama Pa še naključno izbrane vzorce hrane fe.jjn.skega in živalskega izvora. Pravilnik ne predpisuje naj-i"H^J1.,meja radioaktivnosti za posamezna živila, kar je ra-/4e 'Jivo, saj prehrambene navade in potrebe ljudi niso ena-^.ampak opredeljuje le mejo še dovoljenega letnega vnosa r 'Aktivnih snovi v organizem. Po mednarodnih normativih %r.a Prebivalstvo dopustna letna doza sevanja tisočinka si-# ijjja °ziroma en milisivert, rezultati lanskih meritev v Sloveti S0 Pokazali naslednje:-največjo dozo sevanja so prejeli Cl do petega leta starosti (približno 0,1 milisiverta), starej-Po navedbah poročila Zavoda za varstvo pri delu SR Slo-še tretjino manjše. *tr0* "ri raziskavah radioaktivnosti zemlje bik °iju 90 in cezijevima izotopoma 134 in ] Ifaritve zraka so pokazale, da je bila njegova radioaktiv-ir \ atli ze na enaki ravni kot pred jedrsko nesrečo v Čer so dali poudarek i]0~-v;iJU 90 in cezijevima izotopoma 134 in 137. Za stroncij je »l^gotovlj eno, da je srednja letna radioaktivnost zgornje tal po porastu v letu 1986 lani ponovno upadla. Za cesi-Sjj. lz°topa tega ni mogoče trditi, njuna aktivnost je bila lani 5 enkostno manjša kot v "černobilskem letu", to pa zato, Ma6-*6 malenkostno izpirata v nižje plasti tal. Onesnaženje V^t s stroncijem 90 je bilo lani bistveno manjše kot pred-je padlo na raven leta 1981, koncentracija cezijevega ^a 137 pa je bila lani še 50-krat večja kot pred tremi leti. ^0 .penimo še nekatere rezultate analize hrane. Aktivnost Sisk^a 90 v vzorcm mleka, vzetih v Ljubljani, Kobaridu, Bo-Prp!i ^istrici in Murski Soboti, je bila lani povsod na ravni f.'l? l oskega drugega polletja, različni rezultati (od 0,27 do ji«KW).Ahačič,Sr. Bitnje 57 __ 16604 »iw?*^fio tračno ŽAGO avstrij- vSgggJel:: 64-046_16607 H.TJI? Pfodam malo rabljen MOTO-Itoij^'OR Goldoni diesel, 14 KS s lin u diferencial in frezo. Alojz /e, Brezje_16609 iu? barvni TV, star tri leta, cena ^0voru. Pero Jurič, Ravne 18, Tr- _16613 B?" barvni TV in radiator. Tel.: r-_— rjrajn rablien TV sprejemnik barvni n2» c«?TROJ obodin. Tel.: popol-^^JCranj__16653 *T trosilec za hlevski gnoj SIP ^68-425 16657 l "e omarice zunanje ter notra-0ri^Pletno opremljene, prodam Lj^stotkov ceneje. Tel.: (061) frg__ _16367 1 t CEMENTA, 25 odstotkov |LPeternelj, Dolenčeva pot 10, _-»*a vas Mlaka 16592 1jjgQ,reKOV °Pflž 7 cm strme. 16626 ^ Pfodam novo peč za central 0 »Slanje z bojlerjernT znTmTe KTK "* | * °d 28.000 do 34.000 Kcal ter 33 firu Uv°žene kritine Tegule. Vav- jggfjjl. Kranj_16644 h?° Prodam lamelni parket. Tel.: jfr^jO. do 21. ure_16664 P nova vhodna vrata iz masiv-^Tel.: 49-025_16674 !ir,!!rešno okno Lož 78/118, ugod-^JH??1. Tel: 21-663 16680 Prodam MOTOR MZ tip TS 250. Tel.: 51 -066_16566 Z 101, letnik 1979, prodam. Tel:: 37-633 _16568 DACIO 1300, letnik 1974, neregistrira- no, prodam. Tel: 83-252_16569 Prodam dobro ohranjen avto Z 126 P, letnik 1984. Tel: 46-417_16571 Prodam Z 101 GTL 55, letnik april 1986, 23000 km, cena 1 Mio. Tel:: 45-057 _16572 Prodam dobro ohranjeno DIANO, le tnik 1980, 58.000 km. Papler, Sp. Besni- ca 134_16575 Prodam FIAT 126, letnik 1981. Kogoj Dušan, Tomšičeva 98/a, Jesenice _16577 Prodam 126 P, letnik december 1981. Tet: 34-245, popoldan_16582 Prodam Z 750, letnik 1980. Tel.: 65-176 _16583 Prodam Z 101, letnik 1976, obnovljeno in registrirano za 250 SM. Benedičič, Prezrenje 22, Podnart_16590 Nujno prodam R 4, letnik 1977, registriran, za 160 SM. Tel.: 35-900, popoldan 16591 Prodam 126 P, letnik 1982. Maver, No-menj 25, Bohinj, tel.: 76-154 16600 Prodam MZ 250 ETZ, letnik 1984 in glasbeni stolp s carinsko deklaracijo. Tel.: 36-357_16602 Prodam Z 101, letnik 1978, dobro ohranjeno. Jenko, Kocjanova 20, Stražišče _16606 Ugodno prodam Z 750 za 50 SM, še registrirana, gume in dele za FIČKA. Tel: 69-726_16616 Prodam TOMOS ELEKTRONIC 90, prodam za 150 SM in 126 P. Romane-šen, Titova 71, Jesenice 16617 Prodam GOLFA, letnik december 1980. Tel: 79-060, popoldan 16621 Prodam TOMOS AVTOMATIC 3 MS, letnik 1987 in BT 50 S. Oblak, Prebače-vo 38, tel.:37-247_16627 Prodam CITROEN GS 1300, letnik 1980, registriran za celo leto. Tel:: 78-958_16628 GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Novak Bojan, Frankvo n. 169, Škofja Loka, od 15. do 16. ure_16634 Prodam Z 101, letnik 1981, registracija do 7. oktobra 1989. Bor, Blejska Dobrava 73 16658 PETROlJ l^ROL DO GOSTINSTVO jJJBLJANA, n.sol.0., HOTEL ŠPIK GOZD MARTULJEK ^'avski svet TOZD razglaša LICITACIJO * odprodajo: osnovnih sredstev stroj 15 kg {^•ni sroj PS 45-85 tJmi stroj BOSCH JgJJni stroj PRIMAT $'jonska centrala ^š>lni stroj Trajna iv.sprejemmk Ni DROBNI INVENTAR Izklicna vrednost: 3.163.400 478.390 670.320 600.000 2.694.890 986.860 600.000 777.190 ^^etni davek in vse stroške v zvezi s podražitvijo in preno-1)1 lastnine plača kupec. imitacija bo dne 28.10.1988 ob 10.00 uri v Hotelu špik, Gozd prtuljek. Ej^ licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki začetkom licitacije plačajo 10% varščine od izklicne cene. j, citacija bo opravljena po sistemu »ogledano-kupljeno«, zato ^*°ejših reklamacij ne bomo upoštevali. ^ed navedenih sredstev bo vsak dan od 12. do do 15. ure. ALPETOUR j* trg 4/b, 64220 ŠKOFJA LOKA ?°^I> ALPETOUR Škofja Loka TOZD Potniški promet Kranj K SODELOVANJU Ml ***nlk nte 28 samostoJno vzdrževanje garderobnih in sani-™ VjV 'b prostorov na Avtobusni postaji v Kranju. Delo se opra-* **> pogodbi. Srj^-^nteresirane vabimo, da pošljejo ponudbe na naslov u p ALPETOUR Škofja Loka, Kadrovski sektor, Titov trg Podrobnejše informacije dobite na tel.. 61-961 int. 14. ^HlS^JA SOLA EKONOMSKE IN Ho£?BOSLOVNE USMERITVE KRANJ KRANJ ^ŽhS^a za delovna razmerja Srednje šole ekonomske in oslovne usmeritve Kranj objavlja prosta dela in naloge: TlLKA ŠOLSKIH PROSTOROV h 'določen čas s polnim delovnim časom. *> končana osemletka. Hol P dela takoj, poskusno delo 3 mesece. tfrii Pojave 8 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 7 101 '-• ■ • - •-• '"?n!!C .j/h oDnovijen, v nevoznem stanju prodam. Telefon 44-507, Žabnica TOMOS AVTOMATIK, srebrne barve, dobro ohranjen,malo rabljen, prodam za 140 SM. Tel: 51-093_16659 Zelo ugodno prodam JUGO 45, letnik 1982. Markič, Cankarjeva 20, Tržič _16665 VW 1303 S, nemški, dobro ohranjen, prodam za 500 SM. Tel.: 78-312, po 15. uri _ 16669 Prodam dobro ohranjeno Z 101 medi-feran 1300, letnik 1981. Ogled vsakdan popoldan. Gregorič, Begunje 15/a _16671 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Tel.: 33-056, po 14. uri_16673 Prodam Z 101, letnik 1976, nevozen, neregistriran za 100 SM. Miklavčič, Podnart 59 16682 ZAPOSLITVE Popoldansko delo nudim komunikativnim osebam. Možnost lepega zaslužka Tel: 39-782_16300 Iščem osebe za prodajo artikla. Tel.: 65-130, popoldan_16573 Če želite denar, postanite zastopnik za prodajo knjižnega programa, imeti morate proste vikende in lasten prevoz. Tel.: 34-645, po 20. uri, razen vikenda_16576 Za področje vse Gorenjske iščem zanesljive akviziterje za prodajo čistilnega sredstva. Možnost dobrega zaslužka. Kličite v torek, od 15. do 17. ure na tel.:23-931_16581 Zaposlim honorarnega delavca. Pod-jed Jože, Britof 116-Mizarstvo 16587 Denar leži na cesti. Naučite se ga pobirati. Pri pobiranju ne boste sami. Pogoj lasten prevoz, prosti vikendi in srednja izobrazba. Informacije na tel.: 064-50-642 popoldan_16641 Iščem ŠIVILJO za izdelovanje ženske konfekcije- manjše serije. Šifra: NATANČNOST_16654 Za pobiranje prednaročil najboljših knjižnih del DZS iščemo komunikativne osebe, zaželjen lasten prevoz. Ši fra: NAGRADA PO DELU_16660 Vse, ki bi radi s pridnim delom dobro zaslužili, ste komunikativni in imate prosti čas, vabimo, da se oglasite pod Šifra: NEOMEJEN ZASLUŽEK 16661 Ste v finančni stiski in potrebujete dodatni zaslužek? še imate čas, da se pridružite prodaji artikla za vsak dom. Pokličite ne bo vam žali Tel.: 82-557, vsak dan od 19. do 22. ure M Prodam raztegljiv kavč, star dve leti. Tel: 35-301, zvečer 16619 Prodam peč za centralno na olje. Tel.: (061) 52-483_16620 Prodam peč na premog MAGMA TO-Bl 7 in star pralni stroj Gorenje PS 664 BIO S. Janez Dolenc, Zg. Bitnje 50/a, popoldan_16629 Poceni prodam štedilnik kuppers-busch, brez pečice, na novo obzidan. Tel.: 84-075, od 12. do 15. ure in po 19. uri_16643 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 2,5 KVVTrstenik 10, tel.:46-318 16645 Prodam sedežno garnituro. Tel.: 35-565_16652 Kotno sedežno garnituro, ugodno prodam. Tel:: 37-133_16667 Prodam hladilnik 175 litrov in štedilnik Rade Končar, star pol leta. Tel.: 21-709 16678 STANOVANJA STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali škofji Loki najamem vsaj za dve leti. Ponudbe pod šifro »samski« Dvosobno STANOVANJE (57 m') v Bistrici pri Tržiču prodam. Cena po dogovoru. Informacije v večernih urah na tel.: 51-700_ Ugodno prodam trosobno STANOVANJE v Podlubniku, Škofja Loka. šifra: UGODNO_16623 Iščem garsonjero za dve osebi v okolici Bleda ali Bohinja. Milošević, tel.: 76-469 ali 76-477_16633 Oddam sobo s centralnim ogrevanjem dekletu ali dvema dekletoma. Souporaba kuhinje in kopalnice. Tel:: 27-435 _16648 Menjam družbeno garsonjero na Planini III, za večje stanovanje. Tel.: 28-161, int. 48_16651 SAMSKO DEKLE, ki dela samo v popoldanski izmeno vzamem na stanovanje. Informacije od srede dalje v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 16679 RAZNO PRODAM Ugodno prodam RABLJENO SALO-NITKO, mali format. Gregoričeva 26, čirče._ Sobno sedežno kotno garnituro in krzneno jakno št. 40, prodam. Tel:: 25-045 _16570 Prodam Z 750 po delih in 4 lita platišča, Aciko zvočnika 2 x 50 W, disko kroglo z motorjem. Valant, Zagoriška 2, Bled, popoldan 16578 Otroško posteljico z jogijem, smuči 180 cm, pancarje št. 42, orodam. Re-gancin, Ul. 1. avgusta 1, Kranj 16584 Jadralno padalo, prodam. Tel.: 51 -558 __16588 Ugodno prodam zimska JABOLKA. Tel.: 74-166, popoldan_16588 Suha bukova DRVA, prodam. Tel:: 45-164_16597 Prodam tovorno prikolico za osebni avto. Tel: 42-115_16598 Prodam otroški športni voziček, stajico, nahrbtnik, globok voziček,avto se dež in košek. Tel.: 66-790_16605 Prodam bukova in hrastova DRVA. Tel 82-612, popoldan_16618 Prodam večjo količino suhih DRV od jablan. Voglje 86, Šenčur_16630 Prodam PRIKOLICO za osebni avto (torzija). Hribar, Zasavska 42, Orehek _16632 Prodam nekaj GOBELINOV in ročno pleteno dolgo žensko JOPICO. Tel.: 75-009, po 15. uri_16635 Prodam več sort neškropljenih JA-BOLK, 700din/kg. Tel:: 78-S81 16637 Prodam lepo obrana zimska JABOLKA ter bukova in mešana drva. Perčič, Babni vrt 2_16638 Prodam bukova DRVA-klaftre. Tet: 42-839, zjutraj od 5. do 7. ure in zvečer od 20. do 22. ure_16640 Prodam otroški stolček Tribuna. Tet: 39-260_;_16649 Biljard in CB postajo, zelo ugodno prodam. Tel.: 22 437_16656 Prodam hladilno skrinjo 500 litrsko, električni radiator, motor avtomatik in trajnožarečo peč Ul. XXXI. div. 36, tel.:21-661 _16662 Prodam KOŽO severnega jelena. Tel.: 83 810, popoldan_ 16670 Prodam hlevski GNOJ. Podbrezje 32 _16672 Prodam repo za kisanje. Aljančič, Pod-brezje 166, Duplje, tel.: 70-041 16675 Prodam suhe kostanjeve DRVA. Tel.: 46 002_ 16676 Prodam lep jedilni kostanj Roblek, Bašelj 33, tel: 45-294 16677 STAN. OPREMA Ugodno prodam manjši dvosed. Tel.: 27-533__16257 Prodam 3 kub. m suhih smrekovih plo hov, dva nova dvokrilna okna 125 x 100 domača izdelava, rabljen štedilnik na trda goriva colorex 84, rabljen kup persbusch, kromiran vzidljiv štedilnik s pečico rabljen in pomivalno mizo z dvema koritoma, rabljeno. Tel.: 76-159, v četrtek 27. in petek 28. t.m., od 19. do 20. ure_16596 Kipperbusch peč, nova, prodam. Pod lubnik 170, tel.: 622-434 16594 POSESTI Najamem PROSTOR za mirno obrt. Tel.: 37-53_ Oddam prostor za mirno obrt, salon ali skladišče, šifra: KRANJ 16611 ŽIVALI Prodam rjave JARKICE. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka_16296 Prodam mlado KRAVO s teletom in 100 kosov pont. Miha Repinc, Zg. Ve temo 3, Križe_16574 Prodam mlade KOZICE. Tel.: 39 145 _16595 Prodam zlato-rjavo PSIČuO KOKER ŠPANJEL, staro eno leto, z rodovnikom. Saša Torkar, Begunjska 23, Les ce.tel.: 75-320_16622 Prodam TELICO pred telitvijo. Stane čemažar, Potok 10, tel.: 66-700, Železniki_16646 Prodam manjše in večje PRAŠIČE. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 16655 Prodam 8 mesecev brejo TELICO si-mentalko in deske za pobjon. Tavčar, Vrba 31, Žirovnica_16663 Prodam 10 dni starega BIKCA simen-talca Britof 315 16681 OSTALO Še sprejemamo prijave za TEČAJ AN-GLESKE KONVERZACIJE možnost verifikacije, cena samo 15 SM (3 obro ki). Informacije na tel.: 38-597 16261 Prosim za posojilo 60 SM, vrnitev po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku^_16631 Iščem inštruktorja-študenta, predmet osnove elektrotehnike za 3. letnik srednje šole- uspešno. Tet: 48-631, zvečer 16639 OBVESTILA Ugodno in kvalitetno izdelam novo in obnovim obstoječo ELEKTROINSTALACIJO. Jože Benedičič, Elektroinsta-lacije, Prezrenje 22, Podnart, tel.: 70-482_16589 Izdelujemo snegolovilce iz nerjaveče pločevine za vse vrste kritin. Tel.: 28-414, ali (061) 268 797, zvečer 16601 Popravljamo TV sprejemnike in obnavljamo oslabele TV ekrane. Tel.: 39-886 16603 Z notranjim ometom za valčkanje vam trajno obdelam stene z VALITOM -grobo ali fino. Ta način je enostaven za vzdrževanje, je obstojen in estetski. Tel:: 78-544, od 18. do 20. ure 16636 Razprodaja mačeh od danes dalje, cena 600 din. Sr. Bela 6, tel.: 45-223 16666 KUPIM Kupim dobro ohranjen motor za 132 GLS 1800. Tel.: 28-543 16585 Kupim 1,5 kub. m suhih smrekovih plohov 4 cm debeline, širine 22-25 cm. Tel: 78-158 16599 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec — voznik tovornjaka iz tozd GGTM-GG Kranj FRANCEGART roj. 1928 Od njega smo se poslovili v petek, 21. oktobra 1988, ob 15.30 uri na pokopališču v Selcah. OOS tozd GGTM KRANJ ZAHVALA Vsem, ki so ga imeli radi in se poslovili od našega ljubljenega, zlatega fanta ROKA GLAVINE Njegova globoko užaloščena družina ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega TONETA VOLČIČA-SAŠA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, se poklonili njegovemu spominu in ga spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI V Kranju, 21. oktobra 1988 ZAHVALA Ob poslednjem slovesu od naše drage in blage mame JOŽEFE KOGOVŠEK se iz srca zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Kranj in Univerzitetnega kliničnega centra za zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen obred, vsem sorodnikom, sovaščanom in vsem drugim, ki ste pokojno mamo spremili na zadnji poti, darovali toliko lepega cvetja in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste naši mami kdajkoli pomagali. Žalujoči mož in otroci z družinami O, naj mu žarek milosti zašije v tem osamelem, osamelem dnu, srca in duše, da po dvojnem zlu zapoje zopet prejšnje melodije. (Kette) ZAHVALA Ob bridki izgubi našega MARKA KOROŠCA se iskreno zahvaljujemo svem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani s svojo tolažečo besedo in dobro mislijo. Posebno zahvalo izrekamo g. nadškofu Šuštarju za besede tolažbe in upanja, g. škofu Kvasu, našemu gospodu župniku in g. kaplanu, vsem duhovnikom in bogoslovcem za spremstvo na Markovi zadnji poti in za pogrebni obred. Enako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, posebno mladim pevcem. Hvala za podarjeno cvetje in vso izkazano pomoč. Enaka zahvala naj velja sodelavcem Gradbinca in Elektrotehne. Vsem, čeprav so vaša imena neimenovana še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Cerklje, 19. oktobra 1988 / mali oglasi tel. 27960 / NOVICE M DOGODKI Otroci naših zdomcev iz Essna pri vrstnikih v radovljiški občini S strahom na pot, sproščeni domov Radovljica, 20. oktobra - V okviru že šestnajstletnega sodelovanja med Slovenskim kulturnim in športnim društvom Bled iz Essna, ki združuje 160 Slovencev na začasnem delu v Essnu ter 40 domačinov, in radovljiško občino je bilo minuli teden na obisku pri radovljiških otrocih 21 vrstnikov iz Essna. Z njimi je prišlo tudi 22 odraslih, predvsem staršev, ki so priložnost izkoristili za obisk sorodnikov v Sloveniji oziroma na Gorenjskem. Skupina je bila tokrat manjša kot ob prejšnjih obiskih. Zakaj - ni nobena skrivnost. Sredstva javnega obveščanja po vsem svetu in tudi v Zvezni republiki Nemčiji so namreč precej pisala o zadnjih dogodkih v naši državi, kar je bil zadosten razlog, da so se nekateri odpovedali poti v Jugoslavijo^ drugi so odšli v spremstvu staršev in podobno. Predsednik društva Ivan Kavčič je dejal, da je tudi osebno prepričeval starše in da je moral nazadnje popustiti tudi pri stroških avtobusnega prevoza. Ko smo se v četrtek zvečer na zaključni prireditvi v radovljiški osnovni šoli pogovarjali z nekaterimi otroki, so priznali, da jim je bilo zaradi vsega, kur so slišali o dogodkih pri nas, malce »tesno zgodovinskih znamenitostih... Prav je, da spozna- jo domovino svojih staršev. Začasnost njihovega dela v tujini prerašča iz »začasnosti« v desetletja, zapletenost razmer v Jugoslaviji pa še odlaga odločitev za povratek. V Essnu dela okrog petsto Slovencev, približno tretjina se jih udeležuje društvene dejavnosti. Okrog šestdeset otrok obiskuje slovensko dopolnilno šolo, ki jo vodi Zvonka Škrjanec. »V začetku je bilo zanimanje skromno, ker so starši mislili, da gre za politično šolo. Ko so ugotovili, da je koristno, če se otroci naučijo materinščine in spoznajo zemljepisne, zgodovin- Ne le sodelovanje Kranj Minuli četrtek so v Kranju zaprli 21. mednarodni sejem stanovanjske opreme. V sedmih dneh si ga je ogledalo okrog 25 tisoč obiskovalcev, med katerimi je bilo predvsem veliko šolske mladine, ki je imela prost vstop na gobarsko razstavo. Sicer pa je prireditelj prodal okrog 10 tisoč vstopnic. Za letošnjo prireditev je bil sicer značilen bolj skromen nastop gorenjskih tekstilcev in lesarjev; tisti, ki so bili tokrat na sejmu med razstavljalci, pa so ocenjevali, da vendarle na tej specializirani sejemski prireditvi kljub zmanjšani kupni moči ni šlo zgolj za sodelovanje, marveč so zabeležili tudi zadovoljiv poslovni rezultat. Še posebno pa je tudi letošnjo prireditev popestrila gobarska razstava, na kateri pa so številni obiskovalci vseeno (kljub cenam) pogrešali nekatere spocialitete iz prejšnjih let., A. Ž. Kmečka romantika le še v muzejih — S prodiranjem vse močnejše modernizacije tudi v kmetijstvo, ko se brez stroja ne opravi skorajda nobeno delo na kmetiji, in namesto nekdanjih iskrih konj štejejo le strojne konjske moči, ostajajo dobri, stari komati le še spomin na lepo, dobro, kmečko romantiko. Naš posnetek je nastal na zadnji razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu. — Foto: D. Dolenc ske in kulturne značilnosti Jugoslavije, so jih bili pripravljeni voziti k dopolnilnemu pouku tudi več deset kilometrov daleč. Ker je naraščaja vse manj, bomo morali v prihodnosti nekatere oddelke zapreti. Šolo financira Nemčija, ki tudi postavlja normativ - najmanj 12 do 15 otrok za oddelek,« je dejala Zvonka. Na sklepni prireditvi, ki je bila v četrtek zvečer v radovljiški osnovni šoli, so otroci pripovedovali o vtisih in o tem, kako živijo v Essnu. Gostje in njihovi gostitelji so si tudi izmenjali da- rila- C. Zaplotnik Mladi in knjiga Žiri, 23. oktobra — V oktober, mesec knjige, se je zlila petkova slovesnost v Žireh, kjer so svojemu rojaku, pisatelju Leopoldu Suhodolčanu odkrili spominsko ploščo. Na prireditvi se je zbralo tudi ogromno mladih ljudi, ki jim je pisatelj posvetil največ svojega talenta in jim kot eden od pobudnikov podaril akcijo Bralna značka, ki šolarje spodbuja k branju. Ali mladi poznajo Leopolda Suhodolčana in njegova dela, ali tudi sicer radi berejo, ali se potegujejo za bralno značko — to smo vprašali naključno izbrano četverico. Peter Tolar, osmošolec: »Priznam, da nisem pretiran ljubitelj knjig. Preberem tiste, ki so v šoli obvezne — letos jih je pet — kaj več pa že redkeje. Najbolj so mi všeč knjige o živalih, rad listam po Zabavniku. Pisatelja Leopolda Suhodolčana poznam, spominjam se njegovih knjig Mornar na kolesu in Peter nos je vsemu kos.« Dejan Sedej, šesti razred: »Dopoldne smo v šoli imeli proslavo v spomin Leopoldu Suhodolčanu, spoznavali smo odlomke iz njegovih del in življenja. Tudi od prej pisatelja dobro poznam. Ni čudno, da mu pravijo slovenski An-dersen. Njegove knjige so mi zelo všeč, polne so domišljijo pisane v le- pem jeziku. V šolski knjižnici sem reden 6° ' Na mesec preberem približno petnajst knjig' Vilma Jereb, šesti J zred: »Starši, ki so F znali Lepolda Suho** čana, so mi pravi«,. njem. Lepo se mi zdit smo mu v Žireh •najj spominsko ploščo. » , ko berem. Hodim v 1P sko in šolsko knjiz«* Najraje imam zgodov ske romane, življenj^, se, a ne bi mogla katera knjiga mi je \ doslej najbolj všeč. Do četrtega razreda s sodelovala v akciji za bralno značko.« Karfl^ Poljanšek, tretji letj pedagoške šole: "VeSc* sem, da je Leopoldi s hodolčan naš roja* da je na rojstni hiši,^ bil spominsko pl°* Mislim, da bralna k«^ ra napreduje, kar je v kakor velika zaslug3 di akcije Bralna zn* v osnovni šoli.« H. Jelovčaj Slike: G. šio'1 Nov elektroenergetski center Jesenice, 24. oktobra - V jeseniški Železarni so že ob začetku gradnje elektrojeklarne začeli razmišljati o območnem centru vodenja elektroenergije, ki so ga pred nedavnim tudi odprli. Jeseniška železarna je med največjimi porabniki električne energije ne le v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji. Električna energija pa je v zadnjih letih postala izjemno draga, zato so v Železarni že leta 1982 začeli razmišljati, kako bi najbolj racionalno obdržali ravnotežje med proizvodnjo, dobavo in porabo električne energije. Količina in kakovost vsake proizvodnje sta zelo odvisni tudi od kvalitete električne energije, ki jo lahko dosežejo le z natančnim vodenjem elektroenergetskega sistema. Ob začetku gradnje jeklar-ne na Beli so začeli načrtovati tudi izgradnjo območnega centra vodenja električne energije v Železarni, v obratu Elektroe-nergija. Zgolj z lastnim znanjem Nove telefonske številke Škofja loka. 24. oktobra — Telefonski naročniki iz Škofje Loke so dobili nove šestmestne številke. Objavljene so v telefonskem imeniku, ki je pred kratkim izsei m bc v.>v,..», pogosto telefonirajo v Škofji Loki oziroma po Škofji Loki splača kupiti, saj je listanje po imeniku hitrejše in preprostejše kot klicanje informacij 988. jim je uspelo na enem mestu združiti vse operativne funkcije sistema, tako da so pomembno prihranili pri investiciji območnega centra vodenja elektroenergije. ki so ga pred nedavnim odprli v jeseniški Železarni. D. SEDEJ Priznanja Žirovcem Žiri, 24. oktobra — Na osrednji proslavi ob žirov-skem krajevnem prazniku 23. oktobru, ki je bila v petek, so med drugim izrekli priznanje peterici krajanov za uspešno delo na različnih področjih. Priznanja so prejeli: Marija Kavčič za delo v organizaciji Rdečega križa, Lojze Ko-lenc za aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti, Alojz Firšt za delo v ribiški družini, zlasti pri varovanju narave, in Polde Filipič, zaslužen za razvoj smučarskega, zlasti skakalnega športa; Pavel Krvina je za uspešno delo med gasilci prejel knjižno nagrado. H. J. Jubilej Rdečega križa in prostovoljnega W dajalstva ci vse vec Radovljica, 22. oktobra - Občinska organizacija Rdečega kn*J dovljica je ob 125-letnici Rdečega križa in 35-letnici prostoVj krvodajalstva pripravila v soboto popoldne v radovljiški osnov slovesnost s kulturnim programom in podelitvijo priznanj, P' značk. Kot je poudaril Justin Zorko, predsednik občinske orga«^ je ideja Rdečega križa vzniknila v Ženevi pred 125 leti z ie\jp<^ vojnih spopadih in v najtežjih dneh človeka ohranili človeS^p nevsko konvencijo je takrat podpisalo dvanajst držav, zdalj Rdeči križ organiziran v 165 državah na svetu. Čeprav so me f vami velike družbene in gospodarske razlike, se ideja Rdečeg3. še vedno krepi, razvija in postaja vse bolj trdna vez med narof^ bol miru in človečnosti, simbol milijonov ljudi, ki so pripravi] magati. i V Sloveniji so prva društva Rdečega križa nastala že l^j organiziran razvoj pa sega v leto 1944, ko je Rdeči križ sprej štvena pravila in razširil dejavnost na šolanje bolničarjev, Ojj nih, zbiranje sanitetnega materiala, opremljanje bolnišnic, sj skih kuhinj in podobno.Splošni razmah krvodajalstva se je z* vojni,darovalci krvi pa so takrat prejemali za kri denar. To J zročalo nevšečnosti, nekaterim je bilo le za zaslužek, takse« | pa ni vodil k množičnosti. Pred 35 leti se je začelo prostovolj«^ dajalstvo, ki je poudarjalo humane odnose med ljudmi, p'ej čustva, nesebičnost, pomoč v stiski... Tisti, ki so menili, da me. mi ne bo odziva, so se zmotili. Že prvo leto je darovalo kri y£ . kot v vseh prejšnjih. Podobno je bilo tudi v radovljiški občini. ^ število krvodajalcev raslo iz leta v leto. Pred dvema letoma valo kri kar 1909 občanov, največ doslej, medtem ko je za mlfl to tako kot za vso Slovenijo značilno rahlo zmanjšanje. Raz kot je dejal Justin Zorko - pojav aidsa in nepopolno osvešca'^ bivalstva o tej bolezni. V organizaciji Rdečega križa se priz3^ prepričati ljudi, da krvodajalstvo zanesljivo ni vzrok možneg9^ bolezni; sicer pa so najbolj zadovoljni s tem, da je med krv° vedno več mladih. Na slovesnosti, ki so jo popestrili z nastopom Ladka Korošc^^ Hočevar, Hajka Koritnika in Leona Engelmana ter dritfj igralca Jožeta Logarju, so podelili več priznanj. Franc ^Cu\ Brezovice pri Kropi, ki je doslej že petdesetkrat daroval kri> h jel plaketo. Jože Šeliga iz Bohinjske Bistrice in Branislav * \ Radovljice, 15-krat na darovalca krvi, sta dobila značke, PT* f tudi Martin Poček in Marjan Rijavec iz Radovljice ter Jank iz Zgornjih Gorij in Stane Resnik iz Rodin, ki so doslej dar« že 35-krat. Šest občanov je prejelo značke za 30-krat darov* ^ 19 za 25-krat in 31 za 2o-kratno darovanje. 39 posameznik<>J\j| dajalcev in aktivistov, in 18 organizacij, ki imajo največ krvod^ oziroma najbolj pomagajo Rdečemu križu, pa je dobilo ju plakete. Pesem iz mladih grl — Zgodaj je treba začeti, pravijo vzgojiteljice v škofjeloških vrtcih in svoje najmlajše varovance navdušujejo za pesem. Dobro so jih naučile. Ko so pred dnevi s svojo mlado pesmijo nastopili pred zbranimi aktivisti OF nekdanjega škofjeloškega vojnega področja na Podnu, so poželi vse priznanje. Čestitamo! —• Foto: D. Dolenc Gremo v neznano Glasov izlet Samo še pet dni nas loči od našega jesenskega izleta. Ce^b informacijo skupaj s seznamom izžrebancev objavljamo strani našega časopisa. Zaradi velike želje, da bi se lahk gr ta udeležili tudi tisti, ki nimajo sreče pri žrebanjih, smo r ^ virali pri turistični agenciji "Odisej" iz Kranja, kjer se grijavite in vplačate stroške izleta, še 45 dodatnih se tjSt* tevilo je omejeno, zato bomo lahko na izlet vzeli sam0 ki bodo prišli v to število. Velja torej pohiteti! ,<$■