Knjižnica sp ZASAVC 2008 12 Zagorje ob Savi) COBISS o 0090666,25 d:031 726814 TT jR f Aleš: 041615 050 masažni aparati www.semos.si Ob ziherti Poiščite več informacij na WWW.TSh.Si Knjižnim litija v jesenskih dneh GREMO v Vsako številko Zasavca imate možnost dobiti hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Velika uspešnica Andreja Frica: Recepti, ki si jih želi vsaka gospodinja ali ljubitelj sladke kulinarike. Preko 1000 strani receptov o piškotih, kolačih, tortah, roladah itd.. Kuharica, kjer je zbrano največ dobrih receptov do sedaj. Recepti so enostavno napisani za vsako gospodinjo in še tako nevešči peke, lahko pripravijo slastne sladice. \ Naročila sprejemamo na telefon: 03 5452-666, faks: 03 5473-166 ali pisno na naslov: GRAFIKA GRACER d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje. PODJETNIKI POZOR! KNJIGA JE PRIMERNA TUDI KOT ZELO LEPO POSLOVNO DARILO! (pri večjem številu naročenih knjig, nudimo lep popust) Qom I sparh Zagorje Točke ir zvestobe! od 27.11.2008 do 17.02.2009 ‘Nakit, v katerega fJk se Boste zaCjuBili. 1Ä Visoko kakovosten, ročno M izdelan nakit iz kolekcije Silvano Brizzi Milano vas bo navdušil. Vsi kosi nakita te serije - so iz srebra čistosti 925, M okrašeni so z razkošnimi kockastimi cirkonijevimi kamni, okrasnimi kamni ali pravimi biseri. £ Nakit je eleganten in -M primeren za nošenje ob različnih priložnostih. S€ BRIZZI MILANO Srebro čistosti (§25) 2008 Silvano Brizzi® Milano RAR I NTI SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana. Letališka cesta 26 RAR za a c m Morate prebrati: Obrekovanje ali "obrekovanje" Naj prostovoljka Mari Krajšek Predvolilne obljube podjetnikom Ob ziherci Dobovec dobil turistično priznanje Intervju: Nad Gamberkom se dani Ideje za veseli december 'D® Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 sm, polletna 13,52 EUR 0240.00 sm. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UWWK 0 r I ‘'vije dobri možje in veseli de-JL cember... Ali pa so možje zares dobri in ali je december zares vesel, no, o tem bi se dalo pa razpravljati. Prvi dobri mož je mimo in v Zasavju si je dal opraviti na posvetni in na svetniški ravni. Posvetno se je s povorko po zagorski aveniji popeljal, ki ima toliko lukenj, kot slamnata streha, povzpel se je na Mrzlico, za kar mu gre vse priznanje, vsa čast pa pohodnikom, ki se niso ustrašili ne blata, ne ledu in ne vsem skupne temne noči. Se je pa Miklavž tudi na Dolu pokazal in, kar je najbolj pomembno, v trboveljski otroški bolnišnici pri malih bolnikih sc je ustavil. O, veselo je bilo to letošnje miklavževanje in še cirkus je bil v Trbovljah - kdaj ga pa ni?! Kar je res, je pa res, olučkana so naša zasavska mesta in zaselki prav lepo. Tako je prvi dobri mož opravil svoje poslanstvo in z darili razveselil in razžalostil mnoge otroške glavice, ki jim je kaj malo mar za recesijo, za zgornji in za spodnji sloj in za tiste, ki imajo in tiste, ki bi morali imeti, pa nimajo ter se odpravil k počitku s parkeljni vred. Čas je, da se pričnemo pripravljati na Božička. Ho, ho, ho! Spet se bodo vsipala darila in to kar skozi dimnik. Večji je le-ta, večja bodo darila in spet smo tam: velike hiše imajo veliiiike dimnike, ampak to ne velja za bloke in stolpnice. Tam ni dimnikov, so le veliiike najemnine. Pa, pa, jelenčki. Pa kaj, tudi jezušček se je v hlevu rodil in oče mu je bil delavec, pa je kljub temu božji sin. Potem pride pa še dedek Mraz, iznajdba socializma, ki je hudo podoben Božičku, ampak ta v časih jugoslovanskega bratstva in enotnosti ni bil zaželen, zato so si izmislili dedka Mraza s kučmo. Pa kaj, važno je, da so darila in teh je bilo v starih časih za mladež za vse enako. Aj, nostalgija?, morda pa 'oj, mladost ti moja?', celo 'zlati časi, kam hitite?' - kakor vam drago, ampak nekaj se pa ni spremenilo in vse kaže, da nobena kriza, takšna in drugačna, teinu ne pride do živega. ONA, nakupovalna mrzlica, potrošniška miselnost, norija, kot da je konec sveta čisto blizu, skratka CIRKUS z vso opremo ostaja kot večna luč. O koncu sveta pa drugič. Zdaj pa brž, 'akcije' že zmanjkuje... NASLEDNJA ŠJEMLKA IZIJ}£ 2fy. AkmJIm*. 200? Prihaja čas novoletnih čestitk Q PIŠHA mLCß//FUtä£ftC 60 let skupnega življenja sta v Hrastniku 15.11.2008 pred uradno osebo, županom Miranom Jeričem in ženinovo pričo Diano Bre-kan ter nevestino pričo Petrom Podlunškom potrdila in ponovno sklenila zakonsko zvezo ženin Bevc Stanislav, rojen 19.09.1921 in nevesta Bevc Štefanija, rojena 06.09.1925. Zakonca stanujeta na Novem domu 50 v Hrastniku. Prvič sta si zvestobo obljubila 20.11.1948 v Radečah. Poskrbimo za pravočasno oddajo voščilnic V mesecu decembru sprejme Pošta Slovenije za dobro tretjino več pisem in dopisnic, kot v ostalih mesecih v letu. Zaradi povečanega prometa uporabnikom poštnih storitev priporoča pravočasno oddajo voščilnic. Pošta Slovenije je decembra lani v primerjavi z ostalimi meseci v letu sprejela 5,4 milijona več navadnih pisem in 1,1 milijona več dopisnic za notranji poštni promet ter 887 tisoč več navadnih pisem in 123 tisoč več dopisnic za mednarodni poštni promet. Desetina vseh sprejetih božično-novoletnih voščilnic je namenjenih v tujino, največ v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Švico in na Hrvaško. Zaradi povečanega prometa v mesecu decembru Pošta Slovenije uporabnikom poštnih storitev priporoča, naj praznična voščila oddajo pravočasno - in sicer za naslovnike v tujini do 11. decembra (priporoča se izbira storitve prednostno), za naslovnike v Sloveniji pa najpozneje do 20. decembra 2008. Pošta Slovenije . RH Elektriks s.p. elektro inštalacije in druga elektro dela ‘inštalacije novih gradnjah, 1 gdü ‘renovacija elektro inštalacij, ‘priklopi raznih naprav, ‘servisiranje raznih naprav Robi Hrastovec - V/enik 00386 (0)70 832 609 Prapreče 191 c 3305 Vransko robi@lnstalacije.biz http://instalacije.biz/ Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ ^ E-niail: atv.signal@sml.net *itmdflL! . • . 1 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI ‘6 OBJAVA NA An SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o 7 m\/n 18. seja hrastniškega občinskega sveta je bila 13. novembra 2008 in je imela enajst točk dnevnega reda. Med prvimi je bil sprejem drugega rebalansa proračuna občine Hrastnik za leto 2008 v skrajšanem postopku. Ob prvi obravnavi proračuna za leto 2009 je župan Miran Jerič odgovarjal na številna vprašanja. Nekaj jih omenimo. Poročilo projekta Od podrobnejše analize okolja in zdravja v zasavski regiji do odpravljanja razlik v Zasavju bodo predstavili na eni izmed sej v začetku leta 2009. Na vprašanje glede ceste Čeče - Boben je odgovoril, da je to državna cesta, ld se financira iz državnega proračuna, zato ni zajeta v občinskem proračunu, razen v delu, kjer občina sofinancira projekt. V proračun za leto 2009 je za to področje uvrščeno 30.000 EUR, ker se načrtuje rekonstrukcija državne regionalne ceste čez sotesko Boben od kamnoloma do Ravnikarjevega mostu. Na tem odseku se bo namreč polagal kanalizacijski kolektor. V letu 2009 bodo pričeli tudi z modernizacijo državne ceste proti Ostenku. Na državni cesti bo obnovljen še most pri muzeju, vključno z ovinkom pri Brečkovi hiši. Glede smučišča v Rajski dolini je povedal, da je ureditev smučišča uvrščena v proračun za drugo leto, ker se po mnenju evropske komisije za takšne projekte kot je umetno zasneževanje na višini pod 1200 metrov evropskega nepovratnega denarja ne dobi. V tem letu občina nima sredstev, da bi šli v to zelo zahtevno finančno investicijo. Glede subvencioniranja razvoja malega gospodarstva pa je Vanja Jerič povedala, da se sredstva za malo gospodarstvo ne zmanjšujejo, ampak se povečujejo za 3, 2 %. Sredstva, ki so namenjena za podjetništvo in niso bila porabljena, so namensko prenesena v naslednje leto in gredo naprej z isto rastjo. Zupan je tudi pojasnil, da bodo do druge obravnave proračuna za leto 2009 zagotovljena sredstva za ureditev spominske sobe Antona Sovreta v Savni Peči. Z lastnikom kašče, ki je v neposredni bližini Sovretovega spomenika, se bodo poskušali dogovoriti za odkup kašče, kjer bi skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine pristopili k ureditvi Sovretove sobe. Glede pobude za trim stezo je župan pojasnil, da je v občini Hrastnik kar nekaj poti, ki jih lahko uporabljajo občani za tek, prav tako je tudi na štadionu atletska steza. Pobuda pa bo vseeno uvrščena v proračun za leto 2009 ali kasneje. Govorili so še o deponiji Unič-no, parkirišču na mestu trgovine Abeceda, vodovodu Turje- Kopitnik- Gore, kamnolomu Boben in podobnih vročih temah. Na koncu je Občinski svet občine Hrastnik še pooblastil župana občine Hrastnik Mirana Jeriča za podpis sporazuma o ustanovitvi nacionalnega združenja premogovnih občin oziroma regij v Sloveniji. Besedilo Fanti Moljk FUNŠfEZC ---------h Na trboveljski gimnaziji in ekonomski srednji šoli so 19.11.2008 pripravili 1. simpozij o mikroelementih v naravnem okolju. Doktor Marko Vudrag, vodja raziskave Zdravje za Zasavje, in profesorica kemije in biologije Darja Užmah. sta predstavila rezultate analiz o onesnaženju. Da v Zasavju živimo v onesnaženem okolju se govori že dolgo. In tudi, da ljudje umirajo pogosteje zaradi bolezni dihal, raka. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana se je odločilo to raziskati in ugotovitve posredovati naprej. Raziskovalce je zanimalo predvsem, koliko je zaradi onesnaženja okolja zdravje prebivalcev zasavske regije bolj ogroženo kot na drugih območjih v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da imajo prebivalci Zasavja kar 6 % večjo možnost, da bodo zboleli za katerokoli obliko raka. Največje je tveganje za pljučnega raka; poleg raka pljuč je pri moških statistično večje tveganje raka glave in vratu, pri ženskah pa raka debelega črevesja in danke. Z 95 % zanesljivostjo pa trdijo, da imajo prebivalci, ki živijo v bližini Termoelektrarne Trbovlje in Cementarne Lafarge veliko več možnosti za tovrstno obolenje. Pri manjših otrocih so pogoste bolezni dihal, ki so kar 2,2- krat pogostejše, kot pri otrocih, ld živijo v manj onesnaženem okolju. O vsebnosti kovin v laseh pa se je želela prepričati tudi profesorica Darja Užmah, ki je na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje s 55 dijaki naredila analizo težkih kovin v laseh. Dijaki so bili stari od 15 do 18 let, različnih spolov, iz različnih krajev. Dijakom so na zatilnem delu glave odvzeli šop približno 100 las, jih čistili, sušili in analizirali. V laseh so ugotovili koncentracijo kadmija, arzen, živo srebro in svinec. Dokazali so samo, da je koncentracija arzena najvišja na območju Hrastnika in Dobovca (zaradi steklarske industrije), največ svinca pa na območju Zagorja. Drugih večjih sprememb niso dokazali. Pako dr. Marku Vugred kot prof. Darja Užmah sta dokazala, da živimo na zelo onesnaženem območju. V ta namen sta se skupaj z ostalimi organizatorji odločila, da bosta ta simpozij še ponovila. Sam Bavdek Projekt Natura 2000 spodbuja v Zasavju turizem Prvi hip nikomur ne bi prišlo na misel, da je tipična zasavska kletvica lahko tudi imenitno geslo za turistično povabilo v slikovite zasavske doline ob reki Savi. Natančneje: za Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. v S krasne Geslo V tri krasne želi pokazati, da so tudi te tri občine vredne pozornosti, saj ima vsaka številne kulturno zgodovinske znamenitosti. Projekt so v sredo, 3. decembra 2008 predstavili na Regionalnem centru Podvine, ki vodi aktivnosti, kooperacijo pa je prevzela občina Trbovlje. Natura 2000 - turistične zanimivosti Zasavja, je 150 tisoč evrov vredna operacija, za katero večino sredstev prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj. Prve aktivnosti so začeli izvajati konec junija 2008, zaključili pa jih bodo v juniju prihodnje leto. Malokdo ve, da premore Zasavje kar sedem območij, ld so zaradi naravnih značilnosti zaščiteni s programom Natura 2000. »Za razvoj turizma predvidevamo številne aktivnosti: ustanavljanje turistično informacijskih centrov, pripravo operativnega programa do leta 2013, uveljavitev skupne blagovne znamke, celostne grafične podobe in standarde za uporabo blagovne znamke, razvoj integralnih sonaravnih turističnih proizvodov in njihove promocije, promocijo turizma kot podjetniške priložnosti...,« je med drugim dejal direktor RCR Tomo Ga-rantini. V kratkem se bodo lotili na RCR-u tudi turističnega vodnika po Zasavju, ki bo izšel naslednje leto, zbrali bodo turistično zgodovinske ter naravne značilnosti, pripravili strategijo trženja turizma v Zasavju, se lotili nabora investicij v turizem, ustvarili model učinkovite organizacije za upravljanje turizma v regiji in še kaj. In če se vrnemo h geslu: znak je zelene barve, barve, ki se nahaja tudi v vseh treh občinskih grbih. Simbolizira poraslost z gozdom, številka tri v modri barvi pa predstavlja reko Savo, ld nas povezuje že od pradavnine in daje pokrajini tudi ime. Obenem pa simbolizira tudi pot, ld vodi v tri krasne kraje, na kar nas navadno opozorijo šele drugi. V okviru operacije so razvili tudi turistični spominek, ki je lahko tudi privlačno darilo. To je poučna in zabavna igra V 3 krasne po vzoru Človek ne jezi se. Vsebuje vrsto tematsldh vprašanj, Id igralca seznanjajo z Zasavjem in njegovo zanimivo preteklostjo. rasne Hrastnik Trbovlje Zagorje Zamisel je zrasla na bogatem zelniku Romana Rozine, pri čemer sta mu pomagali oblikovalki Nataša Gala in Blažka Drnovšek. Založnik je RCR. Tako zdaj vemo, kdo pošilja turiste v tri krasne. Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: F.M. in arhiv RCR flfflfrčgc 0| Okrajno sodišče v Trbovljah je z začasno odredbo aktivistu Eko kroga Boštjanu Pihlerju prepovedano ponavljanje treh izjav, ki jih je oktobra letos že povedal v tv oddaji Tednik. Gre za njegove trditve, da v Lafargu bistveno prekoračujejo izpust nevarnih snovi, ld ubijajo Zasavce, da se pri tem cementarna poslužuje načela, da jih člani Eko kroga ne morejo tako hitro demantirati, kot lahko oni lažejo in da Zasavci ne bodo več mirno požirali njihovega sranja. Boštjan Pihler je ogorčen in je označil začasno odredbo okrajnega sodišča v Trbovljah za sramoto, ker da mu je začasno odvzeta svoboda izražanja mnenj v zvezi z onesnaževanjem Lafarge Cementa in je, ne glede na to, da Eko krog hrani številne neizpodbitne dokaze o lažeh Lafarge Cementa, ugodilo zahtevi cementarne, kar kaže, da namerava Cementarna s sodnimi postopki, s katerimi bodo nasprotnikom njihovega onesnaževanja kradli energijo, čas in denar in utišati aktiviste ter zažugati preostali javnosti, v kolikor se le-ta ne namerava pokoriti umazanim ciljem velekapitala. Izjava za javnost s strani Uprave Lafarge Cementa z dne 3. decembra 2008 »V današnjih medijih ste lahko bralci zasledili kar nekaj novinarskih prispevkov o pravnem sporu med Lafarge Cementom in aktivistom eko kroga Boštjanom Pihlerjem. Večina medijev povzema zgodbo precej enostransko, zato želimo v Lafarge Cementu s svojo izjavo javnosti dati možnost, da sama presodi o zadevi. Okrajno sodišče je pred kratkim namreč razsodilo, da Pihler delovanje Lafarge Cementa ne sme več opisovati z izrazi ubijati, lagati in sranje. V Lafarge Cementu smo se za zahtevek za izdajo začasne odredbe zoper Boštjana Pihlerja odločili, ker je Pihler večkrat javno izrekel številne neresnične in zlonamerne izjave, naperjene zoper našo družbo, s katerimi je protipravno prizadel ugled in dobro ime družbe Lafarge Cement. Za zaščito ugleda družbe smo bili zato prisiljeni uporabiti razpoložljive pravne možnosti. Namen Lafarge Cementa nikakor ni bil odvzeti pravice svobode govora Boštjanu Pihlerju. Gre namreč za pravico, ki jo vsakomur zagotavlja že Ustava RS. Ob tem pa je potrebno poudariti, da svoboda izražanja ni absolutna pravica in je omejena z ustavnimi pravicami drugih enakopravnih subjektov. Z izdajo začasne odredbe Boštjanu Pihlerju svoboda govora ni bila odvzeta, temveč so mu bile prepovedane zgolj tiste najtežje izjave, s katerimi je protipravno blatil ugled in dobro ime družbe Lafarge Cement, in ld jih je kot protipravne spoznalo tudi sodišče, ld je začasno odredbo izdalo. V našem podjetju smo prepričani, da lahko z odprtim, korektnim in konstruktivnim dialogom z lokalno skupnostjo rešimo okoljske probleme iz preteklosti in odpravimo nezaupanje, ld se je pojavilo zaradi različnih napačnih interpretacij. Resnost naših namer želimo dokazati s transparentnostjo postopkov in pozornostjo, s katero obravnavamo argumente in pomisleke javnosti, kot podkrepitev teh prizadevanj pa smo letos izvedli številne dneve odprtih vrat, na katerih se je javnost lahko prepričala, da pri našem delovanju spoštujemo zakonodajo v vseh pogledih. Da pa bomo skupaj uspešni pri zagotavljanju nadaljnjega razvoja ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih zahtev, pa mora biti ta dialog podprt z argumenti in medsebojnim spoštovanjem, tudi do tistih, s katerimi se včasih ne strinjamo.« Tako Uprava Lafarge Cementa Trbovlje, dne 3. 12. 2008. Borut Zajc, odvetnik družbe Lafarge je povedal, da so že lani zaradi storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve oziroma obrekovanja proti Boštjanu Pihlerju vložili kazenski tožbi. Z začasno odredbo je okrajni sodnik Slavko Vran le delno ugodil zahtevam trboveljske cementarne, ki je zahtevala med drugim, da mora Pihler za vsako kršitev odredbe plačati deset tisoč evrov kazni. Odločil je, da mora Pihler plačati štiristo evrov, oziroma slabih deset odstotkov od najvišje zakonsko zagrožene kazni za take primere. Obe stranki v tem sporu imata možnost pritožbe... Po virih: MaH lekarna na Dolu je bila zaradi obnovitvenih del in prenove mesec dni zaprta; na voljo je spet od ponedeljka, 3. decembra 2008. Nina Štefane, magistra farmacije in vodja lekarne, je povedala: »Prej smo imeli vse v enem prostoru, zdaj pa so pisarna, kuhinja in laboratorij ločeni, kar ustreza zahtevam stroke.« Spremembo opazijo tudi obiskovalci lekarne, saj je ofi-cina, prostor, kjer dobivajo zdravila, na pogled večja in svetlejša, čeprav je kvadratura enaka. Omare so na obeh straneh stene, tako da je ob prihodu boljši pregled nad zdravili oziroma artikli. Nova je tudi vsa električna napeljava. Slika in besedilo: Fanči Moljk Q miiem V Trbovljah so v četrtek, 4.12.2008 ob 17. uri dijak Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje organizirali dobrodelni Miklavžev sejem, kjer so poleg dijakov sodelovali tudi osnovnošolci, učenci glasbene šole, starejši iz doma upokojencev in različna društva. Kot prodajne izdelke so ponudili različne ročno izdelane izdelke. Da je december praznični mesec nam je znano. Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje pa so se odločili, da bodo mesec december označili tudi kot mesec dobrodelnosti. Že novembra so na šoli zbirali različna dolgoročna živila, ld so jih nato podarili Rdečemu Križu. Za prvi praznik v decembru pa so odločili pripraviti dogodek, katerega bo obiskalo veliko ljudi in kupilo njihove izdelke. Tako bo šel izkupiček od prodaje v dobrodelne namene in sicer za preureditev prostorov za pripravo hrane za dojenčke v Splošni bolnišnici Trbovlje. Sejem je bil uspešen; vse stojnice so se izpraznile v dobrih dveh urah. Obiskovalci so nakupili veliko lepih daril. To so bile voščilnice, stekleni okraski, darilne vrečke iz jute, slike, čipkarski okraski. Vse navzoče pa je pozdravil tudi sv. Miklavž s parkeljnom, ki je majhnim otrokom razdeljeval bonbone. Organiziran pa je bil tudi manjši kulturni program, kjer so nekaj najlepših pesmi zapeli dijak v pevskem zboru GESŠ, učenci iz glasbene šole pa so zaigrali na inštrumente. Po neuradnih podatkih so dijaki zbrali okrog 3.700 EUR, točna številka pa je bila znana v ponedeljek, ko je potekalo komisijsko štejte denarja. Na GESŠ pa še vedno poteka akcija zbiranja starih igrač in oblačil, katere se bo podarilo ljudem. V tej akciji lahko sodelujete^ vsi; pobrskajte po omari, povprašajte kdo je dijak GESŠ, ki bi igrače in oblačila odnesel tja. Vsaka pomoč bo dobrodošla in vsaka dodatna igrača lahko pričara nekemu otroku v tem prazničnem času nasmeh na obraz. Besedilo: Sara Bavdek Državni svet Republike Slovenije in Zveza društvenih organizacij Slovenije letošnje leto podeljujeta posebna priznanja desetim najzaslužnejšim društvenim delavcem- prostovoljcem v Republiki Sloveniji. Med prejemniki tega posebnega priznanja državnega sveta Republike Slovenije je tudi predsednica Društva prijateljev mladine Trbovlje Miri Krajšek. Obrazložitev: »Miri Krajšek, dipl. socialna delavka, je približno 30 let aktivna prostovoljka Društva prijateljev mladine Trbovlje. S svojim večletnim prizadevnim delom je veliko storila za dobrobit trboveljskih otrok. Zadnja leta vodi Svet za letovanje in prosti čas, v okviru katerega deluje tudi Klub prostovoljcev. Predvsem njena strokovnost na področju dela z otroki in mladostniki, pozitivnost, odkritosrčnost in poznavanje delovanja društva so pripomogli k odločitvi kandidacijske komisije DPM Trbovlje, da jo je leta 2007 predlagala za prevzem funkcije predsednice društva. V zadnjim letih je veliko pripomogla ne le k izpopolnitvi programa, ampak je pokazala tudi velik interes in podporo prostovoljnemu delu, v želji, da bi bilo prostovoljno delo pravilno cenjeno tudi na zunanjem področju, ne le znotraj organizacije. Njen gre zahvala, da društvo zadnja leta deluje po Pravilniku o prostovoljnem delu. Veliko svojega truda je vložila v povezovanje društva z drugimi organizacijami tako na lokalnem kot regijskem in nacionalnem nivoju. Še posebej je potrebno poudariti, da je za kvalitetno delovanje društva pomembna strokovnost, kar ga. Krajšek vsekakor v veliki meri premore.« Svečani dogodek je bil v četrtek, 4. decembra 2008, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije v prostorih parlamenta. Prejemnike priznanj in ostale vabljene udeležence sta nagovorila predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič in podpredsednik Zveze društvenih organizacij Slovenije Rado Stojanovič. DPM Trbovlje, Sekretarka Lavra Izgoršek “7n c\tn SWer =* hiša diše^ga tra min^a * TEosteliü Klwetee Zgodba Steyerjev je prav nenavadna. Na Plitvici in okoli nje je bila trta vedno prisotna, vendar se v preteklosti niso vsi ukvarjali z vinogradništvom, predvsem ne izid j učno z njim. Danilov dedek Jožef je bil priznan kovač, saj so v tridesetih letih prejšnjega stoletja takšne mojstre hudo potrebovali, zraven pa so imeli še kos kmetije. Domačijo je nasledil najmlajši sin, tudi Jožef, ki pa je za boljšim zaslužkom na prelomu v sedemdeseta leta odšel v Avstrijo, delal na posestvu Krautgasser in se veliko naučil o trtah in vinu. Z ženo Jožico sta dokupovala polja, vinograde in skrbela za kmetijo. Danilo je po očetu prevzel veselje in znanje o trtah in vinu, ld pa ga je dopolnjeval in poglobil na Srednji kmetijski šoli Maribor in Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Zagnanost, vztrajnost, veselje in znanje so pripomogli k uspehom Steyerjevih vin in Danilovega dišečega traminca. Z njim se je začel intenzivno ukvarjati leta 1991, ko sta mu starša kupila manjši vinograd na Plitvičlcem vrhu, zasajen s tramincem. Donegoval ga je in pridelal čisto sortno vino. Z znanjem, poizkušanjem in spretnim trženjem je z leti zaslovel po Sloveniji in uspešno prodrl na tuje trge. Iz letine v letino pri Steyerjevih iščejo nove izzive pri pridelovanju in kletarjenju in nas razveseljujejo z vini bogatega in močnega telesa, nemalokrat tudi karikiranega. Tako sledimo v grobem tri linije njihovih vin, kar se pozna tudi na nalepki. Etiketa s podpisom Steyer, ld je barvno poudarjena, označuje sveža sadna vina z značilno sortno cvetico. Blagovna znamka Steyer Mark so grozdja z najboljših leg in z zelo majhno obremenitvijo, so močnega telesa in praviloma zorijo v barrique sodih, kar jim pripomore k polnosti, bogatemu okusu in razvitimi ekstrakti. Tretja linija pa so vina Exclusive, ravno tako iz najboljših leg in male obremenitve, ld glede na letino in sorto potem zorijo leto dni v barrique sodčkih, leto dni v starih hrastovih sodih in še leto v steklenicah. Po treh do štirih letih pridejo do pravih uži-vačev vina. Raziskovalni duh Steyerjev se kaže tudi v ampilografskem vrtu, kjer so zbrali 128 sort različnih trt ali ldonov iz Slovenije in tujine. Tako lahko kar pri sebi opazujejo lastnosti in razlike med trtami. Pred sedmimi leti so prvič ponudili vino iz tega vrta ter ga imenovali Vino prijateljstva belo in rdeče. Ne smemo pozabiti omeniti še »Krščeni vinograd«, kjer imajo prijatelji Steyerjevih, pa tudi kakšen znani Slovenec in posebej zaslužni tujci svojo trto, ki so jo posadili in nemalokrat tudi negovali in trgali. Tako je 29. novembra Magda Steyer predstavila v Vinoteki Klopotec sedem vin, med njimi kar tri dišeče tramince in eno predikatno vino. Prvo v dolgi vrsti je bilo hišno vino, embalirano v litrske steklenice, letnik 2007. To vino najdemo edino v vinotekah v Ljubljani in v Zagorju. Gre za ubrano zvrst, sestavljeno iz sort sivega pinota, chardonnaya, renskega rizlinga in dišečega traminca. Vino, ki se prilega mesnim jedem, sirom in zelenjavam. Z njim mirno tudi nazdravimo, saj imamo v kozarcih vrhunsko vino. Naslednji vzorec je bil Steyer cuvee, še ena bogata zvrst, sveže in sadno vino s posebnim karakterjem, skladnim s harmonijo sort sauvignona, sivega pinota, belega pinota, chardonnaya, renskega rizlinga, rani ne, laškega rizlinga in dišečega traminca. Alkoholna stopnja je sozvočna s blagimi kislinami in sladkorno stopnjo. Lepo se veže z ribjimi in mesnimi jedmi, kakor tudi s pikantnimi siri. Prvi od tramincev je bi na voljo dišeči traminec, suho letnik 2007, sledil mu je dišeči traminec polsuho, letnik 2007, Šampion vina Slovenije 2008 in na koncu še dišeči traminec polsladko, letnik 2007. Prvi ima 12, druga dva pa 13 odstotno stopnjo alkohola. Ne glede katerega od treh poizkušamo, vsak ima bistro, zlato barvo, da kar žari v kozarcu. Sortni vonj vina je po lesu vrtnic, lepo izražena cvetica po šopku travniških zelišč. Vsako od treh ima poln, krepak okus kot začinjen z ingverjem in cimetom. Kot rečeno, harmonija med sladkorji, kislinami in alkoholom je lepo zaokrožena, bogato telo pa ponuja dolg zaton in lep spomin. Polsladkega ponudimo kot desert k grenko-sladkim slaščicam (Sacher torta, potica,...) Polsuhega in suhega mirno ponudimo k pikantnim ribjim jedem, pikantnim sirom s curryjem, k orientalskim jedem in ostalim aromatičnim mastnim sirom, kot tudi k drugim pikantnim jedem. Predzadnji v vrsti je bil rumeni muškat zadnji pa predikatno vino, dišeči traminec z imenom Vaneja, letnik 2003, nagrajen z Zlato medaljo de-canter, world wine awards 2008. Napisal MM, slikal UM Kot da bi nam ga Miklavž prinesel, tole vino. Pa ne le zaradi vina. Zaradi Stanka. Pa zaradi Slavka in Boruta, sina in vnuka. Tretji rod že ustvarja zgodbo, ki jo je v daljnih sedemdesetih pričel Stanko Čurin, kot prvi zasebnik polniti vino v buteljke, še več, drznil si je takrat svoje vino prijaviti na Ljubljanski mednarodni vinski sejem, enega najrigoro-znejših v tedanjem času. Težko, a je uspel. Tudi nagrade je prejemal, iz leta v leto. Toliko, kot nihče pred njim, pa tudi po njem ne. Vizionarsko se je v hladnih dneh smukal med trsi in negoval grozde, da jih je pripeljal do ledene trgatve, pa potem kletarjenje, da je dosegel šampiona vin. Postal je sinonim za dobro vino, v domovini in tujini. Znal je prenesti izkušnje in vedenje o trti, tisti, ld raste na Kogu, pa o vinu, ld je zorelo v njihovih kleteh, na mlajši rod, na zeta Slavka in na vnuka Boruta. In nadaljevanje dobrot iz sonca in zemlje... Del teh dobrot so bili deležni tudi obiskovalci Vinoteke Klopotec. Borut Prapotnik je suvereno in zanesljivo vodil pokušino in zraven pojasnjeval kako so kakšno vino negovali, kako je bilo v vinogradu, pa obremenitve trsov... Na ogled je postavil šest vin. Pokušino je pričel z Rdečim cuveejem, 2006, sestavljenim iz modrega pinota, modre frankinje, žametovke, potomke mariborske najstarejše trte in chiraza. Prijetno, sveže vino, z diskretnim sadnim okusom, s pridihom češnje, na koncu po blagem pepermintu, zapusti dolg žameten občutek, ki je posledica sozvočja taninov. Mirno ga ponudimo k ribjim in mesnim jedem, prav gotovo pa dobro spremlja hribovske sire. Chardonnay letnik 2006, predstavnik družine pinotov, po okusu še zelo sadno vino, morda rahlo diši po skorji kruha, zadaj pa že pridobiva rahel vonj po akaciji, ki se bo s staranjem še okrepil. Prileže se tudi kot aperitiv k sirom ali ribjim predjedem, pa tudi pusto meso ga sprej- me. Renski rizling 2006, polsuho vino, ne rečejo mu zastonj kralj med vini. Tudi za Pra-VinO to velja. Tam gori na Kogu ima krasno lego in čudovito oskrbo v kleti, saj jo tudi zahteva. Vino za staranje. Čeravno tudi ta mladenič ni bil od muh, dosegal je sozvočje kislin in sladkobe, dajal slutiti potenciale, ld se bodo še razvili, da bo pridobil še sadno aromo, v tej dobi pa še vonjamo lipo in okušamo med. Zapusti pa sorazmerno dolg ostanek po svežem. Ponudimo ga k morskim jedem na žaru ali pečenim, govedini, svinjini, perutnini. Traminec pre-stige, 2007, polsuho. Značilen vonj po lesu vrtnic, nekje od zadaj celo po muškatu. Umirjene kisline mu dajejo vtis ženske nežnosti in miline, svežino. Zapustil je dolg, morda malenkost žameten pookus. Pikantne jedi ga z veseljem sprejmejo, pa naj bodo mesne ali ribje. Rumeni muškat, letnik 2007, izbor, s sorazmerno nizko alkoholno stopnjo, 10,5% in 92 g preostanka sladkorja in je vino letošnje Kogovške vinske kraljice. Brez dvoma desertno vino, a ne osladno, z značilnim muškatnim vonjem, vendar zaradi izbora zelo zamolklim. Se eden odličnih predikatov iz te hiše. Za pravo poslastico je Borut poskrbel z ledenim vinom, šipon letnik 2005. To vino je sladica že samo po sebi, z jantarno barvo in posebnim okusom, ld spominja na suho sadje, pa vendar nekje zadaj slutiš prijetno kislino šipona, ki pa je ni. v VINOTEKA 'KLOPOTEC Tržnica Zagorje Tel. & fax: 03/56 64 195 Uroš Naprudnik s.p. V mesecu novembru in decembru ste vsako soboto od 9.00 ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin: sobota 13. december 2008 Vinska klet Frelih, Šentrupert sobota 20. december 2008 Hiša penine Istenič, Bizeljsko Ministrstvo za zdravje opozarja: prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.0.0. Loke pri Zagorju 22 U12 Kisovec www.elektroDrom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 v- Ze 40 (d ./ z uamv. ' elektroinstalacije 1 strojne instalacije 1 projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso - kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke »trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • barSedmica KŠEFTI GSM 040 16Z 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNI H IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV- POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo vTrbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03 56 30 666 in 03 56 30 667 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:slavica.mam@siol.net,www.marn.informacij^ifle^-. © powernd Podjetniška stran Irene Meterc: Predvolilne obljube podjetnikom Kaj ponuja država podjetnikom Podjetnikom še nikoli ni bilo lepše, kot jim bo v naslednjih mesecih. Ni hec. Ko so pred volitvami pri reviji Podjetnik naredili anketo med vsemi tedanjimi parlamentarnimi strankami, je bilo eno od vprašanj tudi to: Katere konkretne ukrepe lahko obljubite podjetnikom že v prvem letu, če pridete v vlado? Volitve so za nami, položaji so bolj ali manj razdeljeni, pri Podjetniku pa navajajo, katere ukrepe so jim pisno naštele stranke, ki so zdaj v vladi. Pa jih preletimo: Povečal se bo obseg proračunskih sredstev za sofi nanciranje idej, raziskav, inovacij, razvoja, novih podjetij in rastočih poslov. Dobili bomo davčne olajšave za podjetnike začetni ke. Dobili bomo davčne olajšave za investicije in teh nološki razvoj. Zgornja višina prispevkov iz bruto plač bo omeje na. Dobili bomo sklade tveganega kapitala. Mikro podjetja in manjši obrtniki bodo imeli pa všalni način obdavčenja. Prispevki za zdravstveno varstvo bodo nižji, zaradi tega bodo bruto plače razbremenjene za 0,53 od stotlca. Davke bomo lahko plačevali obročno. Sistem plačevanja davkov bo preprostejši in cenej ši. Prag dohodninske osnove bo višji. Dobili bomo dodatne stimulacije za zaposlovanje mladih in ohranitev zaposlitve starejših. Vzpostavili bomo učinkovitejšo administracijo za uspešnejše črpanje kohezijskih sredstev EU za ra zvoj gospodarstva. Ako se zapisane obljube ne bodo uresničile, se prerekajte s tistimi, ki so jih dali, pravijo pri Podjetniku. Poslovni angeli Slovenije So stičišče med ambicioznimi podjetniki v začetnih fazah rasti podjetja in najuspešnejšimi slovenskimi poslovneži, ld kot poslovni angeli podjetnikom poleg potrebne finančne investicije pomagajo tudi s svojim znanjem, izkušnjami in socialnim kapitalom pri hitrejši in učinkovitejši rasti podjetja. V okviru kluba aktivno iščejo drzne podjetnike, ld želijo s pomočjo začetne investicije med 50.000 in 300.000 EUR zgraditi rastoče regionalno ali globalno podjetje, s ciljem postati eno izmed vodilnih v svoji panogi ali niši. Poleg dostopa do več kot 30 najuglednejših investitorjev v Sloveniji, podjetnikom ponujajo tudi realno oceno poslovnega načrta, poslovna izobraževanja, znanje o gradnji podjetij, učinkovit in hiter proces investiranja, hitrejši dostop do sldadov tveganega kapitala ter sinergijsko delovanje angelov na podlagi sindiciranja investicij. Dodatne informacije: Poslovni angeli Slovenije, Železna cesta 18, 1000 Ljubljana, Tel: (01) 30 70 935, E-mail: info@ poslovniangeli.si, Spletna stran: www.poslovniangeli.si. Očitno mora potencialni podjetnik najprej proučiti sistem pomoči države za ustanovitev podjetja. Možnosti je namreč kar veliko. • Ministrstvo za gospodarstvo (MG) prek Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPT1) izvaja programe podjetniškega usposabljanja za posebno ciljno skupino potencialnih podjetnikov, in sicer mladih in žensk. Kontakt za vključitev je Regionalni center za razvoj: info@rcr-za-savje.si. • JAPT1 ponuja tudi vavčersko svetovanje in usposabljanje. Sredstva so zaradi velikega interesa sicer pošla, predvidoma bodo na voljo drugo leto, saj je program sprejet do leta 2013. • Kar nekaj podjetij je vključenih v univerzitetne, podjetniške inkubatorje ali tehnološke parke, kjer najdejo ustrezno podporo tudi v obliki informiranja in svetovanja. VEM-točke (38 jih je po Sloveniji), vse na enem mestu, ld se ločujejo od e-VEM točk prav po tem, da ima svetovalec s potencialnim podjetnikom osebni stik, so kot nalašč za take začetnike. • MG namenja inovativnim podjetjem prek Slovenskega podjetniškega sklada tudi sofinanciranje (subvencije) zagona inovativnih in inkubiranih podjetij v subjektih inovativnega okolja. Najboljša podjetja vključuje tudi v Start:up tekmovanje, nacionalno tekmovanje za najboljše podjetje na začetku svoje poti, kar je tudi določena spodbuda za začetnike in tudi tiste, ki šele razmišljajo o svojem podjetju. Storitve za slovenske izvoznike JAPTl, javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije spodbuja internacionalizacijo slovenskih podjetij z namenom zmanjševanja stroškov in tveganj pri vstopih na tuje trge in izboljšanja konkurenčnosti v mednarodni menjavi. Preko spletnega informacijskega portala: www.izvoznoo-kno.si nudijo slovenskim podjetjem poslovno-gospodarske in zunanjetrgovinske informacije za številne izvozne trge: • Seznanjajo vas z gospodarskim okoljem, poslovno zakonodajo, postopki ustanavljanja podjetij, možnostmi prodaje, carinami in drugimi dajatvami, izvoznimi dokumenti, možnostmi financiranja izvoza in zavarovanja, distribucijskimi potmi, tržnim komuniciranjem, poslovnimi običaji in koristnimi naslovi na posameznem tujem trgu. • Obveščajo vas o konkretnih poslovnih priložnostih in sejmih na tujih trgih. • Ministrstvo za gospodarstvo v rubriki Mednarodno trgovanje redno objavlja obvestila, ld vplivajo na vaše izvozno-uvozno poslovanje. • Z mrežo sodelavcev in institucij svetujejo podjetjem, ki se pri vstopu ali poslovanju na tujih trgih soočate s konkretnimi težavami. Najpogosteje podjetja informirajo o tujih potencialnih poslovnih partnerjih, postopkih izvoza, načinih ustanovitve podjetja v tujini, sejmih in podobno. • Lahko se prijavite na brezplačno elektronsko prejemanje poslovnih priložnostih, novic s tujih trgov in drugih novih vsebin na Izvoznem oknu, glede na tuje trge in panoge, ki vas zanimajo - vse to v rubriki E-info. I.M. “7 C&/P Tokratni članek dopolnjuje razlago o sončnih elektrarnah, ki je bil objavljen v Zasavcu 10. julija 2008. Sončne elektrarne se postopno vključujejo v elektroenergetski sistem in zato je umestno primerjati izkoristke, okolje varstvene pogoje in specifiko pri proizvodnji. Osnovni podatki nekaterih sončnih elektrarn so podani v navedenem članku, kar pa zadostuje za izračun (izkoristka) dejavnika obremenjenosti. Primer: sončna elektrarna Strahinje - 83 kW Letna proizvodnja je 85.000 kWh in z deljenjem moči (83 kW) dobimo ure obratovanja v enem letu - 1.024 ur. Dejavnik obremenjenosti je količnik teh ur z 8.760 urami (število ur v enem letu) in ta je 11,6%. En vat vgrajene moči letno proizvede 1,02 kWh. Za sončno elektrarno na Saškem (7,4 MW) izračun pokaže, da ima dejavnik obremenjenosti 11 % in vat vgrajene moči proizvede 0,946 kWh/leto. V Termoelektrarni Trbovlje (premog), moči 125 MW je letna proizvodnja 650 GWh, obratovalnih ur je 5.200 in dejavnik obremenjenosti pa je 59 %. En vat proizvede 5,2 kWh/leto. Letna proizvodnja električne energije v Sloveniji (L 2005) je bila okrog 14 TWh, moč vseh elektrarn 0,003 TW, dejavnik obremenjenosti je bil 53 % in vat je proizvedel 4,66 kWh/leto. Iz izračunov je razvidno, da je dejavnik obremenjenosti v srednje evropskem pasu z ozirom na sončno sevanje in tehnologijo še majhen. Pri drugačnih elektrarnah so ti dejavniki približno pet krat večji. Sončna energija, sevanje, je sicer zastonj, pretvarjanje energije v električno v sončnih celicah - fotovoltaik-pa je zahtevno in drago. Celice, ki so polprevodniki, običajno je to silicij, pa omogočajo proces pretvorbe v električni tok. O tem je mnogo napisanega, o izdelavi sončnih celic, ki je poglavje zase, pa manj. Za nemoten proces mora biti namreč silicij zelo čist in v izdelavo celic so svetovne korporacije že veliko investirale. V svetu obstaja več tehnologij za pridobivanje 'sončne' elektrike s pomočjo silicija. Vsaka ima svoje posebnosti, kot je izkoristek, poraba prostora in cena. Celice so dolge kakšnih 30 mm in se v modulih z ozirom na potrebe električne napetosti vežejo zaporedno, vzporedno in kombinirano. Silicij je za kisikom najbolj razširjen element (prvina) in v zemeljski skorji ga je okrog 25 %. V naravi nastopa samo v spojinah (n.pr. kremen) in v dveh oblikah. Ena je amorfna (brezoblična), druga pa je kristalna. Silicij dobivajo iz spojin s posebnimi postopki, za izdelavo sončnih celic se lahko uporablja le kristalni silicij. Za izdelavo le-teh se večinoma uporablja kristalni silicij iz industrije, metalurgije, ki pa je nečist in ga je treba očistiti vseh primesi. Kristalni silicij je kemično inerten (neaktiven, nedelaven) in se ne topi niti v najmočnejših kislinah. Za našo tehnologijo pa je pomemben tudi klor. To je sicer zelo strupen plin, je pa tudi eden najaktivnejših kemičnih elementov in se veže in reagira z drugimi elementi. Lastnosti obeh navedenih elementov se kot osnovo uporablja pri čiščenju umazanega industrijskega silicija. Zaradi kemične neaktivnosti silicija in visoke aktivno- sti klora se pri medsebojnem reagiranju nečiste primesi ločijo in se vežejo s klorom. Na ta način se dobi čisti silicij. Dodatno čiščenje se potem vrši pri visokih temperaturah še z vodikom in še čem. Zaradi pomanjkanja primarnih surovin je važna tudi reciklaža in ta proces je nevaren in strupen kot pri siliciju. Pri reakcijah nastajajo strupeni plini, pare in tekočine in zato taka tehnologija zahteva posebno opremo in naprave. Po končanem procesu je treba nastale strupene snovi še nevtralizirati. Na splošno velja, da je sončna energija čista, ne proizvaja škodljivih plinov, vzdrževanja takih elektrarn skoraj ni in življenjska doba je vsaj trideset let. Nevarna, umazana in strupena pa je izdelava celic, čiščenje in razgradnja in to so tudi najdražje postavke. Tako je res, kar pravi naš pregovor: ni vse zlato, kar se sveti! V južni Italiji in Španiji, kjer je veliko sonca, pa pravijo: ni vrtnice brez trna. V reviji Naš stik v Financah panoge in posel kot tudi v prilogah Dela FT je mnogo člankov o sončnih elektrarnah, o trnu pa skoraj nič. Letos je v številki 7 Financ p - p objavljen pogovor g. Črnivca s fakultete za elektrotehniko z naslovom Sončna energija ni tako čista kot se zdi. Avtor pojasnjuje tudi tisti del tehnologije, ki je strupen in umazan in se tiče postopkov pri proizvodnji in razgradnji sončnih celic. Avtorju so znani ti procesi, vendar je skeptičen glede tega, ali priznane cene v celoti krijejo vse stroške. Slovenska fotovoltaična industrija uvaža sončne celice od zunanjih proizvajalcev in te so se, kot ugotavlja direktor firme Bisol (Latkova vas, Prebold) dr. Merc od, 1. 2004 podražile za 25 %. »Svoj trn imajo sončne elektrarne, svojega imajo pa tudi jedrske,« je pri pogovoru omenil Črnivec. Leta 2007 so v Bruslju za EU 27 ustanovili forum za jedrsko energijo. Pristojni komisar v EU Potočnik je v govoru poudaril, da mora postati jedrska energija cenovno sprejemljiva in zahtevo za izboljšanje tehnologij za trajno, sigurno obratovanje in eliminiranje toplogrednih plinskih emisij. Varnejše morajo biti metode za reciklažo in skladiščenje. Pri obratovanju JE ni emisij plinov, za izdelavo uranskega goriva, ki se uporablja v reaktorjih, je od raziskav in izkopa urana dalje dolga veriga procesov. Pri tem pa se porabi veliko energije in emitira cela paleta toplogrednih plinov. Ta pripravna tehnologija je prvi trn, ld je sicer neizogiben, močno pa podraži celotno jedrsko energijo. Ne gre spregledati napredujočo tehnologijo pri sončnih elektrarnah, kar se odraža pri ceni. Pred desetimi leti je bila cena za vgrajen kW okrog 6.000 evrov. Iz julijskega članka v Zasavcu so razvidni podatki o sončni elektrarni, moči 10 MW, ki so jo zgradili na bavarskem leta 2005 pri mestu Poclding in cena za vgrajen kW je 4.000 EUR. Napisni: Peter Schneider 0 pgl/ftVčAJP V šolskem letu 1998/1999 je bila na pobudo Nade Odlazek ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje. Uradni datum ustanovitve je 24. januar 1999, februarja pa je začela s svojim delom skupina za umetnostno zgodovino. Takrat se je vsak teden srečevalo okoli deset članic. Do danes so pregledali vsa obdobja umetnosti, od srednjega veka naprej. Trenutno ta skupina šteje med osemnajst in devetnajst članov, nekaj je takih, ki jo obiskujejo od prve ure naprej. V njihovem programu so tudi ogledi razstav. Naslednje šolsko leto so ustanovili likovno skupino, ld se že devet let predstavlja na svojih razstavah. Zadnja je bila letos novembra v Delavskem domu Trbovlje. Veliko zanimanja je za jezikovno izobraževanje, predvsem angleščino in nemščino, začetni in nadaljevalni tečaj, ld ga organizirajo v Trbovljah in Hrastniku in vsi, ld ga obiskujejo dalj časa, se brez težav kot so se reorganizirali leta 2006, sporazumevajo. stodvaintrideset članov. Sedež imajo Etnološka skupina v Domu svobode v Trbovljah, kjer je bila posebej ak- izvajajo tudi svoje programe. Enako tivna, saj je izdala kot ostala društva se srečujejo s po-knjigo Teknilo nam manjkanjem denarja, zato ne morejo je, pod mentor- vedno realizirati vseh načrtovanih stvom Jane Mia- programov, po drugi strani pa tudi kar Adamič, zdaj ni vedno zadostnega zanimanja za se ne dobivajo več, posamezna področja. Kljub temu, da ker nimajo men- se ukvarjajo z nekaterimi podobnimi torja. V šolskem dejavnostmi kot v drugih društvih, letu 2004/2005 sta želijo ohraniti rdečo nit, da se na-pričeli z računalni- učijo več kot le osnovno znanje za škim učenjem dve dejavnost, za katero se odločijo, da skupini, z začetnim raziskujejo po preteklosti in se izo-in nadaljevalnim bražujejo. Sodelujejo tudi z drugi-tečajem v Trbovljah, zdaj sta aktivni mi društvi, ZLU, Aktivom kmečkih tudi enaki skupini v Hrastniku. Pod vodstvom Nade Matko imajo skupino za ohranjanje vitalne energije z različnimi alternativnimi tehnikami, zato imajo v zvezi s tem predavanja o zdravju in kako ga ohraniti. Osem do petnajst članska humanitarna skupina izdeluje punčke iz cunj za UNICEF. Z izkupičkom od prodaje na prireditvah v Trbovljah in Hrastniku zbirajo denar tudi za letovanje naših otrok, ki si tega drugače ne bi mogli privoščiti. Večkrat organizirajo številne ustvarjalne delavnice in predavanja v sodelovanju z ZLU. Vletošnjem šolskem letu 2008/2009 ima društvo U3 Zasavska regija, žena, Delavskim domom ... Na občnem zboru, 26. novembra, so ponovno izvolili za predsednico Stašo ICunšek, izvolili so tudi člane v organe društva. Prva predsednica Nada Odlazek je ob jubileju vsem čestitala, saj je vesela, da se njeno začeto delo ohranja in širi. Predlagala je, naj pripravijo čim več projektov in z njimi konkurirajo na razpisih za njihovo financiranje. Ob zaključku so se predstavile tudi tri skupine Skupina za vitalno energijo in skupini za nemščino s skečem. mšrmio © Literarni prijatelji pri DUT so se ob letošnjem rudarskem prazniku, godu sv. Barbare, spomnili tudi svojega pokojnega člana Mihaela Gosaka. Ob ziherci, ld jo že od leta 1996 dalje prižge rudar, oblečen v rudarsko uniformo, se srečujejo obiskovalci decembrskih literarnih večerov z namenom, da ne bi pozabili težkega, a nepozabnega dvestoletnega življenja rudarjev v naši dolini. Nihče ne more zanikati iskrenega tovarištva, ld so ga vedno gojili med seboj rudarji in daje poseben pečat tudi današnjemu življenju v rudarskih krajih. Njihov SREČNO pomeni iskreno željo, da se po šihtu vrnejo živi in zdravi k svojim dragim. Rudarji praznujejo 3. julij v spomin na gladovno stavko leta 1934 imajo pa 4. decembera, ko godu j e njihova zavetnica sv. Barbara že od nekdaj navado, da jo počastijo - včasih z godbo in procesijo, danes ob ziherci. Radi se pogovarjajo o perkmandeljcu, recitirajo pesmi, ustvarjajo likovna dela na to temo, pišejo pesmi in zgodbe, pojejo... Pod njihovo robato pojavo se navadno skrivajo tenkočutne, občutljive duše, ki jim nikoli ni vseeno kaj se dogaja okoli njih. V naše kraje se je preselilo veliko ljudi iz različnih bližnjih in daljnih krajev. Miha Gosak je bil eden od njih. Rodil se je leta 1949 v Ločah pri Poljčanah, od koder se je preselil v Trbovlje, ko je dobil službo v rudniku. Njegov ka-merad Janez se ga spominja kot potrpežljivega človeka z mladimi, nikoli ni izgubil živcev, ni preklinjal, vedno je bil umirjen in prijazen, nanj si se lahko zanesel. Sodelavci se ga spominjajo po njegovih kulturnih animacijah. Rad je recitiral, organiziral likovne razstave in kulturne skupine, ld so nastopale za rudarje. Napisal je veliko pesmi, predvsem na temo rudarjenja in o življenju rudarskih družin, ki so bile objavljene v rudarskem časopisu Srečno, pa tudi v knjižnih izdajah rudarskih pesmi. Zgradil si je topel dom, a na žalost mu ni bilo dano, da bi užival v njegovem objemu. Franci Vrtačnik s harmoniko in sekstet Plavice so poskrbeli za glasbeno podlago, RTH pa je bil pokrovitelj večera. “7 z\\/n V četrtek, 27. novembra 2008 je bil v Dolanki dobrodelni koncert v organizaciji Ženskega pevskega zbora Svobode Dol in dolske šole, že peti po vrsti. Nataša Kreže scenaristka in povezovalka. Plesalca Tjaša in Matej sta navdušila z rumbo in salso. »Nastal je zaradi ugotovitve, da je na šoli precej otrok, ki izhajajo iz socialno šibkih družin,« je povedala predsednica ZPZ Mari Alt, ld je s takratno zborovodkinjo Sabino Krajnc Vengušt dobrodelni koncert predlagala. Dvorana ICD Svobode Dol je bila kmalu premajhna. Prireditev so tudi letos podprli Občina Hrastnik, Kulturno rekreacijski center in še nekatera krajevna podjetja. Uro in pol dolg program so zapolnili: pevska skupina Metuljčki, šolski recitatorji, ansambla Ferme in Pepelnjak, ženski zbor z Dola in Un s Trboul, skupina Plavica, plesni par plesnega centra Zasavje, mažoretke iz Sevnice in mladinski zabavni orkester Kr en bend iz Hrastnika. Nastopajoči so se odrekli honorarju in tako se je nabralo okoli sedemsto evrov, ld jih bodo uporabili na šoli v prid socialno šibldm otrokom. Kr en bend je mladinski zabavni orkester, sestavljen iz petnajstih članov. Njihov mentor je Slobodan Filipovič. Miza na hodniku... Blagajno in prodajo novoletnih izdelkov so prevzela dekleta predmetne stopnje. Besedil in fotografije: Fanči Moljk ■7 c\\/n mßmw © V Termah Olimje v Podčetrtku je, 15. 11. 2008, potekala zaključna prireditev projekta Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna« s podelitvijo priznanj. Visoko priznanje - 2. mesto v kategoriji hribovskih krajev, je osvojil zasavski kraj Dobovec nad Trbovljami. 2. mesto za Dobovec Pokrovitelja projekta sta Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za okolje in prostor, častni pokrovitelj projekta pa je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk. Urejeno in gostoljubno okolje je osnova turizma in predpogoj kakovostne turistične ponudbe. Projekt TZS, ld je že tradicionalna aktivnost zveze in poteka vsako leto v slovenskih mestih in krajih, zdraviliščih in termah, srednjih in osnovnih šolah, vrtcih ter kampih, je tudi letos dokazal, kako dobro ga ljudje sprejemajo in se nanj odzivajo. Nasmejani predsednik TRD Krajinski park Kum - Dobovec, Marjan Dolinšek Med vrsto podeljenih priznanj najboljšim na področju turizma v Sloveniji, je visoko priznanje za 2. mesto v kategoriji hribovskih krajev osvojil zasavski kraj Dobovec nad Trbovljami. Dobovec je edini izmed vseh kategorij prišel skozi sito regijskega prvega dela ocenjevanja v drugi krog Ponosni Dobovčan Dobrodošlica v centru vasi Dobovec z opisno tablo in zemljevidom lepot kraja na državni nivo in tako dokazal, da v Zasavju ni vse tako sivo in slabo, kot se včasih zdi. Podeljeno priznanje je sprejel predsednik Turistično razvojnega društva Krajinski park Kum Dobovec, Marjan Dolinšek. Iskreno se veseli z Dobovčani in jim čestita Uredništvo Zasavca. Besedilo: M.A.Š. Slike: Marjan Dolinšek "7 CA/n ® Mffl/JU______ Mad Saitifeerkom se dlani Čemšenik je znan po sončni legi, dobrih salamah, pesnikih, brhkih dekletih in ne nazadnje po razvalinah gradu Gamberk, katerega ostanki se ozirajo proti Kotredežu, Čemšeniški planini in Izlakam. Vsako drugo leto se na grajskem dvorišču odigrajo Grajske štorije, v izvedbi Prosvetnega društva iz Čemšenika. Drugače pa so razvaline do sedaj samevale. Da, do sedaj, ker od letos temu ni več tako. Najbolje, da zgodbo kar pričnem, kje drugje kot na samem začetku. Anica in Marjan Klančnik Marjan in Anica Klančnik sta, in se še, rada potepata. Kje vse že nista bila! In tako sta na nekem potovanju po Švici naletela na muzej Wilhelma Tella. Tu se je porodila ideja, da bi bilo lepo, zanimivo in koristno, da se tudi Gamberk preuredi ter predstavi in na primeren način približa ljudem kot priljubljena izletniška točka. Potem je nekega lepega dne ta ideja dozorela in voala! Marjan, vi ste predsednik Kulturno zgodovinskega društva za zaščito gradu Gamberk, ki je bilo usta- Prve informacije novi j eno marca letos. Po neštetih predpripravah in preučevanjih, kateri je bil vaš prvi korak? Prvi korak je bil vsekakor sestanek s predstavniki KS Čemšenik, saj se Gamberk nahaja na njihovem območju. Predstavil sem jim vizijo Gamberka in vse njegove možnosti, kako bi se lahko razvil v privlačno turistično točko. Moram povedati tudi to, da smo se, najprej seveda, morali pogovoriti z Brankom Grahkom, sedanjim lastnikom gradu. Naleteli smo na izredno pozitiven odziv in ne samo to, dobili smo celo odličnega sodelavca. Z njegovim soglasjem in soglasjem Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije smo ustanovili Kulturno zgodovinsko društvo za zaščito gradu Gamberk. Skrbništvo nad gradom je preneseno na društvo. Seveda nimamo tendenc za povrnitev sredstev, ki jih vlagamo v Gamberk. Društvo šteje osem članov. Vsi člani morajo biti seznanjeni z zaščito pri delu in imeti potrebno opremo. Torej je pravi lastnik prisoten in podpira vaše aktivnosti? Njegova pomoč je neprecenljiva. Skupaj smo ogradili atrij in postavili table z opozorili in omejitvami. Letos smo začeli s kul- tiviranjem okolja, posadili vrtnice in drugo okrasne rastline. Podprli smo dve okenski lini, da se ne bi zrušili. Z zunanje strani smo vgradili Valvasorjev grb, sončno uro... Gamberk počasi dobiva novo podobo oziramo nee ravno novo, delno se mu vrača stari videz, ki ga nismo poznali. Najbolj znana slika gradu je risba, Valvasorjevo delo. Te podobe najbrž ni več mogoče povrniti? To bil zahteven, dolgoročen in drag proces. Zato bomo nekako obdržali sedanji videz. Obnovili in odkopali bomo le tisto, kar dovoljuje Zavod, brez poseganja v arheološko osnovo Gamberka. Dela v razglednem stolpu Kje lahko današnji obiskovalci gradu vidijo ali dobijo informacije o njem? Osnovne informacije o preteklosti, lastnikih, o kranjski liliji lahko preberejo ob vhodu, kjer smo postavili nadstrešnico z vsemi temi informacijami. V okvini gradu smo očistili okrog 8 m3 zasipa. Tako smo prišli do prvega zapora z okensko odprtino, ki je v ječo prinašala vsaj malo svetlobe. V soglasju z Zavodom bomo spomladi odkopali še toliko zasipa, da odkopljemo temnico, tisti del ječe, kjer so bili po vsej verjetnosti zaprti obsojeni na smrt in so zadnje ure preživeli v popolni temi. Grad se ne more izogniti usodi gradov na splošno. Stare listine tudi marsikaj povedo. Vendar ste iz različnih virov izvedeli še marsikaj. Poznam pripovedovanje, da so nekoč tu skladiščili živo srebro, ki so ga tovorili iz Idrije. Pod Gamberkom so bili izkopani rovi proti Kotredežu in tam spodaj se danes nahaja naselje z imenom Rove. Se bi lahko naštevala. Vem, da imate vsekakor najbolj točne podatke vi, saj ste prebrskali že številne knjige, obiskali različne arhive, primerjali iti dopolnjevali že znane podatke. Tovorjenje živega srebra iz Idrij, preko Ljubljane in Moravč do Gamberka in naprej v Savinjsko dolino je najbrž res obstajalo, vendar v sami Idriji ni o tem nobenih zapisov. Torej to zgodovinsko stran bo treba še dodobra raziskati. Ali vam je znan podatek, zakaj je bila večina gradov zgrajena nekako proti vzhodu našega področja že tam nekje v desetem ali enajstem stoletju? Ogri so okrog leta 1000 kar precej ogrožali svoje sosede, čeprav so bili že tudi premagani, nevarnost ni minila. Da bi se zavarovali pred njihovimi vpadi so pozidali gradove. Konrad II Galle je ščitil pot od Ljubljan, čez Moravče, mimo Medijskega gradu, Gamberka naprej proti Savinjski dolini, kjer je pot vodila mimo gradu Liebenberg. Ker je bila ta pot nadzorovana in varna, so na ta način vedno imeli pregled, kdo in kam potuje ter pobirali mitnino. Gamberk je »nadzoroval« področje ki zajema Črni graben, Moravče in dolino Save do Radeč. Torej je bila skrb za popotnike in tedanje poti podobna današnji, vse pa je bilo za tiste čase odlično organizirano. Delo vašega društva je še Ex tempore na Gamberka nekako na začetku, čeprav že kaže vidne rezultate. Kaj naj bi se prihodnje leto dogajalo na Gamberku in koga vabite k sodelovanju? Nadaljevali bomo z ureditvenimi deli in zunanjim videzom gradu. Čakamo na uradno dovoljenje za izgradnjo majhne brunarice, kjer bi nudili informacije in spominke. Eden centralnih dogodkov bo srečanje vseh Gallov ( naslednikov Gallenbergov- Gale, Galle, Gala, Gal....). Pravi Gallenbergi še živijo v Grazu. Pred kratkim so prodali grad Lemberg v bližini Dobrne, ki je bil v prejšnjih časih nacionaliziran in potem povrnjen. Vlado Poredoš bo poskrbel za glasbene večere, Milan Razboršek za Ex tempore (članice skupine U3 so že letos sodelovale, kar lahko vidite na razstavi v RCR-u v Zagoruju. Poleg Grajskih štorij bi bila še ena gledališka predstava vsako leto. Mogoče tudi sre- WlflgWU @ dnjeveški dan s tržnico. V sodelovanju s Turističnim društvom Čemšenik bomo izvedli še kakšno aktivnost z namenom promocije Gamberka. Zanimiva je ta preteklost gradu, ki je tako blizu nas. Toliko stvari je še, ki jih nisva povedala bralcem Zasavca, vendar jih bova sproti obveščala o aktualnih dogodkih in jih povabila , da obiščejo gmd, ki je tu v soseščini. Najmlajši na obisku Gamberk danes Ali se na gradu pozna, da je več obiskovalcev odkar ste tako uspešno začeli skrbeti za njega? Obiskovalcev je vse več in še več jih bo, ko bomo stvari uredili tako, kot jih načrtujemo. Obiskali so nas tudi že učenci dveh šol in nadejamo se še več obiskov naših najmlajših. Gamberk ne bo več sameval. Dan po pisanju intervjuja sem bila, kot običajno, že zelo zgodaj v Cemšeniku. Danilo se je. Tudi nad Gamberkom. Slike: arhiv društva, St.R., besedilo: St.R. Vfz EJ mmm IV mw V evropskem programu Leonardo da Vinci je prišlo do izmenjave dijakov in učiteljev iz Belgije in Slovenije. V septembru so nas obiskali dijaki in učitelji iz šole VTI IEPER Belgija, v novembru pa so dijaki in učitelji Srednje tehniške in poklicne šole Trbovelje obiskali njihovo šolo. V programu je bila izdelava replike aviona iz prve svetovne vojne. Gostje so se pri nas naučili izdelave krila in pa nekaj podrobnosti pri sestavi aviona, obenem pa so spoznavali naše kraje in našo kulturo. Naši dijaki pa so dokončali krilo in vpetje le-tega v Belgiji ter obiskali nekaj zgodovinskih krajev in muzejev, ki se največ navezujejo na prvo svetovno vojno. Ob obojestranskem zadovoljstvu in uspešno zastavljenem programu se je nabralo kar precej novih izkušenj, stkale pa so se nove vezi in nova prijateljstva, ki ostajajo. Janez Škofič Dijaki STPŠ in VTI z mentorji in učitelji v Belgiji ob delno sestavljenem avionu. Srednja šola Zagorje - zdrava šola Srednja šola Zagorje je letos postala del slovenske mreže Zdravih šol. V okviru tega projekta so sodelovali na tekmovanju iz znanja o diabetesu, ki so ga najprej izvedli na šoli. Dijaki so morali prebrati strokovno literaturo s tega področja. Šolsko tekmovanje je potekalo 17.10.2008, sodelovalo je 2o dijakov in dijakinj. Pogoj za bronasto priznanje je bilo najmanj 31 doseženih točk, kar je doseglo pet dijakov in dijakinj. Trije z največ točkami: Aljaž Kamnikar, Sel-ma Hodžič in Kirn Meterc, vsi bodoči tehniki zdravstvene nege, so se udeležili državnega tekmovanja, ki je potekalo 22.11.2008 v Šoštanju. Mentorica šolskega tekmovanja je bila prof. Stana Kovač Hace. »Sodelovali smo tudi pri projektu Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem »Najstniki, tobak in zakon o omejevanju tobačnih izdelkov«. Dijake smo obvestili z ozvočnico o natečaju za najboljši slogan na temo kajenja. Odziv je bil zelo dober. Izbrali smo najboljše slogane in avtorje nagradili z majicami. Izdelali smo tudi plakat z najboljšimi slogani in ga likovno opremili. Nekaj najboljših sloganov: Urška: Ali ni škoda denarja za cigarete, če lahko kupiš kondome? Metka: Kajenje ubija, minute življenja izbija. Nejc: Cigareta je zvitek tobaka, na eni strani ima ogenj, na drugi pa bedaka. Metoda: Bodi kul in opusti kajenje. Naj ti pljuča zadihajo v svobodno življenje. Patrick: Namesto da v živčnih dnevih čike bom kadil,se raje po igrišču za žogo bom podil. V šolskem letu 2008/09 smo se tudi odločili, da bomo poskusili izvesti delavnice »Proste roke - čista pljuča. Program za opuščanje kajenja za mladostnike je namenjen mladostnikom - kadilcem v starosti od 15 do 19 let, ld redno kadijo in želijo opustiti kajenje. Vključijo se lahko tudi tisti, ld kadijo občasno.S predstavitvijo programa dijakom smo začeli v mesecu novembru. Program poteka šest zaporednih tednov po dve šolski uri. V eno delavnico je lahko vključenih od 10 do 12 dijakov, kjer se mladi spoznajo, skupaj določimo cilje, raziščemo kadilske navade, spoznamo tehnike zmanjševanja in opuščanja kajenja, se spopadamo s stresom. Upamo, da bomo konec januarja uspešni, da bodo dijald, ld sodelujejo, opustili kajenje.Druga skupina dijakov bo pričela z delom februarja. Mentorica delavnic je prof. Karmen Tofolini. 3.12.2008 smo imeli na šoli Dan odprtih vrat. Ena od delavnic pod naslovom »AIDS zaznamuje Afriko - Ali nam je mar?« je bila posvečena boju proti AIDS - u v organizaciji Karitas. Štiri skupine dijakov so izdelale problemsko drevo in drevo rešitev na to temo. Namen Zdrave šole je, da se dijaki zavejo, kakšen je obseg bolezni v naši in širši družbi, kakšne posledice imajo predvsem na revnejše države (npr. AIDS), kakšni so vzroki bolezni, kako se izognemo okužbam in kako lahko izboljšamo kakovost življenja na vseh področjih.« Besedilo, mag. Barbi Vidma l c\\/n MCIWGfiiemKA -t- fiCdöa atflö 0Q3 to agzofla to amuB Popolna preobrazba Tokrat vesela novica potuje v Hrastnik. Preobrazili bomo Nado Primon, Cesta I. maja 69 iz Hrastnika! Nadi iz srca čestitamo in jo naprošamo, da takoj pokliče Brigito v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovori o datumu preobrazbe. Še enkrat moramo poudariti, da se upoštevajo le tisti kuponi, ki prispejo na naslov uredništva: Cesta zmage 3, 1410 Zagorje. In veliko sreče naslednjič! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime: Priimek: Ulica: Kraj:_ Telefon: GRAFIKA GRACER Vii n Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 r i, f i il F, UjGITiitG svetlobo sonca v V3Š dom. Prijazno vabljeni v prodajalno Velana v Trbovljah, kjer vam bodo pomagali izbrati najprimernejše zavese za prostor, ki ga opremljate. Za brezplačno svetovanje in izmero na domu pokličite na telefonsko številko 01 360 31 29 ali 01 360 31 93 med 7.00 in 17.00 uro ali pošljite elektronsko pošto na naslov izmere@velana.si. www.velana.si Prodajalne: Ljubljana: Šmartinska cesta 52, t: 01 360 31 28; BTC Hala A, Šmartinska cesta 152, t: 01 5T1 23 58; Lesnina center Brdo, Cesta na Bokalce TO, t: 01 2TT 73 00 | Kranj: TC Dolnov, Šuceva ulica 23, t: 0T 23T 33 80 | Postojna: MC Postojna, Tržaška cesta 59, t: 05 721 23 60 | Maribor: Mlinska ulica 26, t: 02 250 27 T3; Planet TUŠ, Na poljanah 18, t: 02 T20 21 TO j Celje: Planet TUŠ, Mariborska cesta 128, t: 03 T25 13 90 j Murska Sobota: BTC Center, Nemčevci ID, t: 02,531 19 09 | Dravograd, PE Sonček: Podklanc 31, t: 02 872 36 50 | Trbovlje: TPC Spar, Trg svobode IT, t: 03 563 08 70 | Brežice: NC Intermarket, Tovarniška cesta 10, t: 07 T99 30 13 @ REPomŽA Prikazale so jih prizadevne članice Prostovoljnega gasilskega društva Šentlambert na razstavi v tamkajšnjem gasilskem domu. Odprta je bila v nedeljo 30. novembra. Ta dan je bil kot nalašč za njihovo prireditev, ki je privabila številne obiskovalce, saj se je naslednji dan že začel mesec, znan po praznovanjih in obdarovanjih. Videti je bilo mogoče Miklavževe darove v peharjih, ki so priklicali nostalgijo nekdanjega pričakovanja dobrega moža, spomnili na čase, ko ljudje še niso bili okuženi s potrošniško mrzlico. Adventni venčki so se lepo ujemali z začetkom adventnega časa, ki je točno sovpadal z dnem razstave. Na ogled so bili praznični prti, osvetljene hiške, razne svečke, stilizirani božički. Veselo so utripale lučke na dveh božičnih drevescih, okrašenih z dvema različnima vrstama bučk. Pod drevescema je bilo moč občudovati jaslice. Domačnost razstave je poudarjala okrasitev z božjim lesom in belimi omeli, nabranimi pred prvim snegom. Veseli december je zaznamovan tudi s pisanjem voščilnic. Šentlambertske gasilke so jih lastnoročno izdelale na začetku novembra, zato jih je bilo potrebno samo še razstaviti. Organizatorke razstave so imele namen pokazati, da je mogoče tudi brez pretiranih stroškov poskrbeti za Božični aranžma. Domačini in gostje so si z zanimanjem ogledali sadove pridnih rok članic PGD Šentlambert. nepozabno praznovanje, polno topline in domačnosti. Pomislile so ne le na razvajanje oči, ampak vseh čutil. Slišala se je božična melodija, večino eksponatov je bilo dovoljeno otipati, kotiček s pecivom pa je zadovoljil še nos in jezik. Vsaj delček praznično obarvanega utripa, ki ga je bila deležna tudi štiričlanska regijska delegacija gasilk, lahko doživite ob pogledu na priložene slike. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj ZAPOSLIMO! KOMERCIALIST (m/ž) Iščemo sodelavca (m/ž) za delo na področju prodaje novih in rabljenih vozil POGOJI: * vesten in korekten odnos do strank in sodelavcev * zaželjene so izkušnje na enakem ali sorodnem delovnem področju * znanje pri delu z računalnikom (okolje Windows - Word, Excel, Internet Explorer, E-mail * vozniški izpit B kategorije * kandidat naj ima vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri * kandidata zaposlimo za nedoločen čas z 6 mesečno poskusno dobo Vašo ponudbo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo na naslov: NISSAN Krulc d.o.o. Servis in prodaja vozil Cesta heroja Vasje 008 1251 Moravče ali na nissan@nissan-krulc.com momtA (3 ■* •»<. nwism V petek, 21. ll. 2008, se je okoli 55 tisoč malčkov, ki obiskujejo slovenske vrtce, sladkalo z okusnim in zdravim slovenskim medom. Tej izobraževalni akciji. En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih, so se pridružile tudi nekatere osnovne šole. Med njimi so bili tudi učenci Podružnične šole Mlinše. »Kako lepo mi zasumijo kako lepo mi zadišijo, a v srcu mi spomin na mlade dni budijo. Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi ms nikdar ta stari čebelar. ” Z akcijo želi Čebelarska zveza Slovenije ozavestiti otroke o zdravem načinu življenja. Vzbuditi želijo skrb za čebele in okolje, ker je njihova vloga v naravi nenadomestljiva in je nujno potrebna za ohranjanje ravnovesja. Akcija naj bi postala tradicionalna. Vsem otrokom v vrtcih in osnovnih šolah so podarili poučno zgibanko Čebelica moja prijateljica z nagradno igro. “V vrtce in šole so prišli čebelarji in drugi povabljeni gostje. Našo šolo je obiskal čebelar Jože Smrkolj, pod- župan občine Janez Groboljšek in ravnateljica Tatjana Krautberger. S pesmijo Lojzeta Slaka, Čebelar, so učenci Podružnične šole Mlinše pozdravili goste.. Čebelar je učence pozdravil in jih odpeljal na medeni zajtrk. V razredu so nas čakale lepo pogrnjene mize, na mizah pa kruh, med, maslo, kisla smetana. Oči učencev so bile lačne, ker je vse tako lepo dišalo po medu. Vsi smo sedli za mize in pojedli naš medeni zajtrk. Uživali smo v tej hrani. Po zajtrku sta nas podžupan in ravnateljica zapustila, mi pa smo si ogledali film S čebelo do medu, ki ga je pripravila Čebelarska zveza Slovenije. Film nam je bil vsem zelo všeč, je zelo poučen in nas je naučil veliko novega. Že med filmom in tudi po njem je čebelar Jože Smrkolj odgovarjal na vprašanja učencev. Učiteljice kar nismo mogle verjeti, kakšna zanimiva vprašanja so učenci postavljali. Vsi so pridno dvigovali roke in vprašanj ni hotelo zmanjkati. Mislim, da so vsi učenci dobili vse odgovore na vsa vprašanja, ki so jih postavili, saj je nanje odgovarjal res čebelar z dušo in srcem. In to je naš dolgoletni zunanji sodelavec Jože Smrkolj. Naš projekt o čebelah pa še ni bil končan. Učiteljice smo učencem pripravile in zaigrale lutkovno igrico Čebelice. Nadaljevali smo z likovnimi delavnicami. Tre-tješolci in četrtošolci so izdelovali panjske končnice, prvošolci in drugošolci pa čebelice. Skupaj so naredili čebelnjak. Preživeli smo čudovit dan. Lahko ga opišemo kot sladkega, poučnega in zabavnega. Želimo si še tako prijetnih in poučnih srečanj.“ Je prijazno zapisala Tanja Starc Novak. Tanja Starc Novak + KO OGENJ ZAGORI, BONPET POGASI! V gospodinjstvu je vsako leto več požarov. Kot rešitev vam ponujamo samodejne gasilne ampule BONPET. Ampula BONPET, ki jo preprosto namestimo nad štedilnikom ali nad pečjo v kurilnici, se bo samodejno aktivirala in pogasila ogenj. Življenjska doba ampule je deset let brez vzdrževanja. Pooblaščeni inštituti so potrdili učinkovitost in neškodljivost za človeka in okolje. Sodobna oblika in barva ampule zagotavljata tudi skladnost z ambientom. SAMODEJNE GASILNE AMPULE BONPET priporočajo tudi Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor in AdriaticSlovenica s popusti pri zavarovanju gospodinjstev. Gabrsko 11 a, 1420 Trbovlje tel. 03/561 47 20 e-pošta: bonpet@siol.net www.bonpet.si Vse do konca decembra bodo v galeriji Zdravstvenega doma Hrastnik na vpogled fotografije Mirana Amona Speedway, ki so jih pripravili v ciklu razstav Član FKH se predstavlja. »Zadnje leto spremljam dirke z druge strani ograje - iz boksov, med dirkači in mehaniki in z zelenice proge in stadiona v Krškem,« je povedal Miran Amon. Dirke obiskuje že od otroških let in tokrat svoje navdušenje in občutenje nad to atraktivno panogo moto športa deli tudi /. obiskovalci zdravstvenega doma. Besedilo in slika: Fanči Moljk V soboto, 13.decembra 2008 bo v Domu Kulture v Radečah klasično -jazzovski koncert pod naslovom Glasbeni večer Tatjani. Večer, s pričetkom ob sedmih zvečer, je že osmi in tradicionalen. Posvečen je prezgodaj umrli glasbeni pedagoginji in pianistki Tatjani Mole iz Radeč. V glasbenem večeru bo v prvem delu nastopil s klasično glasbo trio v zasedbi Franci Maček, klarinet, Kristan Kolman, viola in Nina Mole, klavir. Zaigrali bodo dela Roberta Schumanna, Rebecce Clarke in Maxa Brucha. V drugem delu pa se bodo v bolj jazzovski maniri predstavili Lovro Ravbar kvintet v zasedbi Lovro Ravbar, saksofon, Rok Lopatič, ldavir, Robert Jukič, kontrabas, Teo Collori, kitara in Janez Gabrič, bobni. RŠ V okviru klubskega popotovanja se bo tudi v Trbovljah ustavila punk skupina iz Ljubljane, Niet. V glasbenem večeru bo v prvem delu kom in najbrž edini bend, katerega bodo v Trbovljah nastopili prav tako nastopil s klasično glasbo trio v za- koncertni repertoar poznajo lahko na prvič in predstavili svojo verzijo stare-sedbi Franci Maček, klarinet, Kristan pamet. Njihova vrnitev na koncertne ga punka. Kolman, Niet-ov najbrž ni potrebno odre je po polomiji sredi 90-ih prese- posebej predstavljati, saj so ldjub svo- netila marsikoga, vendar so se Niet v Dogajalo se bo v trboveljskem Dela-jemu kratkemu delovanju že pusti- današnji postavi vrnili neverjetno po- vskem domu v soboto, 13. decembra li močan pečat. So 'obvezno branje' zitivno sprejeti. Kot predskupina bodo 2008 s pričetkom ob 21.00 uri. vsakega najstnika, ki se srečuje s pun- nastopili ljubljanski punkerji GUB, ld MCT mm j Radio Slovenija je v festivalni dvorani na Bledu pripravil tradicionalni izbor Naj viže leta 2008. Nastopili so vsi zmagovalci mesečnih izborov, lovoriko z nazivom Naj viža 2008 pa je osvojila priljubljena dekliška skupina Navihanke. Zapele in zaigrale so valček z naslovom Spomni se name avtorjev Braneta Klavžarja, Marjana Stareta in Avgusta Skaze. Naslov mesečnih zmagovalk so Navihanke osvojile v avgustu. Pripravljajo se tudi že za snemanje videospota za zmagovalno skladbo in napovedujejo, da bo prijetno presenetil romantike po duši. Navihanke so pred kratkim na enem izmed nastopov nastopile skupaj s hrvaškim pevcem Davorjem Bornom. Ker so bili odzivi zelo dobri, se že dogovarjajo o skupnem sodelovanju na nastopih kot dodatek za razvajanje nežnejšega spola. Morda bodo z njim posnele tudi kakšno sldadbo v duetu. Navihanke pravijo, da so v letošnji zelo delovni poletni sezoni spoznale veliko fantov, s katerimi so postale dobre prijateljice. Njihovi zvesti poslušalci in prijatelji prihajajo iz Mavčič pri Kranju, iz Dornave in iz Cerknice. Zelo dobro so se ujele z njimi, zato je med sezono ostalo tudi nekaj časa, da so z njimi odšle na krajše jadranje po slovenski obali. Fantovska družba se je spoprijateljila tudi med sabo, zato jih odslej spremljajo skoraj na vsakem igranju. Pripravljeni so prevoziti tudi več sto kilometrov, za njimi so se odpravili tudi v tujino. Poleg zvestega poslušanja so fantje tudi pravi kavalirji, saj Navihankam pomagajo pri pospravljanju opreme. Brez njih pa ne mine tudi nobeno praznovanje rojstnih dni, ld se v tem obdobju kar vrstijo. To prijateljstvo pa je že preraslo v idejo o ustanovitvi kluba oboževalcev. - Feri Lainšček - priljubljeni pesnik in pisatelj v družbi zvestih bralcev tudi v Litiji Ob zaključku bralne značke za odrasle »Zvesti bralec« in Dnevu splošnih knjižnic, 20. novembru, so v litijski knjižnici gostili priljubljenega pisatelja Ferija Lainščka. S sproščenostjo, skromnostjo in zanimivimi zgodbami je polepšal večer in dokazal, da je res izjemen pisatelj. Srečanje je bilo 19. 11., Knjižnica Litija ga je pripravila v sodelovanju z Gimnazijo Litija. Številne obiskovalce, predvsem pa Ferija Lainščka je navdušila domača glasbena skupina Zagšmalit Feri Lainšček se bo odslej popolnoma posvetil pisanju tretjega romana iz pomurske trilogije (Ločil bom peno od valov, Muriša). - 3. december - Prešernov rojstni dan, ko kulturne ustanove odpirajo svoja vrata Kulturne institucije se vsako leto spomnijo tudi tako ime- no srečanje mladih literatov Zasavja 2008: »Misel vsaka v novanega decembrskega kulturnega praznika - rojstnega verz se pretaka«. Delavnica, ki jo je vodil Marko Djukič, se dneva Franceta Prešerna. Prireditve in povečana pozor- je zaključila s sldepnim delom, ko sta se predstavila Vesna nost do obiskovalcev so postale že tradicionalna dejanja. Berk in Boštjan Grošelj, odprli pa so tudi likovno razstavo Knjižnica Litija se v svojem okolju povezuje tudi z drugimi skupine LILA. Kvintet KD dr. France Prešeren iz Žirovnice ustvarjalci kulture, zato so družno pripravili decembrsko je navdušil s svojim petjem. kulturno manifestacijo. Prešernov dan so v krajevni knjižnici Šmartno pri Litiji po- javni sldad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava častili v četrtek, 4. decembra 2008, z odprtjem likovne raz-Litija je v sodelovanju s Knjižnico Litija pripravil 5. območ- stave Marije Smolej iz Kresnic, sicer rojene Šmarčanke. - Skupaj z drugačnimi v projektu Rastem s knjigo Rastem s lm j igo je projekt Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za kulturo in Zveze splošnih knjižnic, ld naj bi vsakemu sedmošolcu približal branje in knjižnice. Sedmo-šolci obiščejo knjižnico, spoznajo znano osebo iz domačega kraja in v dar prejmejo knjigo. Po predstavitvi knjige Pavla Smoleja, »Skupaj z drugačnimi«, ld je bila novembra v knjižnici Litija, so se skupaj s šolskimi knjižničarkami odločili, da bo letos gost pri projektu prav Pavel Smolej, ld ga v tem okolju poznajo predvsem kot slikarja. Dolga leta je bil direktor varstveno delovnega centra, prigode, ld so nastale v tem času, je strnil v knjigo, ld sta jo s slikami in risbami dopolnili Marija Pirc in Marija Smolej. Prvo srečanje s sedmošolci je bilo 14. novembra na OŠ Gradec. 80 sedmošolcev je skupaj z učiteljicami prisluhnilo gospodu Smoleju, ld je zaradi bogatih življenjskih izkušenj pravi vrelec nasvetov. Mladim poslušalcem je predstavil de- -7 CA/r> lovanje in bivanje v varstveno delovnem centru in jih opozoril, da lahko ljudje po spletu različnih okoliščin postanejo varovanci teh ustanov. Povedal je, kako se strpnost do drugačnih v demokratičnih družbah spreminja, kako je bilo pred 60 leti in več, kako je danes. V sodobnem svetu ljudje čisto drugače sprejemajo drugačne, ustanove so lepo vpete v okolje in z njim sodelujejo. Učencem je višja knjižničarka Tatjana Renčelj prebrala tri prigode, da so spoznali, da se je treba pri delu z drugačnimi drugače odzivati. Pavel Smolej, velik humanist, je mogoče pri učencih pripomogel k večji strpnosti do drugačnih, učiteljem pa dal idejo, da se o tej temi še kdaj spregovori. Sedmošolci so na koncu prejeli v dar knjigo Vrane, Ervina Fritza. Knjiga je letos prejela večernico, nagrado za najboljše slovensko in otroško mladinsko literarno delo. S projektom Rastem s knjigo in gostom Pavlom Smolejem bodo knjigo Vrane podarili vsem sedmošolcem v obeh občinah. - Čajanka ob dnevu splošnih knjižnic Knjižna čajanka 20. novembra je bila namenjena snidenju bralcev, Id so se odzvali povabilu knjižnice v projektu »Zvesti bralec« ter popisali nekaj svojih vtisov o prebranih knjigah. Ob tej priložnosti so predstavili zloženko, ld predstavlja najljubše knjige knjižničarjev in knjižničark, predstavili so nekaj najobetavnejših knjižnih novosti in se pogovarjali o različnih temah, ki so jim skupne, največ pa seveda o knjigah. Urica je v sproščenem vzdušju hitro minila, zato se morda še kdaj srečajo ob čaju in piškotih. V prijetnem razgovoru so se dotaknili branja, motivov in vzgibov za branje, časa, ki je na voljo ter drugih okoliščin, ld rodijo »zvestega bralca«. Zveste bralce so razveselile male pozornosti: knjige in majice, seveda pa je branje samo po sebi nagrada. Spoštovani bralci in bralke! Izreči bi Vam želeli nešteto lepih in toplih voščil. Med mnogimi pa naj izluščimo preprosto, a iskreno željo: - naj bodo naša srečevanja in draženja še naprej topla in iskriva, naj nas povezuje ljubezen do branja, do intimnih potovanj, do spoznavanja neodkritega; z Vami se želimo veseliti ob skupnih prireditvah in kulturnih dogodkih, osvajati nova znanja, presegati lastne meje in osebnostno rasti; - skupaj z Vami, bralke in bralci, kulturno bogatimo naše okolje, skrbimo, da dragoceni spomini ne zbledijo in da poslanstvo knjige nikoli ne zamre. Vse dobro v novem letu 2009 Vam želimo knjižničarke in knjižničarja Knjižnice Litija! pripravili Aleksandra Mavretič in Andreja Štuhec “7 c\\/n I© rnium Vsako leto je drugače. Drugačne voščilnice, drugačen program, le vzdušje je vsako leto na Miklavževem sejmu v Čemšeniku enako. No, in novo je tudi to, da so poleg različnih izdelkov reklamirali tudi naš časopis. S kakšnim navdušenjem nastopajo čemšeniški otroci - to je treba videti! Vabljeni naslednje leto! -TKHMtf. ^ i i 1 m Slike in besedilo: St.R. Planinski f^h^d! »V dežju, snegu, smogu in gromu sem se s ob 19.00 s kolesom peljala do Gurman, kjer so Imeli Miklavža.« je zapisala naša Fanči Moljk in dodala: »No, malo pretiravam, ker mi je dež kar všeč, kolo pa tudi. Samo da ni zmrzovalo!« Za tele posnetke pa dobi terenski dodatek za zimske gume - imamo srečo, da je ni dobil policaj! Planinsko društvo Trbovlje je v soboto, 6. decembra v večernih urah organiziralo planinski pohod z baklami na Mrzlico (122 m). Tokratni pohod je bil že 17. po vrsti. Pohoda se je udeležilo blizu tisoč udeležencev iz Trbovelj oz. Zasavja ter Savinjske doline, prišli pa so tudi s Koroške, Štajerske, Primorske in še iz nekaterih drugih krajev. Organizator je za udeležence pripravil vse potrebno za dobro počutje. Na voljo je bil topel čaj in drugi napitki pa tudi jedi. Startnine tudi tokrat ni bilo. Poskrbeli so tudi za varno hojo oz. varnost nasploh. Evidentiranih je bilo blizu 400 stalnih udeležencev pohoda, ki imajo evidenčne izkaznice. Precej jih je dobilo spominska priznanja za večkratno udeležbo. Ob 19. uri jih je v planinskem domu na Mrzlici pozdravil Mildavž, ker je bil ta dan god sv. Miklavža. Mlajše udeležence, teh je bilo 150, je obdaril z raznimi sladkimi dobrotami. Lahko rečemo, da je tudi letošnji pohod na Mrzlico uspel, čeprav je vreme nagajalo in ni bilo udeležencem naklonjeno. V ponedeljek, 8. decembra dopoldan, pa so predstavniki PD Trbovlje obiskali otroško bolnico v Trbovljah in obdarili male paciente z raznimi dobrotami. Del teh dobrot pa so namenili tudi otroškim vrtcem v Trbovljah. V soboto, 6. decembra dopoldan, je potekala v Osnovni šoli v Mildavžu na Dravskem polju slavnostna seja upravnega odbora Planinske zveze Slovenije. Občina Mildavž je skupno z osnovno šolo pripravila v telovadnici lep kulturni program za udeležence. Osrednja točka te seje je bila podelitev priznanja starejšim planinskim delavcem. Iz Zasavje so visoka priznanja prejeli: spominsko plaketo - Slavko Potrata iz PD Trbovlje, lika Grilc iz PD Sevnica, Toni Pavlič in Branko Klemen iz PD Dol pri Hrastniku, Ivan Veble iz PD Brežice pa je prejel svečano listino PZS. Prejemnikom teh visokih priznanj tudi z naše strani iskrene čestitke! Priznanja pa so prejeli starejši planinski delavci tudi iz drugih krajev. Priznanje so prejeli tudi en poslanec in trije strokovni delavci, ki so pripravili vse potrebno za sprejem in potrditev Zakona o planinskih poteh na območju Slovenije. Nagovore so imeli ob tej podelitvi Franc Ekar, predsednik PZS, župan občine Mildavž na Dravskem polju ter predsednik komisije za priznanja PZS. Besedilo: Tine Lenarčič Plavanje: v, Trboveljski plavalci in plavalke so pred kratkim plavali v Kranju, kjer je potekal že 25. Špelin in Vesnin memorial, v spomin na tragično preminuli odlični plavalki kranjskega Triglava. Špele se spominjamo po letalski nesreči na Korziki, Vesna pa je predčasno sklenila svojo športno in življenjsko pot v avtomobilski nesreči. Ravno zato so organizatorji izvedli tudi dve memorialni disciplini na 800 prosto in 100 delfin, kot spomin na njune izjemne dosežke. Veliko število nastopajočih ( 635 ) plavalcev iz 8-ih držav je napovedovalo odlične nastope po tekmovalni plati, manj zadovoljstva pa je organizator požel po organizacijski plati, saj je tekmovanje, ki se je začelo ob 8.uri, trajalo kar 12 ur. Z izjemo nekaterih najboljših, ki so bili na močnejšem mitingu na Dunaju, se je tekme udeležila vsa slovenska elita 'prsačev' s Tahirovičem na čelu, kot tudi mladinci in kadeti, ld bodo v prihodnosti krojili slovensko plavanje. Tekmovanja, ki je služilo kot pripravljalni test za nekatere pred Evropskim prvenstvom v plavanju na Reki, se je udeležila tudi številčna ekipa trboveljskih plavalcev, ki so vsi po vrsti dokazali, da se dobro spoprijemajo s težavami, ld jih pestijo v zadnjih dveh sezonah. Edini dobitnik kolajne je postal Rok Leskovec na 100 prsno, ob tem pa nakazal, kako daleč bi segel z dosežld, če bi bilo v procesu načrtovanja forme manj oscilacij. Tudi vsi njegovi klubski kolegi, Id nastopajo v drugih disciplinah so odlično nastopili, saj so se vsi po vrsti uvrščali v elitno osmerico, kar pa je, glede na število tekmovalcev, lep dosežek. Matic Vozel je dosegel 4.mesto na lOOhrbtno ter 8.na lOOprosto, Alen Firšt je osvojil 6.mesto na lOOdelfin in 7.mesto na lOOprosto Primož Podbregar je bil 7. na SOOprosto, Luka Zupan 8. na 100 prosto in 9.na lOOdelfin Peter Vozel 8. na lOOhrbtno in 10 na lOOprosto Pri mlajših pa se je med osem najboljših uspelo prebiti Burgar Janu, ld je bil 6. na 50 hrbtno in 100 prosto ter Budimir Mariu z 8 mestom na 100 delfin. Potrebno pa je poudariti, da sta oba omenjena mlajši letnik v kategoriji, kar pomeni da sta tekmovala s starejšimi konkurenti. Za prijetno presenečenje so poskrbela tudi deldeta, pa ne toliko v uvrstitvenem smislu, pač pa na napredek, ki so ga pokazale v tem kratkem časovnem obdobju. Ne moremo mimo dosežkov Karmen Zmrzlak, Tjaše Božič, Valentine Budimir in ostalih, saj s svojim plavanjem dokazujejo, da se z resnim delom pomikajo njihove sposobnosti na precej višji nivo. Prav tako so soliden napredek prikazali najmlajši plavalci Lafarga, saj so se v zelo kratkem času naučili pravilnih tehnik plavanja, kar je prvi pogoj za dosego dobrih rezultatov. Neža Kurnik, Klara Volaj, Nina Kos, Žan Jerman, Marko Hauptman ter Tilen Sintler so imena, ld v tem trenutku ne povedo veliko, gotovo pa bo o njih še govora v prihodnosti! Torej, plavalci se pogumno spopadajo z recesijo v smislu pogojev treniranja in z optimizmom zrejo v prihodnost, ld obeta čudovit zimski bazen!? Karate: Na povabilo Karate kluba Olimpija iz Ljubljane so se trboveljski karateisti v soboto 29. novembra udeležili mednarodnega karate turnirja »LJUBLJANA OPEN 2008«. Dvorano na Kodeljevem je napolnilo 470 karateistk in karateistov iz 5-ih evropskih držav. Kljub nekoliko nižjem številu prijavljenih tekmovalcev v primerjavi s prejšnjimi leti, so na tekmovanju nastopili tudi nosilci iz največjih mednarodnih tekmovanj. Trboveljske barve so uspešno zastopali: Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA, Jernej HUDOMALJ in Žiga ŠANTEJ. Vodila sta jih trenerja Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ, medtem ko je Katja SI-MERL na tem tekmovanju uspešno opravila izpit sodnice opazovalke. V katah posamezno so nastopili Almin SALKIČ, Timi UMEK in Žiga ROZINA. Almin je v kategoriji kadetov zaradi lastne napake v repasažu tokrat ostal brez medalje. Timi in Žiga pa sta v kategoriji mladincev osvojila tretji mesti za konkurentoma iz Italije. V katah ekipno pa je bila omenjena trojica zopet nepremagljiva, kar je še korak bližje uvrstitvi v slovensko reprezentanco v katah ekipno ~7 Z\l za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu januarja prihodnje leto v Parizu. Vsi razen Almina so nastopili tudi v športnih borbah. Žiga ROZINA je moral priznati premoč v prvem krogu. Timi-ju UMEKU, Jerneju HUDOMAJLJU in Žigi ŠANTEJU pa se je uspelo uvrstiti v finale, kjer pa so žal vsi prepustili zlate medalje svojim nasprotnikom. V kategoriji kadetov je bil Aljaž VESENJAK ponovno nerešljiva uganka za svoje nasprotnike in osvojil zlato medaljo. V jesenskem delu tekmovalne sezone je Aljaž nastopil na devetih uradnih državnih tekmah ter mednarodnih turnirjih. Na vseh je osvojil medalje, od tega je zmagal kar šestkrat. Z njegovim izkupičkom so, v tako v klubu, kot sam Aljaž, zelo zadovoljni. Misli že počasi uhajajo proti Parizu, kjer bo Aljaž prvič nastopil na najvišje rangiranem uradnem tekmovanju, Mladinskem evropskem prvenstvu. Po končanem tekmovanju trenerja Jernej in Miha nista skrivala zadovoljstva. Naslednji vikend čakajo Trboveljčane reprezentančne in klubske priprave v Zapolju pri Logatcu in v Trbovljah. 13. decembra letos, bo v Trbovljah potekal že 36. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2008«. Karate turnir v Trbovljah sodi med najmočnejše in najštevilčnejše tovrstne turnirje v Evropi. Turnir ima poleg uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi. 1 '—-z SLOVENIJA __________________špm © V trboveljskem klubu so vsako leto vložili maksimalne napore, da bi ga organizirali in izvedli čim kvalitetnejše. Tako so pred nekaj leti tudi preskočili prag samo togih in manj atraktivnih karate tekmovanj. Kot dodatek so ljubitelji karateja v zadnjih letih lahko občudovali tudi veščine lomljenja opek, aikida, boksa, evropskega prvaka z nun-čaki ter izvrstne demonstracije jiujitsua in juda tacenskih ter slovenskih policajev. Turnir je z leti začel dobivati tudi značilnosti meddržavnega oziroma mednarodnega turnirja. Nekateri dosedanji zmagovalci so tudi nosilci medalj z evropskih in svetovnih prvenstev. Na 35. Mednarodnem turnirju je nastopilo rekordnih preko 600 tekmovalcev iz 12 evropskih držav (Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Italija, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljska, Srbija, Slovaška in Slovenija). Letos pričakujejo še številčnejšo udeležbo, prijave pa že prihajajo. Pričetek tekmovanja bo v Športni dvorani Polaj v soboto, 13. 12. 2008 ob 9.00 uri. Uradna otvoritev bo ob 14.00 uri. Tekmovanje bo potekalo v katah in borbah za ženske in moške, v vseh starostnih kategorijah. V športnih borbah bo potekalo v različnih težnostnih kategorijah. Za Karate klub Trbovlje: Bogdan Simerl © sfizmmo ''1 •• jT* TONE SEVNIK BRITANSKI PISATEU GEORGE BIOLOŠKI POJEM VODNA RASTLINA STROKOVNJAK ZA PSE REKA V ZDA 1 a' JtM ff TETA (UUBK.) SLIKARSKA TEHNIKA 1 V Ä NAJDALJŠA REKA V BIH . % 1 • r % .i SREDIŠČE VRTENJA STARO- RIMSKI POZDRAV REKA V SIBIRIJI 6. ČRKA B3 3 s \ HVALEŽ- NOSTNO POVRAČILO AVTO- MOBILSKA GUMA (ŽARG.) VERDIJEVA OPERA POŽREŠEN ČLOVEK (STAR.) OTOK, ZAHODNO OD HVARA PRITOK IRTIŠA VRHNJE OBLAČILO ZAZNAVA S PRSTI PREDEL OB PASU TELESA OBLAČILO STARIH RIMLJANOV PREBIVALKA ZAKOPAN ZASLUŽEK DNINARJA HČERIN MOŽ GOVEJE MESO FILMSKI SNEMALEC DED (LJUBK.) PRIJATELJ (ŠP.) EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA OVADUH (ZASTAR.) PRAVO- SLAVNI DUHOVNIK KOS SUKANCA LUMEN AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING REŽISER ZLATAR FREY VERA ERŽEN IGRALEC ŠAUIVIH VLOG POLDRAG KAMEN SLOVENSKO DREVO RTV- NAPOVE- DOVALEC PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE NEGATIVNA ELEKTRODA PEVEC PLESTENJAK ZAČIMBNA RASTLINA BAJKA ENAKI ČRKI SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS AMERIŠKI IGRALEC KEVIN ORJAŠKI KUŠČAR UDELE- ŽENEC SINJSKE VITEŠKE IGRE E3 Križan Ke & ugan Ke REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. I te1 - s u z U K 1 ARA M 1 S M 0 N A K O OLE E L s T 0 ==j T A I T A | G j R j A1 D j A r:=;e M 1 R m .A T;E SS BAL A N T E .K^ MER Z A R mz E 0 ™ O N A N Ai#D A V 1 R B 1 T E R iB L 1 S K HjC 0 S T A 5 6 7 1 3 2 8 9 4 3 2 1 4 9 8 5 7 6 8 9 4 6 5 7 2 1 3 4 7 5 9 8 3 1 6 2 2 1 3 5 4 6 9 8 7 9 8 6 2 7 1 3 4 5 6 3 9 8 2 4 7 5 1 1 5 2 7 6 9 4 3 8 7 4 8 3 1 5 6 2 9 SUDOKU 1 2 4 7 3 4 7 7 9 5 6 1 4 5 3 8 8 2 1 5 3 4 8 5 1 KAKURO NURIKABE 3 3 6 2 3 4 5 5 7 5 1 za avc Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 20.12. 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 25/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in 1 x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 24/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Ivica Obran, Titova 6, 1433 Radeče - bon za 20,86 € - Romana Jecl, Novi Log 19/E, 1430 Hrastnik - bon za 12,52 € - Marija Grošelj, Ul.talcev 1 A/3, 1410 Zagorje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO DA BODO PRAZNIKI ŠE SLAJŠI POSEBNA PONUDBA SLASCIC V TRGOVINI JAKA OD 11.12. DO 24.12.2008 1 KOM SLASCICA SAMO 1,15 € Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Piz-zeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 19.12. 2008, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBEIICA VRAČEVIČ fllotej Valvazorjeva 1, IZIAKE. Tel.: 03/56 74137 Kuhamo s Stašo Pecivo s sirom in slanino Sestavine: 180 g moke, 80 g masla, voda, sol, 2 čebuli, 80 g prekajene slanine, 2 dl mleka, 2 jajci, 50 g sira, mleta paprika, kumina, drobnjak. Priprava: Presejemo moko in dodamo maslo, malo vode in ščepec soli. Vgnetemo testo in ga pustimo počivati eno uro. Mleko zmešamo z jajci, soljo, poprom, mleto papriko, kumino in na kocke narezanim sirom. Sesekljano čebulo in na koščke narezano slanino prepražimo, malo ohladimo in dodamo nadevu. Testo razvaljamo, ga prestavimo na namaščen pekač, mu dodamo nadev, povrh potresemo z drobnjakom in za 20 minut postavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija. Dober tek! Staša Drage bralke, cenjeni bralci! Veseli december se je začel. Prvi izmed dobrih mož nas je obiskal in napovedal skorajšnji konec leta. Praznoval ga bo vsak po svoje, nekateri tudi sami. To ne pomeni nujno, da bodo zagrenjeni; morda bodo le hoteli v miru narediti obračun iztekajočega se leta in narediti načrt za novih 12 mesecev. Bučno proslavljanje še ni znak zrelosti, saj pogosto zakriva resnico o odnosu ljudi do samih sebe in okolice. Kakorkoli že, vsi se moramo navaditi na takšen ah drugačen vrvež, ld smo ga deležni v življenju, tudi na jutranji vrvež na tržnici, ld ga opisuje ena izmed spodnjih pesmi. Za lažje soočanje z zimo pa naj poskrbi pomladno-ljubezenska pesmica. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) OKROGLA NOVOLETNA ZDRAVICA Nasloni se name, bratec, kozarček, novemu letu napijva, pa srečen bodi, čeprav sva sama, za razliko od mnogih sva le na toplem, ubežnika neprijazni usodi. Iz kotička bohkovega žalostno gleda Odrešenik, ki odjemlje grehe sveta in je zato na križu umrl; k sebi vzame vse, ki jih krivični svet je na Zemlji prezrl. Prijateljček moj, čeprav se sobica že malo maje, k vragu naj gre vse, nisva midva prav nič kriva, na zdravje še enega spijva. Vlado Garantini POETI (NJE), PREBUDITE SE IN POGUMNO PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! NA TRŽNICI VROČE SRCE Jutranji vrvež Visoka drevesa se začne, se v vetrn sklanjajo na mestni tržnici in gozdnih se tal že kar vre, z vejami dotikajo. eden čez drugega vpije se: V grmovju prekrasnem »Men' bolj zrelega, ptičice pojo, men' pa ne, na tratah zelenih solata vam ovela je.« dišeče rožice cveto. Pri sosednji stojnici Natrgal jih bom se kšeft godi, za svojo deklico, kramar vpije da še rada me bo imela prav na glas: in obema bo lepo. »Najboljše blago imam za vas!« Zato le cvetite, prežlahtne rožice, »Jaz dve kili, da veselo bo moje jaz pa tri, in ljubice vroče srce. samo ceno še enega spijva. kramar naj spusti.« Na besede te Darko Blaznik - Darčk kramar nič ne de, VSAKA ZIMA gospodi mestni KLIČE PO POMLADI! se smeji, ker ta obrala bi ga do kosti. USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA Kdor je kaj kupil, NA VAŠE PRISPEVKE! malo je dal, Vaše dragocene stvaritve, kramar pa je vesel, ki bodo obogatile bralce, da je vsaj nekaj prodal. pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca, Andrej Režim Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. 7a CA\/n liOLUHW @ Aleksi) Porednik: KRIZ IN POLMESEC »Minaret samo preko mojega trupla!« hočejo povedati zagrizeni nasprotniki gradnje džamije v Ljubljani. Prizadevajo si za razpis referenduma o tem vprašanju, saj »Turek na zemlji slovenski dvigati glave ne sme«. Računajo, da podobno razmišlja večina »pravih« Slovencev, zato so prepričani, da jim bo z morebitnim referendumom uspelo odgnati »islamsko grožnjo«. V Slovenijo 'pašejo' cerkvice na gričkih in prašiči v svinjakih. S takšno logiko se oddaljujemo od ideala strpnosti, na katerega se naša država tako sklicuje. Pa ne le Slovenija, celotna Evropska unija, katere zgledna članica naj bi bila naša država, se topi od besed o strpnosti. Če v Ljubljani nismo pripravljeni sprejeti džamije, potem smo »sto let za opicami«. Nestrpnost odkriva šibko samozavest tistih, ki jih načenja strah pred terorističnim rovarjenjem muslimanov. Ravno tlačenje islama je rodilo terorizem. Če je nekdo musliman, še ne pomeni, da je terorist. Med muslimani je veliko dobrih ljudi, ld delajo za mir. Če bi se lahko dvignili nad vse predsodke, bi videli, da je tudi med kristjani in pripadniki drugih verstev najti skrajneže. Kdor nasprotuje džamiji na slovenskih tleh, je skrajnež. Čuti se ogroženega od islama, kar razkriva, da nima dovolj močnega občutka identitete. V najhujših nočnih morah vidi, kako ljubljanska džamija postaja središče načrtnega uničevanja slovenskega naroda. Namesto križev se mu na cerkvah prikazujejo polmeseci. Množice slovenskih državljanov molijo Alaha in častijo njegovega preroka Mohameda, peščica Slovencev s krščanskimi koreninami pa se skriva po zakotnih hribih. V šoli se učijo arabščine, ženske hodijo zakrite. Prvi džamiji, za katero so njeni graditelji trdili, da bo edina v Sloveniji, so se pridružile še številne druge. Stolpe krščanskih cerkva so zasenčili minareti, namesto zvonjenja se v raju pod Triglavom razlegajo klici mujezinov. Takšni strahovi niso znak pripadnosti krščanstvu in slovenstvu, ampak izražajo vrtičkarsko miselnost. Slednja ni zgolj slovenska posebnost, kot hočejo prikazati nekateri, ld se nelagodno počutijo v domači deželici, čeprav od nje vlečejo mastne denarce. Če se ozrete npr. v našo severno sosedo, je nestrpnosti do drugačnih prav tako več, kot bi lahko sklepali iz njenega ugleda v mednarodnih krogih. Ob prikritem sovraštvu do islama pozabljamo, da je zgodovina krščanstva polna krvavih križarskih vojn. Ko so v prvi križarski vojni križarji leta 1099 vkorakali v Jeruzalem, so pobili praktično celotno nekrščansko prebivalstvo. Dejstvo je, da je muslimanov v Sloveniji vedno več, saj je njihova rodnost višja od povprečne slovenske rodnosti. Kljub temu je v vsaki generaciji manj otrok, tako da se bo stopnja rodnosti muslimanov čez eno ali dve generaciji izenačila s stopnjo rodnosti Slovencev s krščanskimi koreninami. Vsaj v Evropi velja, da z rastjo blagostanja pada številčnost družin. Bolje živiš, več si hočeš privoščiti, a po drugi strani hočeš več privoščiti tudi svojim otrokom. Sodobni kapitalizem je najboljša kontracepcija. Poleg tega v njem zamira verska vnema, ker se krhajo vezi s tradicijo. Za krščanstvo to prav gotovo velja, podobno se dogaja islamu. Če bodo muslimani dolgoročno uspeli bolje kljubovati zunanjim napadom na njihovo identiteto, pa si zaslužijo prevlado. V zgodovini so vedno zmagovale bolj vitalne, prilagodljive in enotne človeške skupine. Če bo ateistični, od tradicije vse bolj oddaljeni krščanski svet zaradi razpadanja vrednot podlegel vplivu islama, je to njegov problem. Če bodo Slovenijo zavzeli muslimani, razlogi ne bodo teroristične narave. Gibalo družbenih sprememb so vrednote. Družba, ld neguje trdne vrednote, se nima česa bati. Brez težav je lahko strpna do drugače mislečih in verujočih, kar njeno trdnost še povečuje. Prizadevanje za preprečitev gradnje džamije v Ljubljani je torej najslabši ukrep proti krepitvi muslimanskega vpliva v slovenski družbi. Zavlačevanje z dovoljenji, potrebnimi za začetek gradnje, dodatno utrjuje enotnost in odločnost muslimanske skupnosti, da dobi svoj verski objekt. Če smo pošteni, je Slovenijo lahko sram, da džamija še ne stoji. Sramota je tudi dejstvo, da Koran še ni v celoti preveden v slovenščino. To kaže na strah križa pred polmesecem, ki ga je mogoče preseči samo s spoznavanjem drug drugega. Spodbudno je, da dialog vendarle teče, čeprav počasi, zato bo džamija tudi pri nas dobila domovinsko pravico. ~7cx cx\zn 0 mo/omsitiA Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 11.12. ob 18.00 ob 20.00 12.12. ob 18.00 ob 20.00 13.12. ob 18.00 ob 20.00 14.12. ob 18.00 ob 20.00 nedelja ■ni NA ROBU LJUBEZNI,rom.dra. ČELJUSTI, groz. NA ROBU LJUBEZNI ZADETKI: ANANAS EKSPRES ZADETKI: ANANAS EKSPRES NA ROBU LJUBEZNI ZADETKI: ANANAS EKSPRES NA ROBU LJUBEZNI Nedelja Ponedeljek Torek Petek 14.12. ob 19.00 15.12 ob 19.00 16.12. ob 19.00 19.12. ob 19.00 Ponedeljek 22.12. ob 19.00 Kino Izlake Nedelja 14.12 ob 19.15 Nedelja 21.12. ob 19.15 Kino Delavski dom Hrastnik NA MUHI ROKER Film teater: VIHARNA NOČ HIŠNA ZAJČICA, kom. HIŠNA ZAJČICA ROKER VIHARNA NOČ ponedeljek 15.12. ob 18.00 NA ROBU LJUBEZNI četrtek 11.12. ob 17.00 ob 20.00 ČELJUSTI torek 16.12. ob 18.00 VIHARNA NOČ, sobota 13.12. ob 17.00 rom.drama ob 20.00 ČELJUSTI ob 19.00 la 17.12. ob 18.00 VIHARNA NOČ nedelja 14.12. ob 17.00 ob 20.00 ČELJUSTI ob 19.00 četr tek 18.12. ob 18.00 PREBERI IN ZAŽGI, sreda 17.12. ob 19.00 kom.krim. četrtek 18.12. ob 19.00 petek 19.12. ob 18.00 PREBERI IN ZAŽGI petek 19.12. ob 19.15 ob 20.00 VIHARNA NOČ sobota 20.12. ob 18.00 PREBERI IN ZAŽGI sobota 20.12. ob 17.00 ob 20.00 VIHARNA NOČ ob 19.00 nedelja 21.12. ob 18.00 VIHARNA NOČ nedelja 21.12. ob 17.00 ob 20.00 PREBERI IN ZAŽGI ob 19.00 ponedeljek 22.12. ob 18.00 Wall-E,anim.pustol. sreda 24.12. ob 17.00 ob 20.00 PREBERI IN ZAŽGI torek 23.12. ob 18.00 VVall-E ob 20.00 BANČNI ROP, krim./ ob 19.00 roparski film sreda 24.12. ob 18.00 KAJ SE JE ZGODILO, četrtek 25.12. ob 18.00 satir.kom. četrtek 25.12. ob 18.00 BANČNI ROP ob 20.00 KAJ SE JE ZGODILO Iti no Dol pri Hrastniku petek 12.12. ob 17.00 Kino Delavski dom Zagorje Petek 12.12. ob 19.00 NA MUHI petek 19.12. ob 19.15 Sobota 13.12. ob 19.00 ROKER HIŠNA ZAJCICA, kom. DIRKA SMRTI, akc.triler HIŠNA ZAJČICA HIŠNA ZAJČICA DIRKA SMRTI ŽAGA 5, groz. ŽAGA 5 DIVJAKINJA mlad.kom. DIVJAKINJA ŽAGA 5 DIVJAKINJA ŽAGA 5 KVANTUM SOČUTJA 007, akc.avant. VAGINALNI ZOBJE srh. KVANTUM SOČUTJA 007 HIŠNA ZAJCICA, kom. DIVJAKINJA mlad.kom. Prireditve veselem decembru: Kulturni center Delavski dom Trbovlje četrtek 11.12. ob 17.30 JSKD - »DIALOG V BARVAH« (RAZSTAVA LJUBITELJSKIH UMETNIKOV OSREDNJE SLOVENSKE REGIJE) ob 19.30 ABONMAJSKA PREDSTAVA: KDO VAM JE PA TO DELU? (Cafe teater) petek 12.12. ob 16.00 OTROŠKI FESTIVAL (DPM TRBOVLJE) ob 18.00 »VESELE NOTE« KONCERT RAZREDA KITAR MENTORICE PROF. ANE KRALJ (GŠ Trbovlje) ob 20.00 ORIENTALSKI PLES (PLESNA SKUPINA SALAM GHAZEEA) sobota 13.12. ob 16.00 OTROŠKI FESTIVAL (DPM TRBOVLJE) nedelja 14.12. ob 16.00 OTROŠKI FESTIVAL (DPM TRBOVLJE) sreda 17.12. ob 17.00 LUTKOVNA PREDSTAVA »NOVOLETNA ZGODBA« (LUTKOVNA SKUPINA LUČKA) ob 19.00 BOŽIČNO-NOVOLETN1 KONCERT (GŠ TRBOVLJE) četrtek 18.12. ob 19.00 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT (GŠ TRBOVLJE) petek 19.12. ob 19.00 »LETNI KONCERT MoPZ ZARJA« (KD MoPZ ZARJA) sobota 20.12. ob 20.00 KONCERT LAIBACH ponedeljek 22.12. ob 18.00 OTVORITEV »ZAKLJUČNA RAZSTAVA« (DRL RELI K TRBOVLJE) torek 23.12. ob 9.30 in 11.30 BOKSARJEVO SRCE (GOML) ob 19.00 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT (Ml.PZ TRBOVLJE) sreda 24.12. ob 20.00 BOŽIČNI KONCERT: HIRL1NOS (EST), BULLET PROOF (HR), JOHHNY MASTURBATES AND YELLOW BED (EST), KRESHNESH NEPITASH (TRB) Delavski dom Zagorje Petek 19.12. ob 16.30. uri - VRTEC ZAGORJE Sobota 20.12. ob 19.30. uri - BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT PO SVEA ZAGORJE Nedelja 21.12. ob 17.30. in 19. uri-VESELI DECEMBER PLESNE ŠOLE URŠKA Torek 23.12. ob 19. uri - BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE ZAGORJE “7 c\/n Mo/MGMwe \cmm\_ oqum @ NA MUHI, ameriški, akcijsld triler (lh 58min) Igrajo: Shia LaBeouf, Michelle Monaghan, Billy Bob Thom-ton, Rosario Dawson, Anthony Mackie, Anthony Azizi, Ca-meron Boyce Brezskrbni Jerry nekega dne v svojem stanovanju najde kup orožja in eksploziva, nato pa ga aretira policija. Med tem na drugem koncu mesta nič hudega sluteči Rachel ugrabijo sina. Oba sta del zarote teroristov, Id načrtujejo atentat na pomembnega politika in z vdiranjem v računalniške ter komunikacijske sisteme nadzorujejo in usmerjajo vsak korak nesrečne dvojice. Da bi odkrila resnico in preprečila zaroto, morata na begu pred policijo združiti moči in najti način, kako se skriti pred nevidnimi silami, ld ju imajo ves čas na muhi. Film teater - DD Zagorje VIHARNA NOČ, ZDA, Avstralija, romantična drama (lh 37min) Igrajo: Richard Gere, Diane Lane, Christophen Meloni, Viola Davis, Becly Amt Baker, Scott Glenn Viharna noč je novo delo avtorja romantičnih dram Beležnica in Ljubezen v steklenički: to je zgodba o koprnečih srcih in tlečih ljubezenskih čustvih, v katero se ujameta zdravnik Paul in raztresena Adrienne. Ta že dolgo ni več srečna v svojem zakonu, zato se za konec tedna umakne v hišo na obali. Zaradi viharne noči se tja zateče tudi Paul in tako v nekaj čarobnih dneh vzcveti čudovita romanca, ld bo za vedno spremenila njuni življenji. Toda preden si lahko zares izpovesta svoja čustva, morata poravnati račune sedanjosti in se soočiti s strahovi in krivdo preteklosti. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r \ v____________________J mali oglasi na 1 Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico i naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi kplačljivi! i Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa JANA LUNAR iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM ¥ KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 S-cehtov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:..... Naslov:............. Podpis:............ Telefon in e-pošta: Davčna številka:... Številka TRR:....... | d m "i R 3 8 a8£o° si! s s ö o E 5 E “ 0 -Q- *vsl podatki so obvezni* http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Iz ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 231 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime in priimek glavne igralke iz filma DIVJAKINJA I Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter J pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite | na: Grafika Gracer d.o.o. -ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna I dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bonal boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na bla-| | gajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo \ Tokratna srečna izžrebanca sta: Joži Kos (Zagorje) in Vlasta Oberčkal (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. S Ffßgec 'immim -- prHoz nos t te sdestije Center vseživljenjskega učenja (CVŽU) je projekt, Id ga je Zasavska ljudska univerza skupaj s partnerji razvila v letu 2005. Cilj projekta, ld se nadaljuje tudi v obdobju 2008-2013, je, da prebivalcem Zasavja ponudimo več priložnosti za vseživljenjsko učenje. V okviru projekta smo vzpostavili mrežo ponudnikov e-učenja, samostojnega učenja in informiranja ter svetovanja v izobraževanju. Partnerji v projektu smo: Zasavska ljudska univerza kot nosilec projekta, Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje in Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik. Skupna prizadevanja vseh partnerjev omogočajo učinkovitejše in bolj kakovostno delo centra. S širitvijo in popularizacijo in-formativno-svetovalnih dejavnosti na spletnem portalu je uporabnikom olajšan dostop do izobraževanja, usposabljanja in neformalnega učenja. Kaj se dogaja na točkah vseživljenjskega učenja? Dejavnost samostojnega učenja je namenjena občanom vseh treh zasavsldh občin. Točke vseživljenjskega učenja so vzpostavljene v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah, v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku ter na ZLU v Zagorju. Občani prihajajo in se učijo različnih vsebin, predvsem računalništva, kajti računalnik in internet postajata nepogrešljiva tudi v vsakdanjem življenju. Ugotavljamo namreč, da ima vedno več starejših doma računalnik in internet, vendar je še vedno prisoten nek strah pred uporabo in pogosto ne izkoristijo prednosti, ld jih prinaša moderna tehnologija. Na točld VZU v Zagorju, v prostorih Zasavske ljudske univerze, potekajo enkrat mesečno brezplačne enodnevne računalniške delavnice, ld so v prvi vrsti namenjene starejšim in brezposelnim. Delavnice so dobro obiskane, udeleženci delajo v majhnih skupinah z zahtevnostjo, - ld jim ustreza. Učijo se praktične uporabe računalnika, npr. kako napišejo in oblikujejo besedilo, ga shranijo, natisnejo, vstavijo v priponko in odpošljejo po elektronski pošti. Delo poteka v sproščenem vzdušju pod vodstvom izkušene predavateljice iz Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Udeleženci so izrazili iskreno zadovoljstvo in navdušenje nad takšnim pristopom in načinom dela. Knjižnice oz. njihove točke vseživljenjskega učenja imajo med drugim na razpolago številna gradiva za samostojno učenje tujih jezikov. Zato lahko vsi tisti, ki si morda ne morejo privoščiti udeležbe na jezikovnih tečajih, pridobivajo nove jezikovne spretnosti ali ohranjajo že pridobljena znanja. Prednosti učenja na točkah so dostopnost, brezplačnost, lasten ritem učenja, prilagajanje učenja svojim interesom in zmožnostim, možnost izbire ustreznih gradiv in učne tehnologije. Ključnega pomena je tudi individualna pomoč strokovno usposobljenih mentorjev. Na področju informiranja in svetovanja v okviru projekta CVŽU zagotavljamo občanom brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje pred, med in po vključitvi v izobraževanje. Za vse tiste, ld iščejo informacije v zvezi z izobraževalno ponudbo za odrasle, možnostjo vpisa v različne programe in ustanove, je svetovalno središče Zasavje pravi naslov. Obiskovalcem nudimo pomoč v oblild nasveta in pogovora o tem, kako se uspešno učiti, katere tehnike in strategije učenja naj uporabljajo pri svojem učenju, da se bodo na izpite hitreje in bolje pripravili. Gre za nekakšno » svetovalno služno za odrasle«. Tako kot samostojno učenje je tudi svetovanje za odrasle zagotovljeno v vseh treh zasavsldh občinah in sicer v prostorih ZLU v Trbovljah in Zagorju ter v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. Občani se lahko oglasijo osebno, pokličejo po telefonu ali pošljejo vprašanje po elektronski pošti. V sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje omogočamo tudi dejavnost Centra za informiranje in poklicno svetovanje. ČIPS deluje v prostorih ZLU v Zagorju, običajno ga obiščejo brezposelni, ki iščejo podatke o določenih poklicih, informacije glede financiranja šolanja doma in v tujini, informacije o trgu dela in delodajalcih ter navodila in pripomočke, kako uspešno nastopiti na trgu dela in iskati zaposlitev. Za mlade brezposelne, Id še nimajo jasnih ciljev, v katero šolo in poklicno področje bi se podali, je na razpolago računalniški program »Kam in kako«, ld nakaže posameznikova močnejša področja, da lažje izbere med naravoslovjem, družboslovjem ali celo umetnostjo. CVŽU Zasavje je eden izmed štirinajstih centrov vseživljenjskega učenja v Sloveniji. Skupaj smo razvili enajst novih zanimivih, kakovostnih e-gradiv, ki so za uporabnike brezplačna in javno dostopna. Najdete jih na spletni stani www.zlu-trbovlje.si pod rubriko e-učenje. Informacije in dodatna pojasnila o vključitvi v katero izmed dejavnosti centra dobite na Zasavsld ljudski univerzi, tel. 03 56 55 120 ali 03 56 31 190 Pripravila: Polona Trebušak Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. PfPUOUKA SIOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN SPORT Jl^ui1a£u ^’tLiVZe/iyi- j L-l O j Naložba v vašo prihodnost Pred decembrskimi prazniki je Zasavska ljudska univerza organizirala delavnico in predavanje in ju podarila Zasavčanom. Ker se nekdanje navade vse bolj vračajo ob decembrskih praznikih in vse več domov krasi adventni venček, so na ZLU pripravili skupaj s cvetličarno Klara iz Kisovca delavnico, na kateri so obiskovalci iz svojega materiala, s pomočjo cvetličarke izdelovali adventne aranžmaje. Naslednji teden so pripravili predavanje Jožeta Majesa iz Dolenjskih toplic, ki je popeljal številne obiskovalce po poti naravnega zdravljenja z zdravilnimi rastlinami. Tako si velja na primer zapomniti, da se vse zdravilne rastline namakajo v alkoholu največ do tri tedne, kako pomembna je preventiva in, da najbolje zdravijo tiste rastline, Id rastejo okoli vašega doma. To je bilo uvodno predavanje v petintrideseturni seminar Poznavalec zdravilnih rastlin, ld ga bodo organizirali po novem letu. Da tovrstno izobraževanje zanima mnoge pove dejstvo, da je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička, in verjamemo, da bo ZLU pripravila še kaj podobnega, saj je vsako novo znanje dobrodošlo in pomembno - tudi za naš žep. Besedilo : Irena Vozelj, Slike : Polona Irebušak CVŽU - ZA UČENJE JE VEDNO PRAVI ČAS Točka VŽU: SAMOSTOJNO UČENJE______ • ZAGORJE: Zasavska ljudska univerza • TRBOVLJE: Knjižnica Toneta Seliškarja • HRASTNIK: Knjižnica Antona Sovreta SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE - ISIO_____________________________ • ZLU Trbovlje in Zagorje, Knjižnica Hrastnik svetovalni telefon: 03 56 31 191, e-pošta:isio.zasavje@guest.arnes.si ČIPS - ZLU Zagorje , tel. 03 56 55 123 BREZPLAČNE 5-urne RAČUNALNIŠKE DELAVNICE prijave in informacije: tel. 03 56 55 120 in 03 56 31 190 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT oL^utlUJLa/ (. Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Evropski socialni sldad *7 z\\/n Migrena je pogosta oblika glavobola, ki se pojavi v neki določeni točki glave. Pogosto takšen glavobol spremljajo tudi motnje vida in včasih bruhanje ter slabost. Migrena ni simptom kakšne druge bolezni in bolnik med napadi nima nobenih drugih simptomov. Za migreno trpi od 8 do 20 odstotkov prebivalstva. Na ta delež vplivajo razlike v podnebju, starosti, spolu in zlasti načinu življenja. Več bolnikov živi v mestih kot v vaških naseljih, dva do trikrat pogosteje jo ugotovimo pri ženskah. Migrena je redkejša pri otrocih in starejših ljudeh. Čeprav je točen vzrok bolezni neznan, najbolj razširjena teorija govori o motnji serotonergičnega kontrolnega sistema v možganih. Večina raziskav je ugotovila, da se napadi najpogosteje pojavljajo v povezavi z menstruacijo - na začetku, sredini ali koncu ciklusa. Drugi vzroki so stres, vremenske spremembe, nekatere vrste hrane, kot so zreli siri, čokolada, kava, kajenje, utrujenost, dolgotrajno gledanje televizije, različne alkoholne pijače in nihanje ravni sladkorja v krvi, zlasti pri shujševalnih dietah. Vse navedeno se razlikuje od osebe do osebe, napad lahko povzroči en dejavnik ali njihova kombinacija, včasih pa kljub analizi ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kaj je povzročilo napad. Najpogostejša oblika migrene je migrena brez avre, sledi ji migrena z avro, pojavljajo pa se tudi njene redkejše oblike (bazi-larna, abdominalna migrena). Za migreno brez avre je značilen glavobol, ki če ga ne zdravimo, traja od 4 do 72 ur. Gre za utripajočo bolečino, ld se pojavlja zgolj na eni strani glave in moti vsakdanje življenje. Pogosto se začne zjutraj in je močnejša ob telesnem naporu in pri gibanju. Glavobol pogosto spremlja vsaj ena od naslednjih značilnosti: slabost in/ali bruhanje, občutljivost na svetlobo in/ali hrup. Migrena z avro je motnja, ki se kaže z ponavljajočim se nevrološkimi simptomi, Id se postopoma razvijejo v 5-20 minutah in trajajo manj kot eno uro (avro). Avra se lahko kaže kot motnja vida, madež v vidnemu polju, ki se povečuje, moten vid ali popolna slepota na eno oko. Bolnik lahko vidi svetlobne pikice, zvezdice in celo cikcakaste črte Normalno stanje Normalno stanje Glavobol Globok spanec Motnja apetita Budnost Budnost Utrujenost Svetloba Svetloba Veselje Žalost Bilanca tekočin > uriniranje Bilanca tekoč. Postdrom Prodrom Glavobol Blau (1992) ima mravljince ali vrtoglavico. Nava- šalnika se zdravnik odloči ali lahko dno ji sledi enostranski glavobol, ki prične z zdravljenjem ali je potrebna traja 8-24 ur, redkeje pa se pojavi le nadaljnja obravnava pri specialistu avra brez glavobola. Prav vse glavo- nevrologu. Zdravljenje temelji na iz-bole in tudi migrene je treba klinično ogibanju povzročiteljev napadov. Če in diagnostično preiskati. Bolnik ob so napadi redld se predpišejo zdravi-obisku svojega izbranega zdravnika la ld zdravijo sam napad migrene, če izpolni poseben vprašalnik za odkri- pa so napadi pogosti se poslužujemo vanje migrene in na podlagi simp- sredstev za njihovo preprečevanje, ld tomov in znakov ter rezultata vpra- pa jih je potrebno jemati vsak dan. Maja Knez, dr. med. V četrtek, 11. decembra 2008, se bo začel ob 17. uri v prostorih bivše uprave rudnika Zagorje nasproti Interspara seminar o zdravilnih rastlinah, ld bo trajal 35 ur. Vodil ga bo Jože Majes, eden najboljših zeliščar-jev pri nas, ld deluje v okviru Zeli-ščarske kmetije Plavica, sicer pa je rojen Hrastničan. Prvo predavanje bo trajalo štiri šolske ure, potem pa bodo nadaljevali po novem letu. Slika in besedilo: Fanči Moljk “7 CA /O delala cjtauna fiotzzlja v ŽLutjE.nju /z nE.HJ.0, Ul nai bo fizifiiaLnC nazsditL, baz zmorzmo. čJkjabjib (~Wabdo Emziion 24. 11. 2008 Monika Baloh, Ulica 1.junija 36a, Trbovlje - sin Maks Berk 25. 11. 1008 Bojana Brežnik, Jezavce pri Šmartnem 6a, Šmartno v Rožni dolini, Celje - sin Izak Irena Meznarič, Zgornje Pirniče 119, Medvode - hči Eva Šivic Polona Strmec, Opekarna 2a, Trbovlje - sin Jan 26. 11.2008 Andreja Povhe, Rove 9, Zagorje - hči Nika Pirc Metka Fijavž, Bukovlje 2, Strenice, Zreče - hči Dolores Wravor Petra Lukač, Kotredež 44, Zagorje - sin Gal in hči Lara Lukač 27. 11. 2008 Andreja Abel j, Kal pri Dolah 5, Dole pri Litiji - sin Rok Jakoš 28. 11. 2008 Živa Perci, Gladež 5, Izlake, Zagorje - sin Lovro Perci Seručnik 01. 12, 2008 Martina Prosen, Novi dom 62a, Hrastnik - sin Matic Selšek 02. 12. 2008 Petra Kobilšek, Selo 30, Zagorje - sin Lovro Jurjec Vesna Renko, Planinska cesta 26, Sevnica - sin Žan Pokelšek Bernarda Medved, Suhadole 3, Dole pri Litiji - hči Laura 04. 12. 2008 Medina Kavgič, Cesta zmage 24, Zagorje - sin Luka Radovič Romana Šerok, Cemšenik 13, Zagorje - hči Ines Melita Možina, Podvrh 45, Braslovče - sin Samo Orehovec Sandra Demšar, Dašnica 71, Železniki - sin Lovro Osmanovič Andreja Jesenšek, Mala Kostrevnica 37, Šmartno pri Litiji - hči Lucija 05. 12. 2008 Saša Horvat, Ravne 2, Polšnik, Litija - hči Ajša Martina Kodrnja, Gimnazijska cesta 15d, Trbovlje -sin Nejc Holešek 07. 12. 2008 Melita Bukovec, Vreskovo 25, Trbovlje - sin Tobi 08. 12. 2008 Mihaela Garantini, Tirna 2, Sava - sin Jaka Rus ISKRENE ČESTITKE! NAŠA BOWCNOX © Narasla Sava Čeprav je deževje v prvih dneh decembra povzročalo težave zaradi narasle vode v rekah in potokih, pa v zasavskem koncu na srečo ni bilo večjih težav. V petek, 5. decembra so se namreč spopadali s meteornimi vodami na raznih koncih Slovenije. Količina vode pa je kar grozljiva pri znanih brzicah Prusnika na zagorskem koncu. Na križišču Rildov most tekoč promet Na novem križišču Rildov most teče promet tekoče in brez problemov, česar so se na začetku bali nekateri vozniki. Preglednost oznak je jasna, tako da pri zavijanju na Rudnik ali v meri Celje ni težav. Lepo so ozelenele tudi zelenice in imajo celo v teh decembrskih dneh pogosto sprehajalce. Dohtar pod mus Na Kulturno rekreacijskem centru Hrastnik so imeli srečno roko tudi pri izbiri letošnjih gledaliških predstav. Novembrski abonma je postregel s priredbo Mollierovih motivov Dohtar pod mus Iztoka Mlakarja. Komedijo so pripravili v koprskem gledališču s sodelovanjem SNG Nova Gorica. Ljubezenski zapleti, prepleteni s plesom in songi Iztoka Mlakarja so navdušili tudi s sočno primorsko govorico, čeprav bi potrebovali včasih - po besedah obiskovalcev - prevajalca. Slika in besedilo: Fanči Moljk Nepogrešljivi in naivni Persone, Id se imajo za nepogrešljive, se morajo za svoj status nepogrešljivih zahvaliti predvsem naivnim. Brez naivnih ni nepogrešljivih. Zadnje čase javnost spravlja v bes odločitev Boruta Pahorja, ki je za svetovalca v svoj kabinet povabil, do nedavnega aktualnega zunanjega ministra, Dimitrija Rupla. Ob ogorčenih reakcijah javnosti je premier pojasnjeval svojo odločitev z argumenti, da je Dimitrij pač človek z ogromnimi izkušnjami na področju zunanje politike, da ima v svojem žepu neverjetno število telefonskih številk za katerimi se skrivajo pomembne osebe v Evropi in širom sveta, da ima izjemne zasluge pri osamosvojitvi Slovenije, da je Rupel še vedno, kljub »borim« trem tisočakom evrov plače, ld mu po novem pripada za delo višjega uradnika, pripravljen služiti svoji domovini. Pri vsej hvali, ki jo je na novo izvoljeni premier izrekel na račun svoje odločitve ob imenovanju Dimitrija Rupla za svetovalca premierovega kabineta, pa je pozabil na vrsto pomanjkljivosti in napak, ld jih javnost obeša na pleča nekdanjemu ministru za zunanje zadeve. Tako mu večina Slovencev očita nedopustno popustljivost do Hrvaških enostranskih odločitev v škodo Slovenije, neodločnost do krivic, ki se godijo slovenski manjšini v Avstriji, preskakovanje iz stranke v stranko tik pred volitvami, ko se je ravno zaradi preoblačenja obdržal na čelu Ministrstva za zunanje zadeve tako za čas vladanja LDS, kot tudi v zadnjem mandatu, v času vladavine SDS. Začel pa je svojo pot nepogrešljivega že v času vladanja DEMOSA, na samem začetku nastanka demokracije in samostojnosti v Sloveniji. Pahor je mimogrede pozabil tudi na javnost, ki o Ruplu nima ravno spoštovanja vrednega mnenja. Ko je zanemaril mnenje javnosti, je premier še posebej poudaril, da to ni njegova zadnja nepopularna odločitev. Ob vsem, kar je mogoče slišati na račun Pahorja, ko je v svoj kabinet za svetovalca povabil Dimitrija Rupla, sploh ni pomemben Dimitrij Rupel in njegovo prilagajanje vsem oblikam in barvam oblasti, bolj pomembno je, kako daleč lahko seže Pahorjeva nečimrnost, ko gre za zanemarjanje mnenja in čustev javnosti. Od zanemarjanja javnega mnenja do zaznavanja dogajanja v javnosti obstaja zelo majhna in nevidna ločnica. Morda pa ima Pahor celo prav, ko je v svoj kabinet za svetovalca povabil Dimitrija Rupla. Morda bo prisluhnil njegovim nasvetom in raxmal povsem v nasprotju z njihovo x'sebino, kar bi bilo, glede na Ruplove uspehe v zunanji politiki v preteklih skoraj dveh desetletjih, povsem smiselno. Ne upam si špekulirati, kaj se skriva v ozadju Pahorjeve odločitve, želim pa si, da Borut Pahor le ni tako naiven, kot je to videti z očmi javnosti in da se zaveda, da nepogrešljivih ni. Obstajajo zgolj naivni! Mefisto Zmagovalci, ld to niso Tempo današnjega vsakdanjika zahteva uspeh in samo uspeh in znox'a uspeh. Biti prvi, biti najboljši, biti zmagovalec za vsako ceno, to je nekaj, kar daje moč in smisel življenju. To našo zagnanost in željo po uspehu nekateri uspešno tržijo, kajti tudi to je postalo iskano blago na lestvici menedžment ponudbe več ali manj uspešnih podjetij, ustanov, kulturnih društev...itd, v želji za vse večjo uspešnostjo. Poznam strokovnjaka za te zadeve, po njegovih besedah zelo uspešnega in iskanega. Če gre za uspeh nihče ne vpra-ša za ceno. Pričakuje se preobrazba v obnašanju, trženju, medsebojnih odnosih, ki bo prinesla uspeh, denar, ugled in poboljšanje medsebojnih odnosov. Vse je to lepo in prav, tako pač narekuje današnji čas. Velikokrat berem tudi na naših straneh vse mogoče upravičene in neupravičene kritike, ki letijo - še posebej te dni - vse povprek (v tem smo res najboljši), pa sem se odločila še jaz malo pokukati v ozadje tega specifičnega področja, ne toliko kot kritik, bolj kot analitik ali pa, kaj vem.... Rekla sem že, da sem slučajno spoznala strokovnjaka za te zadeve in malo globlje zašla v spoznavanje teh voda. Želela sem namreč izx'edeti ali je tisti, ki nas uči zmagovati, tudi sam zmagovalec v svojem življenju. Marsikaj koristnega sem izvedela o sebi, o drugih in seveda o njem. Presenetilo me je spoznanje, da je to oseba z masko, da živi v lažnem prepričanju, da je resnični zmagovalec in dokler tako živi v blaženem neznanju ali pa zapiranju oči pred dejstvom, da je vse le igra, je še vse dobro. Vendar bo streznitev ali določena življenjska situacija kmalu pripeljala do popolnega in bolečega fiaska na vseh področjih. Biti zmagovalec, pomeni zares TO biti, ker edino takrat lahko takšno znanje in moč preneseš na druge. Sam to ni, prav zaradi tega, ker drugim vceplja takšno miselnost in ob doživljanju njihovega uspeha pozablja na svoj pravi osebni uspeh. Spregleda, da je treba počistiti v svoji glavi vsaki lažni privid, ki bi zasenčil resnico. Bojim se, da bi bili mnogi globoko razočarani nad svojim idolom, ki bi moral tudi sicer biti pošten, dosleden in se zavedati, kaj hoče. Verjetno je veliko laže drugim soliti pamet drugim in podpirati narcisoidnost in ego svojega jaza, kot pa počistiti v lastni glavi in pokazati in dokazati vsem, da nisi samo teoretik in namišljeni zmagovalec, ld so mu tuja razmišljanja drugih, da o čustvih ne govorimo. Tisti, ki nas uči, da moramo znati poslušati, mora tudi sam biti pozoren, a ne samo navidezen poslušalec. Se posebej, če mu ni \'šeč, kar sliši. Kje je tu pozitivizem? Čemu maske lažne uspešnosti in zmagoslavja? Saj se bo kmalu pokazala vsa nebogljenost takšnega lažnega odnosa do drugih . Zmagovalci so v bistvu vsi, predvsem tisti, ki spoznavajo in se tega zavedajo. V življenju igramo različne \loge, odvisno od trenutka. Vendar, zakaj načela le ne bi ostala ista? S tem bi potrdili sami sebe. St.R. ■7 n\/n om® KOHEZIJSKI SKLAD OBČINA TRBOVLJE OBČINA HRASTNIK Za vodo. Za Savo. Za nas. Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU. Projekt delno financira Evropska unija Projekt delno financira Republika Slovenija Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije. In kaj boste vi zaželeli svojemu družinskemu drevesu? In kaj jim boste zaželeli čez deset let? Ni nujno, da odgovor poznate že danes, zagotovo pa boste vsi tudi takrat potrebovali finančna sredstva. Pametno je poznati načine kako sredstva plemenititi skozi čas ter zraven biti življenjsko zavarovan. Z življenjskimi zavarovanji NLB Vite, življenjske zavarovalnice, lahko poskrbite za uresničitev vaših želja in brezskrbno prihodnost vaše družine. Naj vaše družinsko drevo še naprej uspešno raste. Ob sklenitvi katere koli storitve NLB Vite do 31. decembra, boste prejeli posebno novoletno darilo. Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici, pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 1585 ali poiščite informacije na spletni strani www.nlbvita.si. NLB® Vita Življenjska zavarovalnica Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana | Zavarovanje tržijo: Poslovne enote NLB d.d. in Banke C^lje. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita. Življenjska zavarovanja niso depoziti in niso vključena v sistem zajamčenih vlog. a | NLB Vita , življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana jamči za izplačilo v višini zavarovalnih vsot. Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi bil znesek izplačila ob zaključku življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila, prevzema sklenitelj zavarovanja.