Izhaja :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Eokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
za celo leto 2 goldinarja.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvu „llira4s v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XVIII.
V Celovcu, 28. februarja 1899.
Štev. 6.
Za šestletno šolo.
Da osemletna šola za kmeta ni prava, da mu je naravnost v veliko škodo, o tem smo pisali že mnogokrat, to je, kakor vemo iz lastne skušnje, tudi mnenje premnogih kmetov. In to prepričanje se širi vedno bolj po raznih deželah. Le liberalci, učitelji in socijalni demokratje se z vso silo ustavljajo šestletni šoli na kmetih. Dà, socijalni demokrati celo pravijo, da je 8-letna šola še prekratka, naj otroci še dalje časa hodijo v šolo.
Doslej javno ni bilo pravega gibanja zoper 8-letno šolo. Znano je, kako delajo liberalci s silo „javno mnenje", kako znajo po svojih listih in tudi drugače slepiti ljudi! A kjer ljudstvo samostojno misli, kjer se zaveda, tam prihaja tudi njegovo pravo mišljenje na dan, tam tudi pokaže, kaj misli in hoče gledé ljudske šole.
Na Nižjeavstrijskem je na stotine občin letos deželnemu zboru izročilo prošnje, naj se na kmetih odpravi osemletna šola in vpelje sedemletna. Občine na Nižjeavstrijskem niso več v liberalnih rokah. Odkar so krščanski socialisti pregnali liberalce, ljudstvo tudi prosto izraža svoje pravo mišljenje, kakor kaže gibanje zoper 8-letno šolo. V Solnograškem deželnem zboru se je te dni stavil predlog za šestletno šolo,
Tudi na Štajerskem so zoper sedanjo uravnavo šol in mnogo občin je poslancem že izročilo prošnje na deželni zbor za šestletno šolo. Dobro utemeljuje krajni šolski svet v Vorau svojo prošnjo s sledečimi razlogi:
1.	Z dovršenim dvanajstim letom se je mogel otrok, ki je bil količkaj priden, dosti naučiti vsega, kar na deželi potrebuje. Ce otrok, ki je hodil šest let v šolo, še ne zna potrebnih predmetov ljudske šole, potem se, kakor uči skušnja, tudi v sedmem in osmem letu ne bo več naučil.
2.	Z dovršenim dvanajstim letom so naši, večinoma krepki in telesno dobro razviti otroci tako močni, da jih lahko porabimo za razna dela in opravila doma in na polju. Ker, kakor je znano, zelo primanjkuje poslov, in ti zahtevajo velika plačila, svoje otroke nujno potrebujemo doma.
3.	Vsaki stranki bodi prosto dano, da po dovršeni šestletni šoli svoje otroke, ako tako hoče, še dalje časa pošilja v šolo in jih dà več učiti.
4.	Z vpeljavo šestletne šole bi dežela in tudi občine prihranile mnogo tisoč goldinarjev. Stroški za ljudske šole bi se znatno zmanjšali, ker bi se tam, kjer so sedaj večrazredne šole, razredi mogli skrčiti. Tako bi ne bilo treba toliko učiteljev in prihranila bi se plača iz deželnošolskega zaklada.
5.	Ne redko se je tekom časa žal pokazalo, da otroci, ki tako dolgo hodijo v šolo in posedajo po šolskih klopeh, trpijo tudi nravno škodo (glede lepega obnašanja) in da nastane med njimi zgodaj grešno znanje.
To prošnjo krajnega šolskega sveta je podpisalo šest občin z opazko, da je v prošnji izrečena „polna in najnujnejša želja“ onih občinskih zastopov.
Občina „Suckdull“ navaja v svoji prošnji sledeče razloge: 1. vedno večjo razuzdanost 'šolske mladine; 2. pomanjkanje poslov; 3. velike stroške za šole.
In slične prošnje je vložilo mnogo občin. Razlogi so tako krepki in trdni, da jih mora podpisati vsakdo, komur liberalni hujskači niso zmešali glave! Ali bodo tudi koroški občinski odbori prosili za prenaredbo sedanjih šolskih postav, ki niso kmetu na korist? Gotovo ne, dokler so v liberalno-„bauernbundarskih“ rokah, ker ti se ne zmenijo in ne delajo za-to, kar je kmetu na korist, marveč le to, kar jim ukazujejo liberalni mogočneži. Tako je tudi sedaj! Saj vidimo, kako razni občinski odbori na komando od znane nemškutarske strani zahtevajo, naj dežela poviša plače učiteljem. Mi učiteljem prav radi privoščimo dobre plače, ali odkod naj deželavzame potrebni denar? Tudi kmetje željno čakajo, da se jim uravnajo njihove „plače“, t. j. znižajo davki, deželne in občinske doklade itd. A za to se liberalci in nacijonalci ne zmenijo!
Koroški Slovenci so za šestletno šolo. To je volja našega ljudstva, kakor se je pokazalo na naših shodih in ob mnogih drugih prilikah. Poudarjati moramo tudi to: Dajte slovenskim otrokom slovensko šolo, kakor jo zahteva zdrava pamet ter nam na papirju jamči cesarska postava, in slovenski otroci se bodo v šestletni šoli gotovo naučili več, kakor sedaj v osemletni!	—m—
Kako so na Reberci volkovi tulili.
(Spisal Ožbolt.)
(Dalje.)
„Eh, ti Bastel, ti pojdeš pa gotovo.“
»Rad, jako rad, dragi prijatelj, pa kakor vidiš, moram ravno kavo pojesti, drugače se mi more še tako zgoditi, kakor oni dan „colmeistru“, ko mu je nekdo zastrupil, da ga je bilo skoro konec.“
„No, to kavo boš pa vendar hitro snedel," vzpodbuja ga Pavlej.
^ ,,Nič ne gre tako lahko, moram dobro pre-zvekati, drugače mi še kak kos obtiči."
No, no, le glej, da se pri kavi ne zadaviš,“ pravi Pavelj ves razjarjen, videč, da tudi tu ne opravi ničesar.
Obiskal je že skoraj vse, o katerih je mislil, da so še inalo bolj korajžni. Poskusil je tudi pri Apaškem Simnu, dobrem pevcu, a tudi ta mu je odrekel, češ, da mora zdaj pogledati v knjigi, kakšno pesem bodo zapeli v nedeljo, da se jim bo vendar enkrat posrečila, ker jo navadno le „prekucnejo“.
Tako Pavlej ni vedel več, koga bi še nadlegoval. A tu zagleda v kotu Blažunovega Nužeja.
„Čakaj“, si misli, „ta pa pojde," stopi pred njega in pravi:
„No, Nužej, ti si še najbolj prav človek, ti pa gotovo greš z mano."
„Da, veš, ljubi moj Pavlej, nič se ne bojim iti s teboj. Pa zdaj že čisto nimam časa, ker moram
ravno nekaj raket narediti, da jih bomo požgali na tisti večer, ko se bode oženil Pevcarjev Luka s Hiršelnovo Mico. To čast mu moram že napraviti, bo vsaj kaj pijače, saj so menda gospod komen-dator obljubili, da ga bodo zastonj poročili, zato pa plača lahko nekaj litrov več.“
„Tebi tudi samo take stvari rojijo po glavi," reče Pavlej že ves obupan, ker se mu tudi tu ni posrečilo.
„Glej,“ pravi Nužej, „pa idi nad Joža, ki dela tam pri kotlih."
„Saj res," si misli Pavlej ves vesel, da mu še ni vzet zadnji up. „Ta mi pa gotovo ne odreče."
Gre tedaj na ono stran papirnice, kjer so bili kotli, a kaj vidi? Joža je ležal stegnjen po klopi ter sladko spal. V kotlu je vrelo, Joža pa je smrčal, da bi ne mogel reči, kaj je bilo bolj glasno.
„Joza, vstani," zagrmi Pavlej s svojim glasom, da se je zaspanec kakor blisk hitro pognal na kvišku.
„Kaj pa je," vpraša ta zdehàje.
„Volkovi so tukaj, pojdi z mano, da jih greva pobijat."
„Eh, pojdi se solit, ti in pa volkovi; pobijaj jih sam, kolikor se ti ljubi, jaz moram malo po-spati, ker smo opravljali oni dan pri Grajnarju skoro celo noč krstitje naše France."
In rekši, se zopet stegne po klopi kakor je bil dolg in širok ter začne kmalu zopet tako smrčati kakor prej.
„Pa spi, ti klada lenuhasta, da boš segnil," pripomni Pavlej in ga zapusti.
Vsak je imel tedaj kakšen izgovor, a pravi vzrok temu je le bil, da so se vsi bali volkov.
Nemške zapovedi.
(Dopis iz beljaške okolice.)
„Deset zapovedij v varstvo in bran nemškega nàroda," tako je bilo tiskano nedavno v beljaških „Karntner Nachrichten". Teh nov4^à^g!k>aaS» zapovedij mora menda vsak Nemec na pamSPro naučiti, ki je božje deset zapovedi pozabil ali se jih sploh ni naučil, tedaj je še le pravi Nemec.
O ubogi, »stiskani" Nemci, za katere so se morale tako ojstre zapovedi skovati, in joj nam Slovencem, če se bodo nove zapovedi od nemških na-cijonalcev natančneje spolnovale kakor božje in cerkvene zapovedi! Da se slovenski bralec „Mira“ na prihodnje hude čase lažje pripraviš, spoznaj v sledečem novo nemško-nacijonalno budalost — najsvetejše nemške zapovedi ; pomilovalno se posmehni, potem pa stori dobre sklepe za svoje daljno ravnanje. Kako se glasi tedaj prva novoskovana nemška zapoved?
1.	„Veruj na nepremagljivo moč svojega (nemškega) ljudstva in da se more Nemcem le po Nemcih pomagati." — Ali je nemška moč ravno nepremagljiva, to bo kazala še le zgodovina; in ta uči, da so še večji in močnejši nàrodi zginili s površja naše zemlje. In da bi si Nemci le po Nemcih pomagali, ako si že ravno domišljujejo, da jim je treba posebne pomoči. A oni hujskajo pri nas ravno po slovenskih odpadnikih, — saj imajo v svojih prvih bojnih vrstah slovenske Dobernike, Kiršnarje, Plavce, Oraše, Kranjce, Knapiče, Abuje, Čebule itd. Tako vidite, je že prva nemško-naci-jonalna zapoved prav lažnjiva.
2.	»Spoznavaj svojo nemštvo vedno in povsod s ponosom in s prostodušnostjo." — No, že davno vemo, da so nemški liberalci-nacijonalci in nemškutarji dovolj ošabni in predrzni, saj je njih eden pred letom v Celovcu javno izrekel: »Mi Nemci smo »ein Herrenvolk« in hočemo vladati."
3.	„Praznuj spominske dneve velikih sinov in hčera svojega nàroda s pristojno navdušenostjo." —
Da, prav navdušeno slavijo nemški heilovci spomin svojega Bismarka, smrtnega sovražnika naše avstrijske domovine, tako tudi v nebo povzdigujejo neolikanega ropotača in prusjaka Wolfa, za božje in cerkvene praznike se pa malo zmenijo ; nemštvo jim je vse, krščanstvo deveta briga.
Tudi za veliko denarja bi se ne upal nihče iti na prosto.
Kaj je bilo tedaj početi našemu ubogemu Pavleju? Cisto mu je že upadel pogum: a sram ga je bilo tudi, da bi zdaj rekel: Nočem iti. Kesal se je, da se je tako nepremišljeno bahal, da se ne boji volkov, ker je gotovo mislil, da bode šel kdo ž njim. Toda bilo je prepozno in ako je hotel rešiti svojo čast, moral se je, hočeš, nočeš spraviti sam nad zver. Delal se je kolikor mogoče pogumnega ter ošteval delavce rekoč :
»Mevže strahopetne! Same babe ste, niti piškavega oreha niste vredni, če nočete iti z menoj, pojdem pa sam, da vam pokažem, da se ne bojim ničesar."
»No, bomo že videli," pravi Lovrenc, „koliko je pridnega na tvoji korajži."
„Le čakaj, kmalu bom tukaj," baha se Pavlej, „še živega ti prinesem, ako hočeš, potem ga bomo pa drli. Kožo bom imel jaz, in kar skupim za njo, bom tudi sam hranil, in pil ga bom tudi sam, ker mi nihče noče pomagati."
„Vodo, kaj drugega že ne," podraži ga Šimen ; „če pa ti prineseš volka, ga jaz kosmatega snem."
To je bilo Pavleju preveč.
»No, čakajte," pravi ves razjarjen; „kadilo se vam bo še pod nos. Ravno prav, da sem vzel puško seboj, ker mislil sem jutre zjutraj iti po delu na lov k Mihevcu; služila mi bo nocoj prav dobro."
Rekši privleče puško izpod klopi, kjer jo je imel skrito ter skoči pri vratih ven.
„Toliko poguma pa vendar nisem mislil, da bi imel," reče Nuža; „morda se mu res posreči, da ustreli volka."
Slovenci! Opišite se ]Mx>lioi»jevo cIi»ii:žt>o!
4.	aLjubi svoje nemštvo čez vse in ostani mu zvest do smrti." — Nemštvo je novi malik, kateremu se mora vse klanjati, tudi pravica, človekoljubje in mir. Seveda, Nemec mora vsak zvest ostati prenapetemu nemštvu ; če pa se tlačeni koroški Slovenci potegujemo za svoje, v naravnem in državnem pravu nam zajamčene pravice, če ho-hočemo ostati še Slovenci, tedaj nas želijo pregnati čez Karavanke, da bi le dobil dosti prostora nemški malik.
5.	„Bojuj se s telesom in dušo, daruj blago in kri za svoj (nemški) ndrod.“ — Ker hočejo nemški radikalci svojo nadvlado čez Slovane ohraniti in če mogoče še razširiti, tedaj je treba opominjati k boju z dušo in telesom, in to se v obilni meri godi po nemškem časopisju. Kjer pa duševna moč ne izdà, tam naj nastopi sila roke. Lep zgled je liberalnim nacijonalcem dajal vseučiliščni profesor Pfersche, ki je v državnem zboru lani švigal nož nad slovanskimi glavami, njegov učenec dijak Biberle ga je pa še prekosil ter kar ustrelil češkega visokošolca Linharta ; za ta čin mu je došlo od Nemcev več pohvalnih pisem in javnih dopisnic. Na milijone Slovanov in posebno Slovencev je tekom časa podleglo nemški sili, se potopilo v nemštvu, in to sredstvo sile naj še sedaj pomaga; zategadelj se kliče vse nemštvo na boj zoper Slovane, osobito nas Slovence hočejo udušiti. Upamo, da kar se jim ni popolnoma posrečilo, ko smo spali, se jim bo še manj posrečilo, ko smo vstali.
6.	„Živi trezno in vzgojaj svoje otroke v nemškem duhu.“ — Dà, trezno živeti je gotovo vsakemu človeku svetovati, a da bi se morali otroci v znani nemški ošabnosti, v zaničevanju drugih nà-rodov vzgajati, to pa že zanikamo. Izkušnja sicer kaže, da zna marsikateri nemški šolarček že prej Slovence psovati, kakor pravilno nemško brati. Mi Slovenci bi pa že Boga hvalili, ko bi se smeli svojega maternega jezika v šoli dobro naučiti in v tem jeziku tudi drugih stvarij, katere je v življenju potrebno znati, pa celo nemščine bi se tedaj iz hvaležnosti še boljše naučili. Pa kaj takega od naših koroških nasilnikov ni pričakovati, ker njim velja geslo : „Nemcem vse, Slovencem nič“.
7.	„Hrani svoj jezik čist od tujih besed.“ — Še precej opravičena zapoved ! Po izreku nekega nemškega učenjaka imajo Nemci 70 tisoč tujih besed v svojem jeziku. Ta nasvet velja pač zopet le za Nemce, ker naš pismeni jezik nemški gospodje, posebno uradniki, nočejo radi pripoznati, češ, da ni pravi slovenski jezik, ker hrani premalo tujih, to je nemških besed v sebi. Pač povsodi dvojna mera za Slovence in Nemce.
8.	„Bodi proti svojim nemškim rojakom poln resničnosti, odkritosrčnosti in zvestosti; pred nasprotniki svojega ljudstva se vedno varuj.“ — Da vrana vrani očesa ne izkljuje, je znano, in Nemec, kakoršne politične struje naj bo, on se čuti Nemca in Slovanu ne zaupa, do tega prepričanja smo prišli posebno v sedanjem času. Tem bolj zaupljivi so pri nas mnogi Slovenci, ki mislijo, da jim bo boljše, če tlačanijo oholemu Nemcu. Naši protivniki jih za nekaj časa radi porabijo za svoje namere, ko-nečno se porabijo tudi ti potomci Nemcem manjvrednega nàroda. Spomin takih judežev gine ž njih življenjem, ko se imena blagih rodoljubov od hvaležnega ljudstva s častjo imenujejo stoletja.
■»PBggsNJUrfMrBa a;wr«g«MPran m HbiMPt	n
„Bog se usmili njegove duše,“ vzdihne Baštel, ki je pojedel med tem svojo kavo. „Jaz bi že ne šel, kajti Bog vé, ali še pride živ nazaj.“
„Kdo vé, ali je pa res volk,“ reče Šimen. „Morda je pa le kak duh, ki daje znamenje, ker se morda pripeti v kratkem kaka strašna nesreča. Potem pa gorje Pavleju in nam vsem.“
Pri teh besedah se je vse kar streslo in lasje so jim stopali po koncu.
Tako so se pogovarjali, a nobenemu ni šlo nič prav od srca. Nazadnje so čisto umolknili. In tedaj se je slišalo ono tuljenje celo v delavnico, in še bolj jih je spreletela groza. Marsikateri si je že mislil, zdaj je prišla njegova zadnja ura in delal je v duhu že testament.
*
* *
V	tem strašnem položaju sliši se naenkrat strel. „Ga že ima, ga je že zadel,“ zavpijejo vsi kakor iz jednega grla. In o največji nestrpnosti so komaj čakali, kedaj se prikaže Pavlej ; kajti da bi šli gledat, toliko korajže vendar ni imel nobeden.
„Bogu bodi hvala, smo vsaj rešeni te pošasti, da nas ne bode toliko strašila. Kdo ve, koliko ljudij bi še mogla požreti taka zverina, “ tako so govorili vsi veselo.
„Jaz dam za žganje," pravi Nuža, da bo Pavlej vsaj nekaj imel zato, ker je volka ubil."
„Jaz pa dam pol deže strdi," rečejo Šuštarjev oče, „da sem le rešeu tega strahu."
Vsem je postalo lahko pri srcu, kakor bi se jim odvalil težek kamen od srca.
V	tem se tudi odprejo vrata in Pavlej vstopi ponosno, kakor bi bil dobil pol sveta. Samo, da
9.	„Zakonsko družico izvoli le iz nemškega roda, le nemške rojake vzemi v službo, delo in najem." — Če Nemci dosledno le med seboj sklepajo zakone, bo nam Slovencem zelo pomagano, ker ravno po nàrodno mešanih zakonih smo zgubili največ naših ljudij. Nezaveden Slovenec Nemcu na ljubo lahko zgubi in porabi svojo nàrodnost, med tem ko se Nemec zelo težko ali sploh ne privadi slovenskemu jeziku, — otroci pa so navadno še pristni Nemci. V naših obmejnih mestih in trgih je prebivalstvo večinoma slovenskega rodò, a najbolj germanskega mišljenja, ker poturica je hujši od Turka. — Dalje Slovencev ne bodo več jemali v delo, saj je že mestni zastop celovški spokorno ravnal se po tej novi nemški zapovedi. Tako hujskajo oni, ki nam Slovencem predbacivajo, da motimo priljubljeni koroški „mir“, ter se upamo še potegovati se za svoje pravice, katere nam bojda | tako miroljubni nemški nacijonalci kratijo. Zdaj pa mora najzaspanejši slovenski mož uvideti, da smo res prekrotke dušice proti izživljajočim nemškim radikalcem.
10.	Nemško-nacijonalno krščanstvo se kaže še posebno osvetljeno o njih 10. zapovedi: »Kupuj le pri Nemcih in pečaj se le z nemškimi denarnimi zavodi." — V svoje velikonemštvo utelebani nacijonalci ne zapazijo, da si s takim hujskanjem sami odsekujejo vejo, na kateri stojijo. Slišal sem treznejše nemške mestjane govoriti med seboj: Mi bi še jesti ne imeli, ko bi slovenske kmetice iz okolice ne prinašale svojih pridelkov in jestvin v mesto. Nemški trgovci po mestih in trgih, ki imajo večinoma slovenske odjemalce, bi še le prav živo občutili, kaj učini v nemški mošnji hujskanja na-cijonalcev, ko bi žaljeni Slovenci vrnili klin s klinom in se držali vseskozi gesla: nSvoji k svojim". In do tega bo polagoma prišlo, če Nemci nadaljujejo svoje hujskanje. »Naša straža" se ni zastonj ustanovila. — Badi druge točke te čudne zapovedi je treba le omeniti, da je nemškega denarja bore malo v slovanskih denarnih zavodih ; narobe pa so se okrepčali in mastili nemški denarni zavodi s slovanskim denarjem.
Tako se drega in bega po zloglasnih listih nemško občinstvo v boj zoper nas. Slovenci izvajajmo iz tega posledice za naše ravnanje, trdneje se združimo v skupno delo za ohranitev svojega tako krivično napadanega in tlačenega slovenskega nàroda.	—s—
®opisi prijateljev.
Kronski darovi za velikovško ,,N;irodno šolo“.
Darovali so v ta namen : France Kogelnik, p. d. Klančnik v Spod. Dravbergu, 2 kroni. Neimenovan slovenski rodoljub iz Kutnegore na Češkem, 11 kron 40 beličev. Fr. Kepec, duhovni voditelj na Češnjicah pri Kamniku na Kranjskem, 2 kroni. Jurij Trunk, kaplan v Šmihelu pri Pliberku, zgubljena stava 2 kroni. Povodom inštalacije č. g. župnika A. Pelnaf-a v Št. Štefanu ob Zilji so darovali: Josip Pogačnik, župnik v Timenici, 2 kroni; A. Šturm, župnik v Borolah, 2 kroni; A. Pelnaf, župnik v Št. Štefanu, 2 kroni; Lovro Sever, župnik v Blačah, 2 kroni; M. Riepl, kaplan v Beljaku, 2 kroni; Peter Urbanc, župan v Št. Štefanu, 2 kroni; Fr. Grafenauer, dež. poslanec, 2 kroni; Boštjan Hebein, načelnik posojilnice, 1 krono; J. Mihorl, načelnik konsumnega društva, 60 beličev. — Anton Stres, prefekt v Celovcu, 3 krone 70 beličev. Šim. Čemer, župnik v Št. Rupertu ob Celovcu, obvezni donesek za dve leti 40 kron. Karol Hraba, farni oskrbnik, nabral dné 8. febr. pri poroki g. Antona Tepina,
je bil bled in tudi hlače so se mu tresle, a vsak si je mislil, to je le vsled velike razburjenosti, ker se mu je vse tako izvrstno posrečilo.
„No, Pavlej, kako pa je bilo," silijo vsi v njega, »ali si mu posvetil?";
„In pa kako," odreže se Pavlej bahato in smejaje se gleda po svojih tovariših. »Ali vam nisem rekel, da ga bom, vi pa mi niste hoteli verjeti."
„Bes, Pavlej, ti si še kaj vreden, ni ti enakega po devetih farah okrog," hvalijo ga vsi, kar je Pavleju strašno dobro delo.
Vsedel se je na klop, vsi drugi pa okoli njega in začel je pripovedovati blizu tako-le:
„Šel sem s puško v roki čez most, vedno gledaje, kje se prikaže kak volk. Strašno je bilo tuljenje, a to me ni strašilo, saj sem si mislil: ne boš več dolgo tulil. Pridem že precej visoko, ko zagledam neko črno stvar, ki je migala in odkoder je tudi prihajalo tuljenje. Takoj nastavim puško in — pumf — vstrelim. Da bi videli, kako se je pošast pognala in zbežala je čez pečine kakor hudi duh. Gotovo bi kar na mestu obležala, ko bi bolje videl na muho, ker bilo je strašno temno, no, pa dobila je dovolj, gotovo jo najdete drugi dan crknjeno kje v gori."
»Da, res, prav moško si jo naredil, vsa slava ti!" hvalijo ga vsi. »Kolikega straha si nas rešil, večno ti bodemo hvaležni!"
A Lovrenc, kateremu se je zdela vsa ta stvar nekoliko neverjetna, ga nenadoma vpraša : »Pavlej, kam pa si djal puško?" Tu je bilo videti, kakor bi ga spravil s tem vprašanjem v zadrego.
»Da, puško, no — puško, no to sem pa zunaj pustil, da se — ohladi."	(Konec sledi.)
posestnika na Jezerskem, 27 kron. Dné 13. febr. v Šmihelu pod Juno zbrana družba za trak k vencu na grob bivšega »Lisjaka" 41 kron 12 beličev. Gospa Helena Končnikova v Topli pri Črni 10 kron. Lovro Serajnik v Prihovi na Štajerskem 1 krono. Vkup 155 kron 82 beličev. — Živeli nasledniki!
Iz Celovca. (Nekaj iz celovške pošte.) »Slov. List" je pisal zadnjič o koroških poštnih razmerah med drugim tudi sledeče o celovški pošti: »Zanimivo je, kako so se na celovški pošti branili sprejemati zadnji božični teden zavoje s slovenskimi naslovi. Nekdo je hotel poslati zavoj v Spodnji Dravberg, toda dobil ga je nazaj z opazko, da ne vedó na pošti, kam je namenjen, ker ne znajo slovenski. Torej na celi pošti ni slovenščine zmožnega uradnika? Ne dolgo potem je poslal nekdo drugi zopet zavoj, ki je bil namenjen na Notranjsko. Tudi ta bi bil prišel v odpošiijalčeve roke nazaj, da ni slednji svojemu slugi strogo zapovedal, da pošta mora sprejeti zavoj in odposlati na svoje mesto, in da pride, ako se ne ugodi njegovi želji, sam na pošto poučit uradnike o njihovih dolžnostih. Tega odločnega koraka so se na pošti vendar vstra-šili in sprejeli zavoj, dasi je, kakor sem zvedel pozneje, moral čakati (zavoj) celi dan, predilo so iztuhtali, kam mu je namenjena pot. Vspeh tega je bil, da se prihodnje pošiljatve niso več branili. Ne vstrašimo se torej jeznih obrazov poštnih uradnikov, ki so nastavljeni radi nas, a ne mi radi njih, temveč vstrajno zahtevajmo svoje pravice! Premalo se še poslužujemo svojih pravic. Ni čudo, pa se pri takem ravnanji poštnim oblastvom ne zdi potrebno, nastavljati slovenščine veščih uradnikov, ako smo sami preuljudni, da lenim poštnim uradnikom na ljubo pripisujemo zadnjo pošto vedno tudi v nemškem jeziku. Potem se seveda ne bo na pošti nikdo potrudil, da bi se učil tudi slovenskih krajevnih imen . . . Koroškim, osobito celovškim Slovencem, pa kličem: Zahtevajmo nevstrašno pri pošti svoje pravice, in vspehi gotovo ne izostanejo! »Ne udajmo se in zmaga nam je gotova!" — Tako piše oni list. K temu bi pripomnil le še : ako bi spolnovali na Koroškem vsi Slovenci svoje dolžnosti v tem oziru, gotovo bi bilo boljše ; ako stojimo mož za možem, morajo se nam nam nasprotniki udati. To učijo zgoraj navedeni slučaji !
Iz Globasnice. (Odprto pismo gospodu Pinteritschu, županu v Velikovcu.) Vam se je poljubilo naš tuuradni dopis z dné 22. jan. 1899., št. 87., s pristavkom vrniti: »Unverstandlich! Zuriick. Pinteritsch. Biirgermeister. S. S." Na to si usojamo Vam v spomin in v ravnanje poklicati odlok visoke c. kr. deželne vlade v Celovcu z dné 16. oktobra 1890., št. 13.568, kateri se v prestavi tako-le glasi:
Št. 13.568.
C. kr. okr. glavarstvom na Koroškem!
Dalmatinski deželni odbor je visokemu c. kr. mini-sterstvu za notranje zadeve naznanil dva slučaja, da nekatere koroške občine niso sprejele dopisa nekega dalmatinskega občinskega urada, ki je bil spisan v srbo-hrvat-skem kot uradnem jeziku onih občin, ter so ga vrnile dalmatinskim občinam.
Jasno je, da tako početje ni prav in zbog javnega uradovanja nedopustljivo, zlasti zato, ker si morejo občinski uradniki, ako onega jezika ne poznajo, priskrbeti po drugi poti prestavo takega dopisa. Ako potrebno, imajo v takih slučajih pomagati c. kr. okrajna glavarstva.
To se naznanja vsled prošnje dalmatinskega deželnega odbora in vsled ukaza c. kr. vis. ministerstva za notranje zadeve od dné 10. okt. 1890.1., št. 19.780, in se je po tem ukazu strogo ravnati z dostavkom, da morajo tudi dalmatinski občinski uradi sprejemati in redno reševati uradne dopise, ki so napravljene v kakšnem v državi navadnem jeziku.
Predstoječe naj se naznani vsem občinskim uradom. Ako bi ena ali druga občina sklenila v tem oziru kaj drugega, morajo c. kr. okrajna glavarstva tak sklep samo ob sebi umevno razveljaviti.
V Celovcu, dné 16. okt. 1890.
C. kr. deželni predsednik:
S c h mi d t 1. r.
Kar torej velja o hrvatskem, oziroma srbskem jeziku, to bode menda pač tudi veljalo o slovenskem, kot v deželi navadnem jeziku! Ako morajo torej vse občine na Koroškem brez izjeme sprejemati in reševati hrvatske in srbske dopise, tako smemo pričakovati, da tudi slovenske dopise sprejemajo in rešujejo!
Pričakujemo to tudi od Vas, gospod Pinteritsch, ker bi bili v nasprotnem slučaju sicer tudi mi neljubo prisiljeni, se po Vašem receptu (ako bi isti obveljal) ravnati in tudi nemške dopise nerešene vračati! Vsakemu svoje!
Občinsko predstojništvo Globasnica, dné 12. februarja 1899.
Iz Pliberka. (Odlikovalna slavnost.) Ob priložnosti vladarskega jubileja našega presv. cesarja je bilo precej zaslužnih mož od cesarja odlikovanih. Med njimi je tudi velespoštovani gosp. Janez Černič, c. kr. poštar v Pliberku. Bila je to za mesto Pliberk bolj redka, a vendar ganljiva slavnost, ko je dné 11. t. m. ob 10. uri c. kr. okr. glavar g. Kreuter iz Velikovca v občinski pisarni odlikovancu v navzočnosti njegove družine (razun sina č. g. Jan. Černiča, provizorja v Dropoljah, ki zaradi oddaljenosti ni mogel priti), duhovščine,
IPHP* Zalite vaj te po vseli go^tilnali 59IM11*66 !
uradnikov tukajšne c. kr. sodnije in davkarije in članov mestnega zastopa, izročil podeljeni mu red, namreč zlati zaslužni križec. V svojem nagovoru je g. okr. glavar izrekel željo, da bi Bog odlikovancu dodelil, da bi še dolgo let mogel nositi svetinjo za svoje zasluge in znamenje dobrohotnosti in milosti svojega presvitlega vladarja. Oficijelnemu delu slavnosti, v katerem se je g. slavljenec zahvalil presvitlemu cesarju za dodeljeni red in prejel čestitke svoje družine in vseh navzočih, sledila je pojedina v hdtelu „Elefant“, pri kateri je bilo slišati obilno navdušenih napitnic. —- Poročevalec dovoljuje si izraziti svoje veselje, da je mož, ki je v Pliberku rojen in tù že 33 let službuje kot poštar, po edino pravem načelu jednakopravnosti kakor za Slovence, tako tudi za Nemce, ob priložnosti cesarjevega jubileja bil odlikovan. Naj bi ga kot vzgled udanosti do Boga, cesarja in rojstnega mesta in vzgled pravicoljubnosti do ljudstva posnemali vsi poštni in vsi drugi uradniki na slovenskem Koroškem ; kajti vsi so tu zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo zaradi njih.
Iz Dholice. (Požar.) Y prijazni vasi Gorje, ki spadajo še v Dholiško župnijo, je nastal dné 22. februarja, t. j. na kvaterno sredo, ob pol 6. uri zjutraj požar. Goreti je začelo na Gradišnikovih svinjskih hlevih, in ker ni vode, so bile v kratkem tri velike kmetske hiše s hlevi vred v ognju. Pogorel je Gradišnik, Kadar in Kotnik. Nekaj svinj in precej ovac je tudi zgorelo. Gori imenovani posestniki so le nizko zavarovani, zato je škoda velika. Kako je požar nastal, se ne vé.
Iz Djekš. (Redka slovesnost), kakoršne Djekše še niso videle, vršila se je tu dné 12. febr. Ta dan se je namreč našemu zaslužnemu gospodu županu Mihaelu Ladiniku slovesno izročil od presvitlega vladarja mu podeljeni zaslužni križec s krono. Topiči so to redko slavnost oznanjevali širnej okolici, s stolpa pa je slovesno vihrala koroška zastava. Po kratkem nagovoru, v katerem je poudarjal zasluge odlikovanca, je izročil g. okr. glavar Kr en ter iz Velikovca v pričo občinskega zastopa, domačega g. dušnega pastirja, gg. učiteljev in drugih znancev in prijateljev odlikovanca gosp. župana zaslužni križec s krono ter izrazil željo, da bi mu dal Bog še dolgo let nositi visoko znamenje cesarjeve milosti. Slavnostni obed zbral je veselo in odlično družbo pri Kramarju, marsikatera napitnica se je tam izprožila. Prva napitnica veljala je seveda presvitlemu vladarju, kateri svojih zvestih podložnih tudi na svinski planini ne pozabi. Ob pol 4. uri zapustil je nas g. okr. glavar s soprogo ; Djekšani pa se nismo mogli ločiti do pozne noči ne. Dolgo, dolgo let naj razveseljuje znamenje cesarske milosti plemenito srce in naj kinča domoljubna prša našega vrlega župana-rodoljuba. Bog ga živi!
Iz Trbiža. Ni davno, kar sem se vozil po železnici iz Trbiža do Beljaka. Na misel mi je prišlo, koliko hrupa so zagnali radi slovenskih napisov železniških postaj na tej progi. Torej, si mislim, sedaj pa dobro pazi, kako so nemška imena teh postaj „poslovenili“. V Trbižu ni nobenega slovenskega napisa; pričakoval sem, da gotovo na Vratih zagledam slovenski napis, pa nisem kaj takega videl. Kavno tako ni videti slovenskega napisa v Podkloštru. Le postaje „Podsturjo na Zili“ (Podturje), „Peče“, „Brnca“ in „Mlinare“ imajo slovenske napise od Trbiža do Beljaka. Postaj pa je vseh skupaj deset, in le štiri slovenski napisi! In vendar je vsa proga na slovenskih tleh. Pač se ni izplačalo, da je Ghon radi tega celo v državnem zboru interpeliral. — Dragi moj, poreče kdo, tu se gre za „princip“. — To je pravi „princip“, če trobijo po časnikih in celo v državnem zboru, da je železniško vodstvo od Beljaka do Trbiža vsa imena postaj ^poslovenilo“ ; v resnici pa so samo štiri slovenska imena. — Kondukterjev nisem slišal, da bi imena postaj slovenski izklicavali, ampak samo nemški. — Neki dopisnik „Beljačanke“ je že strašne nesreče prerokoval, če bo konduktèr slovensko govoril in ga bo kmet tudi razumel. To je vendar le prav in Nemcem se zaradi tega nobena krivica ne zgodi.
JPolitlésal
Avstro-Ogerska. Baron Banffy, ogerski ministerski predsednik, je v soboto predložil vladarju ostavko celega ministerstva. Cesar je ostavko vsprejel ter izročil sestavo novega kabineta Ko-lomanu Szellu, ki je dosedaj posredoval med vlado in razdivjano ogersko opozicijo. Dosegel je že spravo in sestavil na to novo ministerstvo. Pod Banffy-jevim ministerstvom ni vladala na Ogerskem pravica, ampak kruta moč, nasiistvo in strankarstvo. Opozicijonelni listi se nadejajo, da bodo s Szellom napočili na Ogerskem drugi časi. Ako se nada uresniči, se bodo tudi ogerskim Slovanom zjasnila vremena. — Naj višje sodišče je dobilo novega predsednika dr. Habietineka, ki je češkega mišljenja. Star je 69 let ter bil minister v Hohenwar-
tovem kabinetu. Dosedanji predsednik, žalostno znani bivši liberalni minister Stremayr, je šel v pokoj. Na Habietineka mesto je prišel bivši finančni minister dr. Steinbach. Nemški listi že več časa hudo kolnejo radi imenovanja Slovana dr. Habietineka prvim sodnikom Avstrije. — Shod poljskih zdravnikov in naravoslovcev, katerega je lani pruska vlada v Poznanju prepovedala, se vrši letos v Krakovem. Ravno tam se vrši letos drugi shod slovanskih časnikarjev.
Druge države. Dné 16. februarja po noči je nanagloma umrl predsednik francoske republike, Feliks Paure. Ob 7. uri zvečer ga je zadela kap, ob 10. uri je umrl. Umrl je med delom. Pogreb je bil dné 23. febr. Dné 18. febr. so poslanci že izvolili novega predsednika. S 483 glasovi proti 270 je bil na mesto predsednika pozvan dosedanji predsednik senata (gosposke zbornice) Loubet. Novi predsednik je rojen v Marsanni 31. jan. 1838. Po svojem poklicu je advokat. Bil je že tudi ministerski predsednik. A razmere o panamskih goljufijah so ga vrgle. Piše se, da je prijatelj Židov, in francoski protižidovski listi ga vsled tega hudo napadajo.
M © V t é a F.
Na Koroškem, (Nemštvo v nevarnosti.) „Freie Stimmen“ so zagrešile zadnjič cel dolg članek, ker je neki nemški trgovec celovški objavljal neko svoje naznanilo tudi v „Miru“. Znano je, koliko denarjev znosijo nemškim celovškim trgovcem ravno Slovenci! Taki trgovci delajo torej le na svojo korist, ako se priporočajo tudi Slovencem. A to je „greh“ v očeh mazačev, ki pišejo imenovani zakotni list! Vidi se, kako je slepa strast tem ljudem zmešala glave. Pametne besede ž njimi sploh ni več mogoče spregovoriti. Slovenci pa iz tega lahko zopet in zopet povzamejo važni nauk:	Obračajte se vedno in povsod le do
svojih slovenskih trgovcev in obrtnikov! Svoji k svojim !
—	(Svojo sestro ustrelil) je na pustno nedeljo 16-letni sin lovca Rautnika v Dolih nad Celovcem. Fant si je bil zoper voljo svojega očeta kupil v Celovcu samokres (revolver). Oče ga mu je vzel in shranil v omari. Omenjeni dan pa je pustil omaro odprto, fant je vzel samokres ter ga hotel pokazati svoji sestri. Vzel ga je pa tako neprevidno v roke, da se je sprožil. Zadel je sestro v prsi, da je obležala takoj mrtva. Nesrečni oče je nato zblaznel.
—	(Sej m o vi meseca marca.) Dné 8. v Beljaku; 13. v Labudu, Pliberku; 20. v Grebinju, Šmohoru, Spodnjem Dravbergu.
—	(Na poštnih pošilj atvah) v odprtih zavitkih ni smelo biti dosedaj nič zapisano. Sedaj pa je zaukazalo trgovinsko ministerstvo, da se sme na vabila, vizitke, časniške izrezke itd. zapisati do pet besedij, ne da bi bilo treba plačati višje poštnine. Na to ugodnost opozarjamo še posebej svoje čitatelje.
—	(Deželna hipotečna banka.) Pri žrebanju dné 4. febr. je bilo izžrebanih 20.500 gld. in sicer so zadele sledeče številke: po 1000 gld. št. 42, 56, 110, 185, 190, 287, 295, 403, 436, 476, 507, 530, 539, 616, 749, 816, 818; po 500 gld. št. 32, 72, 188, 192; po 100 gld. št. 6, 39, 44, 52, 161, 169, 272, 315, 318, 340, 378, 412, 513, 614 ; po 50 gld. št. 18, 39. Dobitki se izplačajo dné 1. avgusta. — Do 1. febr. je dala banka 980 posojil v skupnem znesku 3 milijone 26 tisoč 350 goldinarjev.
—	(Dopolnilna volitev) za koroški deželni zbor iz skupine velikega posestva je bila dné 18. febr. Izvoljen je štrassburški župan Gor to n, zagrizjen nemški nacijonalec. Dobil je s pooblastili vred 29 glasov. Ta sramotna udeležba je razjezila nacijonalne velikaše, da so v posebnem pismu dali ukor svojim privržencem. Za „strašilo“ so jim „klerikalci“, češ, da bi lahko zmagali ti ob tako slabi udeležbi. Plemenitaši se volitve niso udeležili.
—	(Drobiž.) Kanclist c. kr. okr. glavarstva v Šmohoru, Fr. Robar, je imenovan za okrajnega tajnika. — Zoper železnico Sinčavas-Žel. Kapla se je pričelo močno gibanje. Dné 19. febr. je bil pri Miklavcu shod zoper železnico in na Dunaj se odpošlje deputacija, ki ugovarja zidanju železnice. —• Pri Labudu se je obesil Ì6-letni pastir Tomaž Urak. — Občina Ukve je imenovala g. okr. glavarja J. Schuster-ja v Beljaku častnim občanom. — Razpisana je do 10. marca služba šolskega voditelja v Železni Kapli.
Na Kranjskem. Požarna bramba v Ljubljani je dné 19. febr. na občnem zboru sklenila, da bode poveljevanje odslej slovensko. S tem je padla zopet jedua nemškutarska trdnjava na Kranjskem. — Na Dunaju je umrl jako nadarjen mladenič, modroslovec Ivan Kunšič. Jedno leto je bil bogoslovec v Celovcu. N. p. v m. ! — Državno obrtno
šolo hoče vlada osnovati v Ljubljani. — Novo farno cerkev bodo letos zidali v Šmartnem pri Litiji.
. Na Štajerskem. Kakor smo že zadnjič omenili, je vlada razpustila „bauernbund“ znanega barona Rokitanskega zaradi nerednostij in baje tudi poneverjenja. Ta „bund“ ni imel namena pomagati kmetom, marveč je le opravljal posle nemških nacijonalcev in liberalcev. In tega barona Rokitanskega so tudi koroški „bauernbundarji“ klicali na pomoč v boju zoper Slovence. To je zopet pokazalo, kaki „prijatelji“ kmetu so „bauernbun-darji“. — Katoliška ljudska stranka je sedaj osnovala novo kmetijsko zvezo za Gorenje in Srednje Štajersko. — Samonemške šole v Slovenjem Gradcu, kakor so jo zahtevali tamošnji nemškutarji, ne bo. Nemške sanje je podrlo upravno sodišče, ki je potrdilo, da ima naučno ministerstvo prav, da ne pripusti izločiti Slov. Gradec iz šolskega okraja. V utrakvističnih šolah je zadostno preskrbljeno tudi za vzgojo nemških otrok. — Na Slatini je imelo zadnjo nedeljo tamošnje politično društvo zborovanje, na katerem je govoril tudi deželni poslanec dr. Jurtela. Mnogoštevilni poslušalci so z navdušenjem odobravali poslančev govor, posebno ko je izrekel geslo: „Proč od Gradca!0 Nemce ta klic jako boli. — Stavbeni oder se je pri zidanju nove hiše v Mariboru porušil in usmrtil dva delavca.
Po drugih deželah. Na Dunaju je umrla nadvojvodinja Marija Immaculata, vdova po pokojnem nadvojvodi Karolu Salvatorju avstrijsko-toskanskem. N. p. v m. !	— V zrak je zletelo v
Hang Tčau skladišče za smodnik. Okolu 3000 oseb je mrtvih. Tri kilometre na okolu so vse vasi razdejane, prebivalci mrtvi.
— Naša kava, katero bi tako težko pogrešali, je v resnici le nekaka „moda“ in dolgoletna navada, katero je prav zanimivo zgodovinsko zasledovati. Kakor znano, so vpeljali po naših deželah Turki „črno pijačo”, katero so uživali namesto prepovedanega vina, in preko Pariza in Dunaja se je proti koncu sedemnajstega stoletja razširila počasi kot moda. Toda samo počasi, kajti to varivo ni hotelo dolgo ugajati, spočetka so govorili, da ,stresa”. Toda kaj vse ne premore moda; in naposled bi ravno ne bilo obžalovati, da se je svet privadil živce vzburjajočemu pitju kave, ako bi se žali-bog ne pokazale kmalu prav hude posledice. Že sredi prejšnega stoletja so dokazali znameniti zdravniki, da povzroča bobova kava oslabljenje, živčne in srčne bolezni ; in odkar so leta 1820 znašli ,kofein”, vedo za trdno, da povzroča te bolezni kavovi strup, ki se nahaja v še tako majhni množini bobove kave. Toda navzlic zdravniškim, dostikrat prav nujnim opominom, se je širila navada vsakdanjega pitja kave vedno bolj, najbolj radi tega, ker se ni mogel že enkrat privajeni okus nadomestiti z nobeno drugo pijačo. To se je zgodilo še-le, in lahko rečemo v splošno blaginjo in v resnični blagoslov za človeštvo, s Kathreiner-Kneippovo sladno kavo, katera se je z največjim uspehom vpeljala. Ta kava ima duh in okus bobove kave, nima pa tistih zdravju škodljivih lastnostij, kakor bobova. Večji del se rabi še sedaj Kathreinerjeva sladna kava kot primes k bobovi kavi, kateri se je more pridejati več ko polovica. Toda tudi sama Kathreiner-Kneippova sladna kava, ako je dobro skuhana, ima izvrsten okus in je ne moremo dosti nujno in toplo priporočiti vsaki družinski mizi. Uporablja naj se pa samo „pristni Kathreiner” v znanih izvirnih zavitkih in čuva naj se pred slabšim ponarejenim blagom, katerega prodajajo „na vago”.
— (Tako je!) K inseratu tvrdke bratje Oelz v Bre-gencu je pripomniti, da je pridelek omenjenih tovarn pod imenom „pristna Oelcova kava” zaradi svoje izvrstne kakovosti vreden priporočila in vreden, da zavzema po kuhinjah med kavami prvo mesto.
„]Naša straža44. Na Koroškem so dalje pristopili kot udje in vplačali:
Ustanovnik: J. Ebner, župnik v Medgorjah, 10 K.
Letniki: Janez Vidovič, župnik na Radišah, 4 K; Fr. Mihi, župnik v Št. Lipšu, 2 K. Gosp. Franc Muri, deželni poslanec na Jezerskem, je nabral udnino od sledečih gospodov: Karol Hraba, farni oskrbnik 4 K; Franc Muri, dež. posl. in župan 4 K; Ignac Muri, posestnik 4 K; Anselm Muri, posestnik 4 K; Ožbold Roblek, posestnik 4 K; Jurij Šenk, posestnik 4 K; Štefan Rozman, posestnik 3 K; Peter Roblek, posestnik 2 K; Janez Stular, posestnik 2 K; Ferd. Skuber, posestnik 2 K; Fr. Vajsajzen, posestnik 3 K; Janez Anko, posestnik 3 K; Josip Sajovic, posestnik 2 K; K. Kumer, posestnik 2 K ; Ant. Tepina, posestnik 2 K ; Peter Stular, posestnik 2 K; Jurij Robnik, posestnik 2 K; Matevž Karničar, posestnik 1 K; Blaž Stular, posestnik 1 K; Ignac Gemile, krojaški mojster 1 K; Peter Pirčar 1 K; Andrej Stular, posestnik 1 K; Aleš Nahtigal, posestnik 1 K; Janez Murn, tesar 1 K ; Ant. Šenk, krčmar 1 K ; Marija Muri, krčmarica 1 K. Dalje so darovali: Ant. Šelisnik, cestar; Jan. Dobrun, krojač; Martin Dobrun, pilar; Lenart Mave in Jurij Štirn, hlapca, vkup 1 K. G. poslancu Muriju se iskreno zahvaljujemo za njegov trud ter želimo, da najde i drugod prav mnogo posnemalcev!
Podporno društvo za slovenske visokošolce v GJ-radon je izdalo prvo letno poročilo. Dohodkov je bilo 1982 gld. 30 kr., stroškov 597 gld. 74 kr. Podpor je razdelilo 522 gld. med 26 dijakov v 97 primerih. Na Koroškem so za društvo darovali: Lambert Einspieler, stolni školastik in drž. poslanec, 5 gld. ; Slovenski klub 15 gld.; dr. Alojzij Kraut, odvetnik, 3 gld., Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberku, 5 gld. Denar naj se pošilja društvenemu blagajniku g. Franč. Ž e 1 e z in g e r j u, c. kr. gimn. prof., Gradec, Zinzendorfstrasse 32.
Vabila.
— Hranilnica in posojilnica v Glinjali ima svoj letni občni zbor v nedeljo dné 12. marca t. 1. ob 3. uri popo-ludne v gostilni Lovro Zablačana na Trati, s sledečim vspo-
^jsoBsiinjajte Oisail“BJ[eto<ìoTr© dLs^oižlbe!
redom: 1. Poročilo o delovanju posojilnice 1. 1898. 2. Odo-brenje računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev odbora. 5. Razni nasveti. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi vse zadružnike	odbor.
—	Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu v Kožni dolini bo imela svoj letni občni zbor dné 5. sušca 1899 ob 3. uri popoludne v gostilnici „pri Činkovcu“ v Št. Janžu s sledečim dnevnim redom: 1. Računsko poročilo. 2. Odobritev računa za leto 1898. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev odbora. 5. Razni nasveti in predlogi. K prav obilni udežbi prijazno vabi vse družnike načelništvo.
—	Hranilnica in posojilnica v Ziljski Bistrici ima svoj letni občni zbor v nedeljo dné 12. sušca 1.1. ob 2. uri popoludne v farovžu na Ziljski Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnikovo. 2. Odobrenje računa in razdelitev čistega dobička. 3. Volitev načelništva. 4. Razni nasveti. Vse zadružnike prijazno vabi načelništvo.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Sodišče Celovec. Dné 6. apr. ob 10. uri, izba št. 85. Ruterjevo posestvo S. Prešla v Imovcu, d. ob. Golšovo, vi. št. 25. (3880 gld.)
Dné 2. marca ob 10. uri, izba štev. 85. Ruševo posestvo Val. Zuschlag-a v Šmartnu pri Celovcu, d. ob. Šmarten, vi. št. 50. (6191 gld.)
Sodišče Borovlje. Dné 20. marca ob 11. uri, posestvo A. Pošingerja, p. d. Straha, vi. št. 22, d. ob. Ljubelj. (3000 gld.)
Sodišče Šmohor. Dné 5. apr. ob 10 uri Birt-ovo posestvo v Griinburgu, d. o. Moše, vi. št. 113. (1483 gld.)
Sodišče Velikovec. Na dan 11. marca določena dražba Pušnikovega posestva v Tinjah se je ustavila.
Tržne cene v Celovcu
dné 23. februarja.
Sladko seno je po 2 gld. 25 kr. do 2 gld. 50 kr., kislo 1 gld. 75 kr. do 2 gld. 10 kr., slama po 1 gld. 65 kr. do 1 gld. 80 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 64 kr. do 70 kr. kila maslo in puter po 90 kr. do 1 gld. 20 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 122 do 148 gld.
Naznanila.
Oklic.
IWSii
Štev. 7 / 99
Gradišnikovo posestvo Martina Ladinika v Kneži ter živa in mrtva premičnina prodala se bode prostovoljno na licu mesta pri jedni edini dražbi
dné 10. marca 1899. I.
ob 11. uri predpoludne.
Posestvo je zaokroženo (arondirano), tudi za pašo pripravno, meri 43 /ta, 09 a 48 in se bode za 5500 gld. izklicalo.
C. kr. okrajno sodišče v Velikovcu, oddelek I.
dné 10. marca 1899.
Kramberger.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
A. J. Wozounig v Pliberku
priporoča za Velikonoč
l!43r~ smodnik za topiče
posebno močne vrste. Ako se kupi večja množina, pošilja se voznine prosto do vseh železniških postaj na Koroškem. — Dalje priporoča najfinejšo kavo in sicer 5 kil štev. 1. po 5 gld. 50 kr. ; 5 kil štev. 2. po 6 gld.; 5 kil štev. 3. po 7 gld. poštnine prosto in vabi, da se za poskušnjo naroči.
Proda se kmetija,
ki ima 40 oralov svetd, hiša je v dobrem stanju, hiev na novo pozidan in obokan, gozd deloma s starim, daloma z mladim lesom dobro zaraščen. Več se izvé pri gospodu županu na Žihpoljah.
/■'j » i	v • dobé 4 komade za citre in cenik
i"Pvj Q1 zastonj pri J.Neukirchner,
VyJ. U-L Cllk/J-	Gčrkau. Češko.
Mlinarskega učenca,
čvrstega in poštenega dečka, sprejme takoj Anton Kotar, mlinar v liovljah, pošta Vetrinj pri Celovcu.
Malo posestvo se da v najem
v Svetnivasi v Rožni dolini. Več pové Lovrenc S a b 1 a t n i g v Št. Rupertu pri Celovcu, štev. 70.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gld.	kr.
pšenica 		6	05	7	56
rž		5	07	6	34
ječmen		4	10	5	12
oves		2	40	3	—
hejda		3	74	4	67
turšica (sirk)		3	58	4	52
pšeno (kaša)		7	20	9	—
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		1	20	1	95
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—

wmm
Lepa, dvonadstropna hiša,
nova, moderno, dobro in proti požaru varno zidana, brez dolgov, še 12 let davkov prosta, z vso ugodnostjo uravnana, krasen razgled, za zasebnike pa tudi za vsakega obrtnika ali kupčevalca pripravna, na glavnem trgu jako lepo in zdravo ležečega mesteca, kjer se po ceni živi in ki je priljubljeno letovišče ter leži blizu železnice, se iz proste roke in po ceni	Ponudbe sprejema upravništvo na-
šega lista pod znamko „0edno in priročno44.
E. ZBITEK
podobar v Novosadu pri Olomucu na Moravskem
izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, Lurške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd.
Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd.
PW~Ceniki se pošiljajo zastonj."M
Svarilo!
Gosp. Albin Josip Megušar, rojen v Tržiču na Gorenjskem, ima od mene legalizirano pooblastilo, katero s tem prekličem in kot neveljavno objavim. Imenovani torej ni opravičen, za mojo tvrdko sprejemati naročila ali denar. Ako bi to storil, je izročiti gosposki.
V Pragi, dné 1. januarja 1899.
Karol Filip Pollak,
tovarna za esence.
Oženjen orglar in cerkovnik,
z dobrimi spričevali, išče službe, oboje skupaj ali posamezno, ker razume rokodelstvo.
pri upravništvu „~"
Naslov se izvé Mira“.
Matija Planko
v Celovcu, Salmstrasse št. 6.
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
najboljših vrst črev-Ijarjem, krojačem in šiviljam po najnižjih cenah ter je prodaja tudi na obroke. — Dalje ima v zalogi vedno na izbiro
železne blagajnice
raznih velikostij, varne proti ognju in tatovom. — V svoji delavnici popravlja po nizki ceni vsakovrstne šivalne stroje in kolesa.
Kovačnica,
v dobrem stanju in na prav dobrem mestu, se dà pod prav ugodnimi pogoji s poljem ali brez polja v najem. Več pové lastnik Valentin Logar v Globasnici na Koroškem.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, od koder se tudi posamezni kosi z obratno pošto razpošiljajo, ako se naroča po pošti.
Pogled mestnega trga in lekarne Ubald pl.Trnkóczy-ja v Ljubljani.
- -fl-

Marija Zeli. Varstv. znamka.
Škatlja 21 kr.,
Ubald pl. Trnkóezy,
lekar pri rotovžu v Ljubljani, priporoča sledeča zdravila:
Dr.pl. Trnkóczy-ja
želodečne
kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr.,
12 steklenic 2 gld.
Dr. pl. Trnkóczy-ja
krogljice
odvajalne (čistilne), čistijo želodec. -6 škatljic 1 gld. 5 kr.
Pocukrane krogljice, 1 škatlja 40 kr., 3 škatlje 1 gld.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
»«aciVBV pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup,
ili. SII!® sestavljen z lahko raztvarljivim vapne-M.	^ nim železom, utiša kašelj,
raztvarja sliz, ublažuje bolinkašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
ali drgnilni cvet (udov cvet, Gicht-[ geist) je kot bol utešujoče, ubla-žujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi ? hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — Varstvena 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. znamka.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
tinktura za	izkušeno sredstvo
zoper boleča kurja očesa, bradavice, otrpnenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolni del namaže. — Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr.
protinski!
uiiftLuia ca
kurja očesa,
Louis Jager v Kolin-Elirenfeld-u,
tovarna strojev za opekarne,
podružnica in tehničen urad: Praga, Kralj. Vinolirady, Žižkove ulice, 10 n.
zida od leta 1862. kot posebnost vse stroje za opekarne v največji meri, posebno stiskalnice za opeko izkušenih sestavov, da izdelujejo 5- do 45.000 komadov na dan; lomilne valjarje zaskriljaveinkamenite snovi; valjalnice, da iztrebujejo večje trdo kamenje ; line valjalnice, rezalnice za glino, mešalnice, stiskalnice, da se gonijo z roko ali parom, stiskalnico za zarezano opeko, stiskalnice za cevi, stroje za odpravljanje z verigami ali žico, elevatorje, stroje za potegovanje itd. ; ter prevzame z jamstvom popolno ureditev
opekarn na par vsake velikosti, tudi za zemljo, ki se najtežje obdeluje. Pošilja tudi načrte za opekarne dobrega sestava z ali brez prostora nad pečjo, železne dele za okrogle peči itd.
UST* Cenike in spričevala o izpeljanih napravah zastonj. "3BI3
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.