BLAGOVNI PROMET V LETU 1956
125-100-
»5-
so-
JS-0-
11956
1?
1. tekstilni izdelki, 2. izdelki iz usnja in gume, 3. fcurivo, 4. kovin-ski izdelki, 5. porcelan, steklo in keramika, 6. elektrotehnični mate-rial, 7. kemični izdeiki, 8. papir in izdelki iz papirja,' 9. lesni tedelki, 10. tekoča gariva in maziva, H. gradbeni material, 12. drugi izdelki,
Od leta 1952 do 1956 je na-raičal fizični obseg blaga (ko-Hčine) v nadrobni trgovini v povprečju za ? odstotkov na leto, kar je razvidno tudi iz naslednjega pregleda:
Leto 1952 1953 1954 1955 1956
Indeks 100 102 111 136 130
Majoišji porast blagoDnega prometa smo zaznamonali v 1. 19H in 1955 — 9 odstotkoo oziroma /31 odstotkoo. medtem ko se je ta porast 1.1956 zmanj-šal na le 3 odstotke.
Porast promefa z iivili je za-ostajal za splošnim porastom blasovnega prnmeta. Gibanje promcta z žioili je bilo po ko-Učinah  naslednje:
Le(o 1952 1953 1954 1955 1956 Leto
Indeks
100
105
102
118
121 Indeks
DINAMIKA BLAGOVNEGA PROMETA
v milijardah dinarjev 600-
500.
400-300-200-100-0_
1956
1. tobačni izdelkl, 2. živilski izdel-ki,  3.  industrijsko blago
Porast fizičnega obsega pro-meta d l. 1956 je bil različen po skupinah izdelkoo, ki imajo naslednje indekse v primerjavi z 1.1955:
Živilski izdetki                    103
Tobak                                  97
Industrijski izdelki              103
Od tega tekst. izdelki           99
Usnje in obutev                  101
Drva in premog                 124
Kovinski izdelki                  106
Porcelan, steklo k' kera-mika                                112
Hektroteh.  material            129
Kemični izdelki                  101
Pohištvo in lesni izd.           102
Papir in knjige                   119
Gorivo in mazivo               108
Gradb. material.                   86
ftajoečji porast prometa smo d l. 1956 in tudi o prejšnjih le-tih zaznamooali pri elekiroieh-ničnem materialu. Lcta 1956 }e bilo prodanih okrog 44.000 radijskih aparatov in okrog 50.000 elekiričnih nparatou 2a gospodinjstna »eč kakor leta 1955. To je posledica usmerja-nja. potrošnikoo k uečjemu na-kupu predmetoo, ki jih potre-bujejo gospodinjstoa, a ne samo k nakupu oblpke in hra-ne. Čeprao se je skupni pro-met neznatno povečal, se je njegODa sestaoa spremenila. To spremembo opažamo ludi d prometu z žioili. Promct z ri-iem $e je pooečal po količini za 45 odstotkov. s svežim me-som za 11 ndsloticoo. s kavo za 24 odstoikov. n sladkorjem za ? odstotkoo. z maicobami za 5 odstotke, z beiim kruhnm iri peciDom za 18 odstotkoo, s polbelim in črnim kruhom za ? odstotkoo. prnmet s krušno moko pa se je zmanjšal. Sploš-no narašča promet s kakovost-nejšimi izdelki (riž, meso, bel kruh). mcdlcm ko tarašča pro-met 5 predmeti mžje kakooo-sti manj ali celn pada (krušna mnka. črni knih).
V proih mescri') letoinjega. leta se je promct r> ccloti zeloi pooečal. kar objatljamo n po-sebni beležki.