ßorh'M* izhtija vsaki torek in soMto Ako pads na ta dneva pnlh^k, dan poprej. ill" |rrer je ua.sl;ivljati pisma. fit Seffiwkiraua pinina I st- ne sprejemnjo, enako se ne iivažiijejo pisma brez podpisa. iluknpisi dopjsov se ne vračajo „Gorii-a* ' stanejna leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. Upravništvo se nahaja v „Narudni Tiskaini" ulica Vetturini St. 9. Za d^lawe se plačuje od CveterostopiH- petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. VitHnnwt.nf itcvilkc stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriškili tratikah. $t. 30. V (iorici, v sohoto dnt* \C>. aprila HMO. Leto XII. Goriski ognjenik. Cc jc bila „Mizarska zadruga" res aktivna, kakor trdi „Soča". ni pretila „Trgovsko-obrtni zadrugi" nikaka zguba. Vrhu tega jc imela T. o. /. za svojo terjatev v znesku. 415 tisoe kron „še posebno jamstvo viSjejja Stevila dobrih posestnikov. ki iniajo čiste^a premoženja za milijon kron". ) To trdi (iabrSček v svojem članku. Ce je to res, je bila za „Trgovsko obrtno zadrugo" vsaka zguba popolnoma iz- ključena. In vendar je „Trgovsko-obrtna zadruga" tožila „Mizarsko zadrugo" za 220 tisoč kron ter zarubila vse njeno imetje. Gabrščeku in drugim članoin načelstva T. o. z. se je tako tnudilo, da so sklenili, izterjati ves dolg brez odlašanja in na najkrajši način. Ali ni tako postopanje slovenskega denarnega zavoda proti slovenski zadrugi kruto in nezaslišeno? „Trgovsko-obrtna zadruga", ki je bila ustanovljena v svrho podpi- ranja slovenskih obrtnikov in trgovcev, je zadrgnila vrat aktivni slovenski zadrugi! Kako naj si razlagamo to po- čenjanje „Trgovsko-obrtne zadruge" ? Zakaj se je sklenila na občnem zboru „Mizarske zadruge" likvidacija, čeravno je imela ta zadruga po zadnji revidi- rani bilanci 63 tisoč čistega premo- ženja ? Ali so na tern zboru nemizarji preglasili mizarje? Nam se vsiljuje inisel, da je ta brez potrebe provzročena likvidacija „Mizarske zadruge" le sred- stvo, s katerim hočejo v prvi vrsti ne- kateri nemizarji dobiti v pest to za- drugo. Ne „kremplji posvečenih in ne- posvečenih lumpov" kakor trdi Gabršček — marveč kaki drug: kremplji se bržkone stegujejo po „Mizarski zadrugi". * Gabršček trdi dalje v svojem članku, da bi mi radi priklicali malce runa na „Trgovsko-obrtno zadrugo". To podtikanje je ravno tako ne- sramno, kakor je nesramna prej^nja Gabrščekova trditev, da hočemo „Mi- zarski zadrugi" škodovati in jo tako po ceni dobiti / kremplje. Run na slovenske denarne zavode in na zadruge je klicala Gabrščekova „Soča"! Naj (iabršček le prečita. kar je pred leti ali sain pisal ali pa doptistil, da so drugi pisali o ..Centrifugr, o „Goriški zvezi", o „Cerkljanski posojil- nici" in o drugih slovenskih zadnigali. To, to je klicalo run na slovenske za- druge ! Skoz naše članke se vije kakor rdeča nit le svarilo pred preveč drznimi skoki na gospodarskem polju. svarilo pred burjastim (iabrščekom, ki je v di- letantizmu razmetaval denar kakor pe- sek v nakup pasivnih liotelov, v zi- danje in prezidanje poslopij, itd. Naš svarilen glas se ni upoŠteval — in zgodilo se je, kar je že dr. Tuma v „Rd. Pr." povedal s temi-le besedami: Za časa svojega političnega delovanja sem ustanovil sam brez vsake opore in na lastne stroške Trgovsko-obrtno zadrugo, Mizarsko zadrugo. Narodni *) Ti poscstniki so: Lorcnzutti Anton, Ukiiiur Fran, (iomiščck Slolaii, ftuligoj Fran, Srobrnie Jimp, Konjodic Rudolf, Zajcc Volcoslav, Konjudic Andrcj, Konjedic Kilmimd, Konj<>dic LbahJ, Boškin Anton, Jug Anton st., Hollar Fran, Luziuk Andrej, R(>ni«r Leopold, Basin Jakob, Ju"; Anton ml. sklad. Pevsko in glasbeno druStvo in reorganiziral (ior. Ijtidsko posojilnico. V it d s t v u tell zavodov seni konec I. l()()2 prepustil g. A. fiabrsceku. On si je prisvojil Trgovsko obrtno zadrugo in Narodni sklad in je jel absolutno gospodariti. Mizarsko zadrugo pa si je izvolil g. Rudolf Konjedic in GorLski ljudski posojilnici predseduje dr. Treo. Od:-topil sem tudi od vodstva gospo- darskih zavodov. ker st: je na veliko škodo deželi odbil nioj gospodarski nacrt in se je izvedel Andrej Gabrščekov s silno potrato narodnega denarja brez cilja in brez haska. In res je rezultat Gabrščekovega vodstva gospodarskih zavodov — po- trata narodnega denarja. Zato smo klicali in kličenio zopet: Proč z OabrSčekom od vodstva „Trgov- sko obrtne zadruge"! Sicer pa bi (iabr- šček sain odložil načelstvo denarne^a zavoda, pri katerem ima odprt kredit v znesku več tisoč kron --- ako bi imcl nekoiiko več rahločutnosti. Dokler'sta dr. Tuma in A. Gabršček skupaj orala, je pripisovala OabršČe- kova „Soča" dr. Tumi „izredoo finaačno znanje" in „reformatoričen dun" ter priznavala Tumove zaslugc na gospo- darskem polju. Pisala je n. pr.: Dr. Tuma je izvršil velikansko reformato- rično delo in reorganizoval Goriško ljudsko posojilnico tako da je ona naj- lepši zavod, na kateri smo lahko po- nosni. 0 Tumovih zaslugah za „Trgovsko- obrtno zadrugo" pa čitamo v „Soči": Ta prekrasni zavod je delo dr. Tume. Reservni zalog raste tako krasno. da bo ta zavod že v 10 letih največja do- brota za vse Slovence na deželi. 5e po- sebe pa v Oorici. Ta zavod nam sosedje zavidajo. Umevno je samo po sebi, da si je postavil dr. Tuma s tern zavodom največji spomenik. Ko bodo nasi po- tomci uživali neizmerne dobrote iz Trgovsko-obrtne zadruge, se bo hvaležno in spostljivo imenovalo Tumovo inie. Dokler je bila „Mizarska zadruga" že pod Tumovim vodstvom, je pisala „Soča" tudi o njej, da „imenituo napre- duje"; še 1. 11>02 je Gabršček to zadrugo štel s ponosom med stvaritve napred- njakov. Tako je sodila „SoČa" o Tumovem delovanju na gospodarskem polju pred leti. In zdaj pravi Gabrs'cek v isti „Soči", da „Mizarski zadrugi" ni šlo dobro pod Tumovim vodstvom. da je Tuma za- vozil tudi pri „Mizarski zadrugi" kakor doslej še vedno. kar je price) na go- spodarskem polju. Tu imaino zopet dokaz. da piše Gabršček o isti stvari danes tako. jutri ravno nasprotno: kakor urn kaže! Zato pravzaprav (jabrSČekove eks- pektoracije niso vredne, da se ž njimi bavimo in čas tratimo. Kedar se goriski ognjenik izbruha, ugasne sam od sebe! Odgovor „Edinosfi" in dr. Gregorinu. „Hdinost" je nagromadila v minolih dneli na naš oziroma dr. Gregorčiča naslov toliko in take polemične snovi, da smo prisiljeni odgovoriti. Najprej pa moranio konstatirati, da glavni provzro- čitelj odgovora v „bdinosti" nismo mi. ki smo jo večkrat pozivali, naj dokaže Že enkrat svoja nercsnična ali neresni- Čno zavita poročila o nas, na.^i stranki. naši delegaciji itd.. da povzročitelj no- vegaodgovora,,Gorici" ni "Gorica". ampak najnovejše volitve na Krasu. „lidinost" torej ni umerila svojega odgovora po naših pozivih. ampak po svojih. ali prav za prav po svojega kandidata potrebali. ki niso nameravale drugega. pridobiti si nego zaupanje kraških volilcev. a njih naspro- tnost proti naši stranki in našemti kan- didatu. To ni bil torej odgo^vor ,,'i o- rici", ampak volilni ok lie na Kra- ševce. Kot tak se je na videz basil s stvarnimi dokazi. od nay zahtevanimi. v resnici pa so mu na sreu ležali slavo- spevi na svojega kandidata, katere naj bi volilci sami izvajali iz novih obreko- vanj in kletev na naš račtin, kakor otroci moralo iz basni. Da pa k taki slepilni igri ne moremo molčati, je več kot opravičeno. Zatorej k stvari! „Iidinost" se najprej izpodtika ob odprto pismo naših volilcev z dežele. naslovljeno na dr. (iregorina z vidnim namenom, da bi prikrila pravi vzrok. da se ni odzval dr. (jregorin tomu pismu, ker je bilo še prezgodaj za volitev na Krasu in je bilo nam še dovolj časa, neresničnosti v Edinostinem odgovoru popraviti. „Edinost" pa pravi. da pismo naših volilcev ni bilo nikako odprto pismo, ker je bilo podpisano le od ano- nimnih volilcev z dežele. Tako „Edinost". ki je komaj osem dni prej objavila od- prto pismo na dr. Šusterčiča brez vsa- kega podpisa. Izgovarjala se bo. da je to pismo spisalo nje uredništvo. Dobro! Denimo, da ima ...Edinosf v u- redništvu le eno osebo, ki je slučajno dr. Šusterčiču znana : ali jemorebiti on tako gotov, da mu je to pismo pisala ravno ta oseba ? Ali ni mogoče. ali v časih navada, da tudi drugi sotrudniki dajajo svojim spisom urednistveno o- bliko? Ali je tako izključeno. da bi bil mogel ono odprto pismo spisati sam dr. Gregorin? „Edinost" poreče: Na vse zadnje je znano irne odgovornega ure- dnika. Dobro! Odgovornega urednika ima tudi „Gorica". in ta zastopa vse. kar je pisano v „üorici", in nima o- sebnega podpisa, torej tudi volilce z de- žele. Kako je torej mogoče, da naša od- prta pisma fingirajo javno mnenje. „I*di nostina" odprta pisma. ki nimajo nič bolje označene osebe pisceve. pa ne ? Zato pa, draga „Hdinost", zdravi najprej sama sebe! „Edinosti" ne gre v glavo nasa trditev. da obstrukcija v dež. zboru ni bila dr. GregorčiČa. ampak laska. ka- teri se je dr. Gregorčič le pridruzil Razumemo. da se to ne vjema z „Edi- nostinimi" namerami, ali toše ni dokaz. da bi se nje strankarskim nam era in morala pokoriti razsodnost nasili cita- teljev. Ti pač sodijo bivšo jbstrucijo po njenili dejstvih, ne pa po zavitih in ne- resničnili poročilili v „1-dinosti", ki jih je prikrojila za svojo „publiko" kakor vse, kar pise o nasem deželnem zboru. Naša delegacija bi se gotovo ne bila sama odločila za obstrukcijo, ker je bila za to prešibka, in ne bi je bila mogla vzdrzevati, če bi jo bila laška večina opustiki. To je menda dostopno vsaki zdravi pameti, le „lidinostini" zlovolji ne. „Hdinostina" primera obstrukcije s tatvino Sepa na obeli nogali. kakor na- vadno nje primere, katerih nekaj po- znamo se iz pravde o volilni reformi riflifürjl in icfrcl/orro /lii* iU^«« Lr.4«_ — pridiuži tatii. gre.ši zopftr''"božji in člo- veški zakon. kdor se ^rUruži (v gori- skem dez. zboru) obstnikciji. ne greši zoper noben zakon. ..Edinost" naj torej svoje moralizovanje vtak'ne v žep. tem- bolj. ker je ona sama obstrukcijo že zagovarjala če ne v goriški zbornici, pa v državnem zboru. Vipavska železnica. Pododbor za zgradbo vipavske že- leznice je predminoli mesec sklenil na- slednjo spornenico: Xa shodu dne 20. svečana t. 1. v St. \'idu nad \'ipavo se je izvolil lo- kalni odbor za zgradbo železnice Po- stojna-Vipava. Xa tern shodu se je skle- nila sledeča resolucija: Vipavska železnica naj se združi z juzno točko projektovane proge f'o- stojna-^tanjel. ako mogoče pri Raz- drtem. Iz tozadevne debate se je dognalo. da odgovarja proga Vipava-Št. Vid- Razdrto-Postojna v prvi vrsti potrebam prebivalstva podnanoške in vipavske doline. kakor tudi kraške planote. Le ako bi bila ta proga iz tehničnih in drugih razlogov nemogoča. naj se vi- pavska železnica podaljša od AjdovŠčine dalje in zveže z nameravano transver- zalno železnico pri Štanjelu. Že leta 19Ü0. ko se je vrsil na prosnjo konsorcija železnice Gorica- AjdovšČina lokalni ogled v svrho po- daljšanja te železnice do ^t. Vida. iz- rekli so interesenti soglasno željo. naj se ta železnica podaljša čez ^t. Vid- Razdrto do Postojne. Iz razpisa c. kr. železniškega ministerstva z dne 13. no- venibra 1900. št. 2S.595, ki ga je to ministerstvo izdalo na podlagi razprav vsled prožnje goriskega konsorcija. je pa razvidno. da c. in kr. vojno mini- sterstvo zahteva, da s#e ima graditi že- leznica Postojna-^tanjel z ozirom na sedanjo državno železnico Gorica-Trst, ker je ta proga za vojaške namene najbolj pripravna in tudi dosti ceneja. Udeleženci shoda z dne 20. sve- čana t. 1. so se z ozirom na navedena dejstva odlodli za imenovano resolueijo s prepričanjem. da bode le ista želez- nica iztekla. za katero se zavzame c. in kr. vojno ministerstvo. Pa tudi v ko- mercijalnen: oziru odgovarjajo navedene proge. ker se ta Črta Postojna-^tanjel da zvezati pri Dolenjivasi s progo Divača- Pulj in od Štanjela naprej pa pri Tr- žiču ali Ronkah z železnico čez Červi- njan v Furlanijo. Za te proge zavzema- jo se tudi primorske občine Krasa. ker bi bile take zveze za iste velikanskega pomena. \T telmičnem oziru bi bile ovi- re neznatne. kajti tako postojnski ko- lodvor kakor vas Razdrto ležita v isti visini (580 in) nad morjem. in se <.iajo padei in stnnci železnice zlalika zrav- nati. V drugem oziru bi bila pa tudi ta proga Postojna-Trst ali pa Gorica čez ^tanjel za več kot 20 km krajša od južiie železnice. Pri podaljsanju želez- nice z Razdrtega na Vipavsko bi se moralo pač ozirati na padec iste. To se je že povdarjalo pri komisijonelnein ogledu leta 1906, vendar pa to ne bi bile nepremagljive ovire. Za kako drugo zvezo Postojne z Vipavo n. pr. čez Pod- kraj-Col se ne moremo zavzeti, ker bi od istevipavska dolina ne imela nobe- da ne odgovarjajo le v tehničnem. financielnem in komercielnem oziru, ampak v prvi vrsti Ijudskim potrebam. Ta Železnica bi bila pa tudi težko iz- peljiva. ker bi šla do Podkraja, ki leži 800 m nad morjem, vedno navzgor in bi bila tudi izdatno dražja, kakor pro- ge, katere mi želimo: treba bi bilo. ako bi se ta železnica brez dragih predorov gradila od Podgrada navzdol. vsled ve- likega padca izpeljati serpentine. Na ta način bi bila ta zeleznica tudi dosli daljša, nego ona iz Postojne čez Raz- drto na Vipavo. Notranjska ima izdat- no kupčijo s lesom. ki se i'zvaza ne le v Trst, ampak tudi v Itatijo. Znano je, da so tarifi južne železnice jako visoki in da je le težko konkurirati nasproti severnim lesnim producentom. kateri imajo za svoje izdelke prikladnejše zveze z Italijo. Z ozirom na to bi bilo velikega pomcna, ako bi se namerava- na transverzalna železnica Aspang- Wechsel-Brezice. Novo mesto. Bloke mimo Cerknice združila z železnico Po- stojna-Štanjel. Pri tern bi se lahko oziralo na LoŽ in Stari trg, ako bi se železnica. ki je sedaj projektovana čez Javornik na 11. Bistrico in Podgrad ob Javorniku nad cerkniškim jezerom in čez Škocjan zve- zala s Postojno. Take zveze bi tudi od- govarjale graščinam Schneeberg in Hasberg, kateri zakladati naše lesne trgovce s svojimi produkti. Tako po- daljšana transverzalna železnica bi bi- la dosti krajša. kakor ona čez Bistrico, ki bi imela še večje strmce čez Stanov- nik, kakor ona Postojna-Col. Končno pripomnimo. da se je za te zveze izreklo več kakor 50 notranjskih občin. katere so tozadevne resolucije odposlale na c. kr. železniško minister- stvo in na c. in kr. vojno ministerstvo. Predlagamo tedaj in prosimo z ozirom na to. da je železnica Postojna-Štanjel že trasirana od c. in kr. vojnega mini- sterstva. naj centralni odbor za zgradbo kranjskih železnic preskrbi trasiranje proge Ajdovščina-Yipava-Št. Vid-Raz- drto, eventualno, če je potreba. tudi traso Razdrto-Postojna. oziroma Raz- drto-^tanjel, kakor tudi trasiranje na- daljnje zveze te železnice s projekto- vano transverzalno železnico mimo Cerknice. Lokalni odbor za zgradbo železnice Postojna-Vipava. V V i p a v i, dne 20. marca 1910. B. M. Perhavec Dopisi. Iz Dornberga. Naš orožniški po- stajevodja je mož. katerega si bo treba enkrat malce ou bliže ogledati. Mož se „čuti" v svojem dostojanstvu posebno napram takozvanim „klerikalcem". Ka- kor se vidi se bo treba oglasiti tam, kjer imajo višjo „šarzo" kot nosi ta „žandarm". Imamo mnogo gradiva na razpolago, ki bi bilo vredno je objaviti. da bi se izvedelo, kak je ta „žandarm". Za danes ne rečemo driigega. Ako ne bo to nič pomagalo, uže vemo, kam se nam je obrniti. Svetovali bi „žandarmu", da bi raje malo bolj pogledal pod Gra- dišče, kako ribe lovijo... Menda se ra- zumemo. Za danes pika. Iz Dornberga. — Naš strokovnjak posnema trancoske framozone kali. Na praznik oznanenja Marije Device sta prišla on in nadkmet Križman v znano lib. gostilno „pri lidinosti" in ukazala natakarici, prinesti vina. Ko prinese na- takarica, ki je odločna deklica našega miSljcnja, naročeno vino, se gospod stro- kovnjak zažene vanjo rekoč: Proč z kri- žem, proc s križum. Deklica ni vedela, kaj hoče prav za prav strokovnjak. Na enkrat pa se spomni, da ima na prsih pripet „Orlov" znak s križem, nato mu odgovori: Ce smete Vi gosp. M. nositi znak „Sokolov", zakaj bi jaz ne smela nositi znak „Orlov" s križem? Kaj tako Vam je križ nasproten ? Sploh pa si iCtfa Od nobenei'a no mwfim nVpnnup. dati. da bi ne smela nositi križa na prsih. Tudi gosp. Križmanu ni bilo menda po volji. da je bila deklica tako odločna in da ni hotela Orlovega znaka odstra- niti Zato sta ji pa modernista pre- povedala. streči njunemu obmizju. Cudna kazen. Cudno se nam pa zdi, zakaj sploh liberalce križ tako v oči bode in zakaj se ga tako bojijo. da kričijo proč s križem. Pa ne da bi mogoče kdo mislil. da niso liberalci radi tega vseeno dobri kristjani, kaj še. Saj njih pobožnost so dovolj jasno pokazali na dan pogreba nekega mladeniča „Sokola" sorodnika gosp. Alrevljeta iz Tabra, ki so ga spremljali pokriti pred krsto za križein do groba. Seveda je bilo to bolj nobel in moderno. Po starem je bila pri nas pa navada. mrliča spremljati gologlav za krsto in moliti rožni venec. To na- vado hočejo pa naši liberalci odpraviti. ker je to nekaj starokopitnega. Po po- grebu so se pa svravili v krčmo, kjer so, čeravno je bil petek. jedli goljaš V enem dnevu toliko zaničevanja cerkve- nih predpisov! Eošane na Notranjskem. — Pred par meseci dobili smo novo poštno ekspeditarico. g.čno Adele Reja, vestno in natančno uradnico, ki je jako pri- Ijubljena pri občinstvu. Vsled velikega poštnega prometa je c. kr. poštno rav- nateljstvo povišalo našo pošto v III. razred. S poštiljonom. Ivanom Stradjot smo tudi zadovoljni. Sedaj misli službo pustiti zaradi premale place. Ima borih 1000 K na leto za se, za konja in za voz. Res premalo. Pevsko in tamburaško dru- Štvo v Košani vrlo lepo na- preduje. Da se razume, je društvo naše, katoliško. G. predsednik irf pevovodja Janko Grad. nadučitelj, vrl navdušen mož, je hvale vreden. da tako pevsko kot tam- buraško društvo napreduje. Istopilo je par nazadnjakov iz društva, ker ni ho- tela večina udov trobiti v njih liberalni rog. Tekoče leto je društvo priredilo že 2 koncerta I.vega v Košani in II. v No- visušici na belo nedeljo vprostorih Ivana Domicelj-a; slabo vreme je bilo a ude- Iežencev je bilo vseeno čez 300. Pri vsaki točki se je aplavdiralo in priznalo natančno izvršitev vseh komadov. Takš- nih in še lepših koncertov v tekočern letu se bode še priredilo, ker sevidi, da se ljudstvo zanima za zabavo, zakaj pa tudi ne v poštenem imenu. Luka Ma- rangonov in kompanija bela so prišli h koncertu izzivat; zahvalit se morajo mir- nirn in dostojnim udom, da jim niso pokazali vrat. V N o v i sušici se napreduje prav marljivo, duševno in tel.esno pod vod- stvom gospodov .Josipa Penko in Ivana Do- micelj. cerkvenih klučarjev; sporazumno z Vaščani naročil se je lep kamenit križ za 160 K, postavilo se ga bode pri uhodu v vas, kar bode dokazovalo vnetost za čast božjo. Bog poplačaj vsem daroval- cem. Posnemajte to že druge vasi. F^osestnika Penkov in Majdičev oddajeta mleko v Reko po 20 vin. liter, dočim plačujejo mleko v mlekarni še vedno po 12 vin. liter. To je res lep napredek. Košanski opazovalec. Polifični pregled Državni zbor. V četrtek ob 3. uri popoluddne se je sešla poslanska zbornica prvikrat po Velikinoči. Koj začetkom seje so neka- teri posianci protestirali proti odredbi zborničnega predsednika. ki je svoje- voljno kot prvo toeko dnevnega reda postavil zakonski načrt tičoč se 182 milijonov kronskega državnega posojila mesto onega tičočcga se službene prag- matike državnih ushižbencev, kakor je to določila poslanska zbornica pred vc- likonočnimi prazniki. Posl. Scitz je stavil predlog, naj pride torcj državno posojilo na drugo mesto dnevnega reda tnr /Ici nai c:» n (.im nlnrHiuur« »•»swl 1st.».. po imenu glasuje. V poimenskem gla- sovanju je bil Seitz-ov predlog odklo- njen z 259 proti 219 glasovom." Nato se.je pričelo s prvim čitanjem omenjenega zakonskega načrta. Prvi je govoril socialni demokrat dr.Ellenbogen, ki je najpdločnejse kritfziral postopanje vlade. Finančni minister Bilinski je v daljsem govoru zagovarjal zakonsko predlogo kot neobhodno potrebno -in nujno ter prosi konečno naj se ista prej ko prej reši. Potrebno je državno po- sojilo, rekel je finančni minister, zaradi tega. ker so preostanki državnih bla- gajnic prepičli, kakor da bi se zamoglo vspešno in redno priti v okom vsem opravičenim zahtevam državne uprave. Nujno pa je, da se ta zakonski načrt prej ko prej reši zaradi tega, ker so se razmere na denarnem trgu poslabšale. Zadnji čas -je namreč padla renta za 75 vin. Obrestna mera pa je poskočila od 3 na 374 "L- Zato je pa skrajni čas, da zbornica posojilo dovoli, da bode mogoče isto najeti pod pogoji. katere bo mogoče sprejeti. Med svojim govorom je finančni minister med drugim tudi rekel, da se ni dalo knezoškofu Jegliču iz gotovine v blagajnah niti vinarja. Ako je dobil posojilo, se je zamoglo zgoditi to le iz premoženja verskega zaklada, v kar ima vlada pravico in kar se je le v marsikaterih slučajih prakticiralo. Davka ni minister odpustil škofu Jegiiču nikakega. Nato je bila razprava prekinjena, nakar je posl. Vukovic utemeljeval svoj nujni predlog glede zgradbe dal- matinskih železnic. Med vlogami. se nahaja interpe- lacija posl. Dubilica v zadevi odloka. ki ga je izdal naučni minister na dezeine centralne vlade na Kranjskem, Primor- skem in v Dalmaciji v zadevi Halleye- vega kometa. Interpelanti izvajajo. da ne obstoji med prebivalstvom omenjenih dežel nikak strah glede omenjenega ko- meta. Vest da razprodaja ljudstvo svoja premoženja za vsako ceno, je popol- noma kriva. Interpelanti vprašujejo naučnega ministra grofa Stürgkha, če je res izdal tako naredbo in v pritrjeval- nem slučaju, kako more opravičiti ljud- stvo žaleča prisojanjanja, ki so zapopa- dena v omenjenem odloku. Med vlogami se je nahajala tudi interpelacija posl. Pittacco v zadevi po- nesrečenja vlaka pri Miljah. Včeraj je poslanska zbornica kon- ča!a prvo čitanje vladne predloge o državnem posojilu ter pričela s prvim čitanjem službene pragmatike. Prihodnja seja v torek. Seja „Slovenskega kluba'. „Slovenski klub" je imel v četrtek pod predsedstvom dr. šusteršiča sejo. Klub je soglasno odobril načelniško poročilo o političnem položaju, nakar je obravnaval dogodke v jugoslovanski delegaciji. Soglasno se je klub izrekel, da narodni interesi zahtevajo skupni nastop vseh jugoslovauskih zastopnikov v parlamentu. Klub je poblastil načel- nika, naj stopi v zvezo z „Zvezo južnih Slaveira" s kpnkretnimi predlogi o času primerni reorganizaciji „Narodne zveze" in naj o tem poda poročilo. DarouL Za „Solski dorn" so plačali: predsedništvu Št. Ž. na račun ustanovnine (za „Novi Dom") 100 K; Avgu- štin Žigon, trgovec v Šibeniku 5 K; A. A. Mlckuš, župan v Bovcu 50 K; dr. A. Gre- gorčič v Gorici 2U !(. Srčna hvala! Našemu upravništvu je došlo: H. Črnigoj vikar v Lokavcu 10 K; omizje v Oseku 10 K. Domače in razne vesfL Odlikovanjo. — Nas rojak preč. g. Anton P i p a n, kurat c. in kr. inor- ____:^,,. .. i5:u___:i..... FA-.i_____::: : ~ i_:i x- dni odlikovan z zlatim križem s krono za zasluge. Cestitamo! Rednl občnl zbor „Centralne po- sojilnice". V četrtek predpoludne se je vršil v društveuih prostorih redni občui zbor „Centralne posojilnice". Udeležba je bila dobra. Zastopauih je bilo nad 1000 glasov. Predsednik prof. B e r b u č je uajprej konstatiral sklepčnost zbora in je potem v širših potezah orisal de- lovanje zavoda v niinolem letu, ki kaže v vsakem pogledu lep napredek. Clan nadzorstva c. kr. računski rav- natelj Pirjevec je pa preeital poro čilo o denariiein prometu, iz katerega posnameino to-le: Koncem leta 1909 je štela posojilnica 83 člauov z 260 glav- nimi deleži in 1593 članov s 1593 opra- vilnimi deleži. Deuarni prcmet je znašal v letu 1909 9,232.405 02 K. Stauje lira- nilnili vlog koncem leta 19o9 je znašalo 2,298.040-53 K. Posojila: V letu 1909 se je izplačalo posojil: a) na osebni kredit in zastave 140.3 J6 67 K, b) ua vkiijižbo 322.78311 K, c) na mesečno odplače- vanje 5.900"40 K, skupaj 468.990" 18 Stanje posojil koncem leta 1909 znaša 2,241.584-25 K. Rezervni zaklad koncem leta 1909 je znašal 35.92825 K. Čisti dobicek za leto 1909 zuaša 13.773-1 (J K, ki se po sklepu občnega zbora tako le razdelil: 10% pripis rezervnemu zakladu 1.377-31 K, 5"/0 dividenda deležem 2.257'54 K, od ostanka prva polovica rezervnemu zakladu 5.069-13 Kin druga polovica razpoložuemu zakladu 5.069 12 K. Z ozirom na ogromni denarni pro- met, katerega je imela „Centralna poso- jilnica" v niinolem letu, zdi se čisti do- bicek nekako majheii. Če se pomisli, da „Centralni posojilniči" ni namen, da dela pii svojem poslovanju velikih do- bičkov, niarveč da preskrbi našeinu Ijud- stvu, ki išče pri nji pomoči v deuarnih potrebah, denar po kolikor mogoče naj- nižji ceni in pod najugoduejšimi pogoji, potem je to popolnoma umevno. Zato pa poskrbuje „Centralna posojilnica" de- nar na vknjižbo le po 57470, 'Jocim iz- posojujejo vsi drugi zavodi najmanj po 5'/27o, ako ne dražje. Ko je c. kr. ra- čunski ravnatelj Pirjevec poročal še o delovanju nadzorstva v niinolem letu, ki je bilo jako intenzivno, je v itneuu na- čelstva dr. P a v 1 e t i č preeital načrt po- godbe, vsled katere prevzame gospod Teodor Hribar trgovino „Centralne posojilnice", katero je on, namreč g. Te- odor Hribar dosedaj vodil pod imenom „Krojaška zadruga". Občni zbor je ta načrt brez vsakega ugovora odobril. Nato se je izvršila volitev nadzorstva. Izvoljeni so bili z vsklikom vsi prej- šnji člani. Potem ko je predsednik omenil nekih prošenj za podporo, ki so se pa odstopile načelstvu, ker ima vsled pravil le ono pravico razpolagati z raz- položnim zakladoin, bil je občni zbor zaključen. Obletnica smrti prelata dr. Josipa Gabrievčiča se bo obhajala v cerkvi tukajšnje bogoslovnice s peto mašo v torek ob 8. uri. Shod „Slov. katol. delavskega društva" je bil v nedeljo dne 10. t. m. v gostilni „Central" ob obilni udeležbi. Po pozdravu gosp. predsednika Gorjupa, govoril je najprej poslanec Pon o na- črtu postave glede zavarovanja za bo- lezen, starost in onemoglost. Povedal je, da z avl aču j e'vlad a re^itev tega vprašanja, ker se boji stroškov. Delavci so bili g. po:;lancu za dana po- jasnila zelo hvaležni, kar so na koncu govora pokazali z živahnim ploskanjem. Za njim je govoril g. poslovodja Prem- rou o konsumnem društvu za slovensko delavsko ljudstvo, ki bi bilu v Gorici zelo potrebno. Preč. g. dr. Pavlica raz- loži navzočim pravila „Jugoslovanske strokovne zveze" v Ljubljani in predlaga resolucijo : Občni z b<) r „Sloven- skega dela v s k ega d r ušt\ a" p o- z d r a v 1 j a z v e s e 1 j e m u s t a n o v i- t e v „ J ugoslovanske s t r o k o v ne zveze" in n a I a g a o d b o r u. naj stopi v dogovor z načelstvom i........„ ^......_ u ,» A ~ i ~ x : i......- g o j e v, pod k a t e r i m i b i s e t u d i „SI o v. k a t o 1. d e 1 a v s k o d r u Š t v o" v (j o r r c i ti v r s t i I o m c j č 1 a n e. Isto jc povdarjal tudi g. Ludovik Spa- capan, strojevodja „Narodnc Tiskarne", ki je priporočal, naj se to čimprcj stori, da dobi jugoslovansko delavstvo močno organizacijo. (i. Anton Grbec je govoril o društvu „Svoj Do in", ki gradi Slo- vencem v Gorici domove. Sprejeli so se še te-le resolucije: 1. Zbor pozivlja državne poslancc, naj storijo potrebne korake, da se po- speši rešitev vprašanja glede zavarova- nja za bolezen, nezgodo, starost in one- rnoglost. 2 Zbor pozivlja poslance, naj sto- rijo vse potrebno pri visoki vladi, da se rešitev prošenj za domovinsko pravico v Gorici ne bode več zavlačevala. 3. Zbor pozivlje poslance, najise krepko potegnejo pri ministerstvu, da se v popisovalnih polah za ljudsko štetje rubrika:Občevalni jezik premeni v rubriko: Materni jezik. Vse resolucije so bile z odobrava- njem sprejete. Tako je storjen korak naprej! „Slovensko kat. delavsko dru- štvo", ki je najstarša krščansko-soc. or- ganizacija na uoriškem, hoče tudi v bo- doče čvrsto napredovati. Naprej, naprej! Kolesarsko društvo „Solkan" v Solkanu, bode imelo svoj I redni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenem shajališču (go- stilna Anton Mozetič). Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. Trgcvsko in obrtno društvo v Gorici vabi svoje Clane na letošnji redni -občni zbor, ki se bo vršil na podlagi § 6 društv. pravil v nedeljo dne 24. tek. m. v dvorani pri ,,zlat. Jelenu" v Gorici ob 10. uri predpoldne z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo tačasnega odbora o društvenem stanju po pra- vilnem redu; 2. volitev novega odbora; 3. slučajnosti. Želeti je, da se to ko- ristno toda omalevaževano društvo še bolj oživi, zanimanje zanj med trgovci in obrtniki razširi, zato naj bi prišli na :to zborovanje vsi društveniki in tudi tisti, ki bi želeli postati, bodisi z mesta ali z dežele. Pristno narodnjaštvo so vzeli v zakup veliki narodnjaki, ki se zbirajo okoli advokata Gregorina pri „Edinosti". „Slovenec" poroča, da izdaja upravni- štvo „Edinosti" Slovencem, ki v njih in- serirajo, potrdila o plačilu vlaščini! Če je to res — in mi nimamo nobenega vzroka o tem dvomiti, saj nismo čitali proti temu tudi nobenega popravka — potem je to zopet en dokaz, da postaja asimilacija tržaškega liberalstva z go- riškim liberalstvom vedno popolnejša. Uslužbenci dr. Gregorina posnemajo torej že precej spretno „narodno" mani- pulacijo „Soče" in nje lastnika, in potem razuinemo, da prav težko pričakujejo — kakor pišejo v „Edinosti" z dne 12. t. m. — „da enkrat pač zatone zvezda Gre- gorčičevv naši deželi". No, mi pa menimo, da nam dobri genij goriškega slovenstva ohrani zvezdo GregorčiČeve politike, ki vidno tudi po Krasu prodira in tudi od tu tržaške usiljivce izpodrine. Dr. Gregorin pomagajte! — Ga- brščekova liberalna denarna trdnjava živi zdaj grenke lire skrbi. Denarja ni in ne pride od nikjer! Dr. Gregorin pri- haja nekaj let goriškemu liberalizinu na pomoč, naj se usmili še Iiberalne de- narne stiske, ker že ni hotel odškodo- vati Kraševcev za objestno provzročeno volitev! Sila je velika, a slava bo še večja: Dr. (iregorin .dvojni goriški reši- telj, Iiberalne politike in liberalnega de- narja !!! Volivc.i z dežele. Mizarska zadruga v konkurzu. To, kar siuo le leta slutili, se je zgodilo: Mizarska zadruga je šla v konkurz. Likvidacijski odbor je sestavil bjlanco, ki izkazuje okroglo 70.000 K izgube, tako da so vsi vplačani deleži izgubljeni. Nadaljne korake bo sedaj na- pravila sodnija. Obžalujeino ljudi, ki so postali žrtev nespretnega liberalnega strokovnjaka z Dunaja cvetela, ako bi ji stali na čelu spretni, strokovno iz- obraženi voditelji. Čudno luč dobe sedaj „Sočine" svoječasne izjave, da je nasla revi/ija, katero je odredil, kakor trdi sain Gabršček za Trgovsko-obrtno za- drugo, pri M. z. vse v redu. To naj služi v največji dokaz, koliko smejo naši ljudje verovati pisariji „Soče"- Naj se pa ta bavi s tem ali onim pred- metoin. „Edinost" laže, da se kadi. — „Edinost" od srede piše, da se ni za dr. Gregorina na Krasu agitiralo ter da dr. Gregorin ni kandidat Iiberalne stranke. To je vrhunec nesramnosti. Ali ni „Soča" proglasila dr. Gregorina za liberalnega kandidata? Ali ni načelnik Iiberalne stranke na Goriškem priredil tik prcd volitvijo na Krasu tri volilne shode? Jednega v Dutovljah, drugega v Zgoniku in tretjega v Gorjanskem, ka- mor je poslal svojega političnega usluž- benca dr. Puca. „Edinost" trdi dalje, da dr. Gregorin ni ganil niti z mazincem. Mi pa pravimo, dr. Gregorin ni ganil le z mazincema, marveč tudi s kazalcem in sploh s celo roko. Kaj pomenjati znani odprti pismi na dr. Gregorčiča in na Babiča prav zadnji hip pred vo- litvijo?! Pa ne samo to. Dr. Gregorin je ganil tudi z jezikom; ali ni bil dr. Gregorin svoj čas na nekem shodu v Dutovljah. kjer je „nerazsodnim ljudem" na ne prav lep način razlagal svojo fa- bulo o harlekinu in fakanapi?! Komu hoče dati „Edinost" razumeti, da ni takrat Gregorin agitiral za-se. „Edinost" pravi, da je naša stranka napela vse moči, da bi zmagala s svojim kandi- datom?! Koliko volilnih shodov je na- pravila naša stranka na Krasu?! Razun jednega zaupnega shoda v Komnu, na katerem so se kraški zaupniki izrekli za g. Babiča, nobenega drugega. In še na tem shodu ni bilo farbanja in udri- hanja ter ščuvanja proti nasprotnikom. To je res in vse drugo, kar piše „Edi- nost" je nesramna laž. Nesramnejšega lista, kakor je „Edinost", res ni med Slovenci. Toliko za danes! Gregorinovo odprto pismo na Jo- sipa Babiča. — V tem pismu pravi dr. Gregorin, da je njegov poročevalec priprav- ljen priseci. da je izjavil Babič pred pri- čami, da ima vedno revolver pri sebi in da astreli Gregorina, kjerkoli ga sreča. To „krilato" vest o svojem proti- kandidatu Babiču je kandidat za deželno- zborsko volitev na Krasu, dr. Gregorin, v „Edinosti" objavil v času, ko se niso mogli vsi volilci več prepričati, ali je vest resnična ali ne. Dr. Gregorin je namreč objavil svoje pismo 9. t. m., torej zadnji dan pred do- polnilno volitvijo, odprto pismo pa, v kate- rem je Gregorinov protikandidat Babič za- nikal resničnost trditve Gregorinovega „po- ročevalca", je objavila „Edinost" šele na dan VOlitve 10. t. m. Izključeno je torej, da bi bili izvedeli o Babičevem pojasnilu vsi kraški volilci že pred volitvijo. Ta „krilata" vest je tem bolj vplivala v doiočenem zmislu na volilce, ker jo je objavil ugleden advokat s pristavkom, da je njegov poročevalec pripravljen potrditi s prisegO da je Babič res tako grozil. Da je bilo Gregorinovo odprto pismo volilni manever, dokazuje dejstvo, da je tudi „Soča" širila o kandidatu Babiču isto nere- snično vest. Gabršgek je agitiral po Krasu za Gregorina in proti Babiču, njegova „Soea" pa je zadnji dan pred deželnozborsko vo- litvijo pisala: „V dana&iji „Edinosti" čitamo odprto pismo dr. Gregorina na klerikalnega kandidata Josipa Babiča v Rodiku. Sporočili so dr. Gregorinu, da je Babič izjavil, da ga je dr. Gregorin unieil, da nosi vedno revol- ver s seboj ter da ustreli dr. Gregorina, kjer ga sreča. Dr. Gregorin izjavlja, da Babiča ne pozna, ter ga poziva, da tekom 3 dnij to stvar pojasni, ker sicer bo moral nasto- piti proti njemu kazenskim potom. Poročilo o Babičevi izjavi smo dcbilitudi mi iz Rodika. „Lepe reči ! Prav, da se stopi klerikal- cem pošteno na prste! Kar uganjajo kleri- kalci zlasti ob volitvah, presega že vse meje". Tako je obrekovala tudi „Soča" našega kan- didata Babiča ! Ni torej eudo, če si je mislil kandidata, ki hoče ustreliti Gregorina in pride zarad nevarne grožnje itako v ječo. — Zato se pridružujemo tudi mi zahtevi „Soče", da se stopi pravim krivcem pošteno na prste, in pozivamo pristojno oblast, da vrši svojo dolznost; dr. Gregorina pa pro- simo, da imenuje ime svojega poročevalca, da se tudi mi prepričamo, ali ta poročevalec ekzistira ali ne! V „Edinosti" vre. — Kdor jemlje v roke tržaško „Edinost" od včeraj te- den sem, se ne more načuditi očitni izpremembi tega po zaslugi liberalca dr. Gregorina postalega glasila tržaških li- beralcev. Stara stokava in jokava „Edi- nost", katere v zmernosti prisiljeni slog preseda celo ljubiteljem limonade, je postala naenkrat neisprosno bojevita kakor kak gorenjski fant, ki viha ro- kave in poprašuje: ali izzivaš? Že ne- kaj let sem, kar se je vpregla v voz goriške Iiberalne politike, smo ji držali ogledalo pred obraz in kazali nje novo zgrešeno goriško politiko, oprto le na neresnice in obrekovanja ter jo pozivali po dokazih. Ali zastonj! Molčala je ali pa se izgovarjala, da ima drugega nuj- nejšega dela. Včeraj teden pa je bruh- nila iz nje in zagrizla se je v največjo polemično strast. Mi smo to imenovali volilni manever in ga tudi dokazali. Ona ni tega pričakovaia in zdaj se trudi in poskuša, kako bi javnost uve- rila, da ni bil volilni manever in prišla je do izpoznanja, da ji ne preostaja drugega, kakor bojevitost še dalje upri- zarjati, češ, če nadaljujem tudi po vo- litvi, bo občinstvo sodilo: to ni bil vo- lilni manever, ker bi bil po volitvi pre- nehal. In „Edinost" išče po snovi za nadaljevanje. Zato se je izneverila svoji stari molčečnosti in vzklika v včerajšnji številki: „Gorica" še ni odgo- v o r i 1 a !..." Bravo „Edinost"! To nam dopade, to smo hoteli imeti. Začetek odgovora ji prinašamo še danes. Ako je bila manj zavratna in nam dala odgovor, ko smo ga mi zahtevali in ne volitve bi bila že zvedela, po čemur zdaj vpraša, ali v resnici ne želi. Takrat bi se bili omejili na gola dejstva in na podlagi teh zavrnili nje obrekovanja in neresnice: zdaj imamo čas, ker volitve so končane že en teden, kakor bodoza en teden, in zato damo svojemu odgo- voru drugo obliko, Če pa bi „Gorica" izhajala vsaki dan, bi gospodje pri „Edinosti" bili prečitali že velik del na- šega odgovora. Zato potrpljenje! Da pa dobi „Edinost" vendar ne- koliko več snovi za nadaljevanje po- volitvenega manevra, jo pozivljamo naj nemudoma dokaže resničnost besed katere je objavila vsredo pred volitvijo. Glase se: „Doznali smo, da bi utegnili priti mi Slovenci letos do večine v de- želnem zboru (goriškem). ako bi se ne bile godile pri volitvah v trgovsko zbor- nico toli nečuvene sleparije. ki jih imajo tudi naši poslanci „krščanske" stranke precejšnji del na svoji vesti"... Takih osnov imamo še mnogo na razpolago in jih hočemo „l:dinosti" prav pridno polagati. Bovški župan g A A. Mlekuš oproščen. — Svoj čas smo priubčili v „Gorici" dopis iz Bovca. v katerem je bilo med drugim rečeno. da je bil ta- mošnji župan g. A. A. Mlekuš radi raz- žaljenja časti na škodo dr. Ernesta Fürth-a. občinskega zdravnika v Bovcu, od c. kr. okrajne sodnije v Krminu ob- sojen na 8 dni zapora. Proti tej obsodbi je vložil g. Mlekuš priziv. Dotična pri- zivna obravnava se je vršila due (». aprila pri c. kr. okrožni sodniji v (io- rici in tu je bil g. A. A. Mlekuš p o p o 1- n o m a o p r o S č e n. Gozd na prodaj. — (iozd na Sta- rigori. ki je last dezeine gluhonemice in ki meri približno tri njive zemlje. je na prodaj. Kdor želi kupiti to zemljisče, naj predloži ponudbo deželnemu odboru tekom lega meseca. Najmanjša ponudba znaža 1200 kron. Proti novemu vinskemu davku na Dunaju sklenili, da bodo glasovali proti novemu vinskemu davku. Obenem so naročili svojim zastopnikov v dotič- nem državnozborskem odseku. da oddajo o tem jednake izjave. S tem je zakon- ski načrt glede novega vinskega davka gotovo pokopan. Vlomilci v cerkvi v Senožečah. — Svoj čas smo sporočili o vlomu in tatvini v cerkvi v SenoŽeČah. ki se je godila v noči med 6. in 7. t. m. V če- trtek so neznani ljudje vrgli v Trstu v razprodajo lista „II Piccolo" na kolo- dvorskem trgu (Piazza del la stazione) zavojček, v katerem se je naliajalo nekaj ukradenega blaga, pa že popolnoma po- tolčeno in pokvarjeno. Ta zavojček se je predal sodniji. 0 zločincih se govori, da je eden bil \' ženski obleki. Tako n. pr. pripoveduje lampist na divaškem kolodvoru, da je videl dotično noč okolu polnoči tri osebe. dva moška in eno žensko (ta poslednja se mu je zdela sumljiva. ker je imela brke). v čakalnici postaje. Pri njem so se tudi iniormirali o odhodu vlakov. Potem pa so zapustili kolodvor: kam so šli, tega lampist za- radi teme ni mogel razločiti. Splav vojne ladije ..Zrinji". — V torek so izpustili v Trstu v morje novo vojno ladijo. imenom „Zrinji". Mnogo tujcev je prišlo v Trst. da prisostvujejo tej slavnosti Ob 10. uri in en četrt sta se pri- peljala nadvojvoda Fran Ferdinand in soproga Sofija Hohenberg na jahti „Lacroma" iz Pulja. Ob 10. in pol uri pa se je pripeljala kumica nove la- dije nadvojvodinja Alarija Valerija in njen soprog Fran Salvator. Visoki členi cesarske rodbine so se podali v dvorni paviljon, kjer so že čakali drugi visoki dostojanstveniki med drugimi namestnik Hohenlohe. vojni minister Schönaich, momariški poveljnik grot Aiontecuccoli, domobranski minister Georgi. voditelj poljedelskega ministerstva dr. Pop, knezo- nadškof goriški dr. Sedej. predsednik Lloyda dr. Derschatta. predsednik višega deželnega sodišča Jakopig in mnogo drugih. Po blagoslovu vojne ladije po mornariškem superioru mons. L'red- niček-u je kumica ladije nadvojvodinja Marija Valerija krstila ladijo z bese- dami: ^Na najviše povelje te krstim „Zrinji". Potem je dala povelje za splav z besedami: „Zdrkni v inorje, naj te božji blagoslov spremlja povsodi!" Nato se je ladija med občno napetostjo s spremljevanjem godbe. ki je svirala ce- sarsko himno, z grmenjem topov in s hura-klici pomikala v njej določeni element — v morje. Ob 11 -05 uri je bila slavnost končana. Zvečer se je v namestništveni pa- lači vršil velik pies h kateremu je bilo rasposlanih 700 vabil. Vojne ladije v luki so bile ta večer slavnostrio raz- svetljene. Binkoštna veselica v svetovno- znani Postojnski jami. — Na Binkoštni pondeljek dne lo. inajnika t. 1. se vrši skrbne gospodinje temelji na tem, da pri nakupu fKathreiner EKneippove sladne leave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrečno naglaša, da hoče "Kathreiner in vzame le take izxnrne zavitke, na katerih se nahaja slika hipnika EKneippa kot varstvena znamka in ime 9(athreiner. Le ti znaki jamdjo za pristnost d(athreinerja. r v tern edinem čarobnem svetu običajna jamska veselica: več godb in pevskih zborov bode koncertiralo v velikanskih podzemljskih prostorih. Iz Trsta. Kor- mina, Ljubljane. Reke in Ptilja bodo vo- zili v Postojno posebni vlaki po znatno znižanih cenali. Vsa jama bode slav- nostno električno razsvetljena in vstop- nina v jamo se je zni?.ala za ta dan na 2 K. Bivši predFodnik ZJedinjenih držav Roosevelt so jc pripeljal včeraj na Ihi- naj. V četrtek zvečer je večerial v re- stavraciji ju>.ne žele/.nice v Nabrežini. V konkurz jeprišeltr^. in pusestnik L. Stua v Korminu. Pusiv je 55Ü.OOO K. aktiva znašajo 400.000 K. Stemjepnslo ob svoje imetje prav ninogo ubožnejsih ljudi, ki so Stui svoje prihratike za- upali. - Povišanje delniške glavnice Ja- dranske banke v Trstu. Upozarjamu na danasnjo vabilo Jadranske banke v Trstu v zadevi emisije četrtega milijona delniške glavnice. kakor tudi na ugodno obrestovanje kapitala naloženega v teh delnicah. Natančni pogoji nove emisije navedeni so v danasnjem inseratu na- šega lista. Listnica uredništva. (j. Gabrijel B e v k iz Corkna nani je poslal daljši dopis, v katerem pravi, da on ni spisal dopisa, poslanega iz Cerkna v listu „Novi čas". s katerem se je bavil dopis iz Cerkna priobčen dne °. t. m. v 28. štev. „Gorice1*. Toliko dotičnemu dopis- niku na znanje. Drobfinice. Obravnava proti Hofrichterju. Obravnava proti nadporočniku Hofrich- terju se pričiie due 2S. aprila. Za člane vojnega sodišča bodo izbrani častniki pespolka st. 4 (Deutschmeister.) Hofrichter je hotel pobegniti — Z Dunaja poroeajo g posku^enem bogn nad- poroenika Ht frichterja. lzkopal je baje za svojo posteljo luknjo v zid. Prišli so pa temu na sied, ko se je odkrušilo nekaj zu- nanjega zidu. Dinamitna eksplozija v Kobe. — V Kobskem /alivn je eksplodiralo na neki ladiji 13^ tonelat dinamita kar je provzročilo v mestu in okolici veliko škodo. .Mnogo oseb je bilo raujenib. VABILO na redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Renčah" registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bode v riLd<>ljo dr\e «¦ rnaja ob 4. pop. r\a Žnidarčič^vi dvorarii. DNEVNI RED:. 1. Poročilo o zadnjeni obč. zboru. 2. Porocilo načelstva. ,r Predloži se radinki zaključek za 1. I'M)'). 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. o. Slučajnosti. Načelstvo. Ponini: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen. tedaj se vrši črez eno uro drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom. ki bo sklepal. ne oziraje se na stevilo navzočih udov. Naznanilo. Sl. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvonl novo krojasko delavnico na Ki-rnu st. o. ter izvrsujein vsa naročila točno in solidno po najnovejši modi. Se sl. obcinstvu v meslii in na de>.eli najtopleje priporoča-u. Spoštovanjeni FRAN SIHIČIG, krojač. ,,Sadj. rsko društvo v Tolminu" ima na razpolago \ovjv štcvilo krepkili jaholfinih Imm, kalora oddaja po m}() vin. koniad. C.lani drušlva naj poist'ojo v\n\- projo prijculajoče jini hro/plarna drovesca. Se nekaj tisoč visokodclxMiiatih jablaii in čošenj naj- boljšc vrsl(\ tcr bill" lMonlicclc in IÜ- pario oddii lakoj po u^odni coni Vhmrsko in sjidjarsUo drustvo v KlllKMUKKKli. „Kmetsko flelavska pspoianta zairap" v Dotoljah ia Borišken ima v kleteli zadnr/nih kmelov v Do- bravljah. Skriljah. Kamnjah, I^rjah, ^marjah in drugili vasi veliko mnočino izbornega vipavskega vina. Priporoča se cenj. gostilničarjem in drugiin konsu- inentom. Dobi so od 5o lit. naprcj po jako zmernib cenah. ' Odbcir. Ne kupujte cerkvene oprave dokler se niste prepričali o kakovosti niašnili plasčev, pluvija- lov. dalinatik, /astav, ))andoi\ nebes (baldakinov). kovitisKih iz- dolkov in oorkveiiogai periia pri prvi slowanckf tovarni cerkvene ----------=: oprave in zastav = Jožei' Neškiidla, Olonuic. Posiljatve na i/bero, stroskovni proriieiini in eeniki brezplačno» Cene so radi cenih delavnih moči na deželi in radi velike prodaje za 25° 0 nižje, kakor druga konkurenčna podjetja. Posebne delavnice za cerkveno opravo, zavezenje in za cerkvena umetna dela. §$gr Nimam v založbi tržnega blaga, kakoršno druge tvrdke na vabljiv način poimjajo. "^PS — JAPRANSKA BÄNKA V TRSTU — Yabilo na subskripeijo. V smislu pooblaščenja občnega zbora z dne 14. marca 1909 je sklenil upravni svet v seji z dne 20. marca 1910, povišati delniško glav- nico Jadranske banke na E 4,000 000 in izdati Ž500 PELNK PO K 400 T. J. K 1,000.000 N0M- pod sledečimi pogoji: a) Imejitelji starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer, so opravičeni, zabtevati na podlagi vsakih 3 starih delnic 1 delnico nove emisije po kurzu K 420 po delnici. b) Delnice. katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo. so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic v kolikor bi podpisali večje število delnic. nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu K 445 po delnici. Prijave na nove delnice sprejemajo se do 30. aprila t. 1. in sicer je treba plačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 100 kot prvi obrok in ob enem kavcijo. ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani. Ostali znesek, vpošte- vaje s. č. položeni obrok oz. kavcijo bode treba plačati najkasneje do 31. inaja t. 1. Ker nove delnice participirajo žs na dobicku za leto 1910, se morajo vplačati 5 od sto tekoče obresti od nom. zneska od 1. januvarja t. !. do dana izplačila. Enrzni dobiček (ažijo) pripade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke. Prijave za nove delnice sprejemajo se: V Trstu in v Opatiji: pri bla^ajnali banke, kjer se morajo tudi deponirati stare delnice x s v r h o i z v r Š i t v e opcijske pravice. Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emisije. pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. Pregled razvoja Jadranske banke v Trstu. h ^Jea Dolžniki Ä°«n ^ 1 . ^\. ' ^niŠka ^T n'^'u !'SkUpni promet ? Divi-ll invred.pap. , ¦ Inventar »tavke | m upnik. . glavnica fond. dobicek r , denda a KvKvKvKv K i v ! K ! v < K 1 v I K v 1 K 1 v || 1 ; I 1906 2,414.413— 2,293.401; — . 275.393- 72.569 -j 2,813.475 - Vooo"ooÖ ~¦} ^-^0— 97.160 , 311,002.571 82j 5% 1907, 2,555.400— 4,865.073—' 292.870;— 84.611 —'> 5,435.456 2,000.000' - 107.135 _ k,0.186 -457,800.741 06 5"/„ ! 19081 3,286.385 - 8,956.508- 289.320- 155.743 9,068.969 - ?;JJJJo qoo ~ } 160.500.— 200.340 ^: 608,206.892 581! 6„i° 1909 3,796.489 — 10,242.898 — 287.502- 237.432 — 10,071.143 — 3,000.000- 208.000— 257.816—717,205.923 38; 6"/„ 1 : 1 i 1 '• ¦ II V Trstu, dne 31. marca 1910. JflDRflNSKfl ßflNKfl. *—J— -—A*-.U i— -r 4/«/\,r/\«-n< ii**t±Ar\i\r \r\ + r\r\ TK Q 17 n a 1" Tiska -Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)