ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP:_ POVEZOVANJE UKREPOV ZA DOSEGANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 2. Šifra projekta: CRP V4-0531 3. Naslov projekta:_ UPORABA SODOBNIH PRIDELOVALNIH TEHNOLOGIJ ZA DOSEGANJE VIŠJE KAKOVOSTI VRTNIN 3. Naslov projekta 3.1 Naslov projekta v slovenskem jeziku:_ UPORABA SODOBNIH PRIDELOVALNIH TEHNOLOGIJ ZA DOSEGANJE VIŠJE KAKOVOSTI VRTNIN 3.2 Naslov projekta v angleškem jeziku:_ USING OF MODERN CULTIVATION TECHNOLOGIES TO PRODUCE VEGETABLE YIELD OF HIGHER QUALITY 4. Ključne besede projekta 4.1 Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:_ kmetijstvo; gojenje vrtnin; kakovost pridelka; nitrat, lipofilni antioksidanti 4.2 Ključne besede projekta v angleškem jeziku:_ agriculture; vegetable growing; yield quality; nitrate; lipophilic antioxidants Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 1 od 11 5. Naziv nosilne raziskovalne organizacije: UNIVERZA V LJUBLJANI, BIOTEHNIŠKA FAKULTETA, Oddelek za agronomijo 5.1 Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (RO): 6. Sofinancer/sofinanceiji: ARRS MKGP 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 13010 dr. Nina KACJAN MARŠIC Datum: 12.03.2011 Podpis vodje projekta: doc.dr. Nina KACJAN MARŠIC Podpis in žig izvajalca: prof. dr. Mihael Jožef TOMAN Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 2 od 11 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? □ a) v celoti M b) delno □ c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev._ Cilji projekta so bili naslednji: I. SKLOP 1. preizkusiti gojenje listnate zelenjave na plavajočem hidroponskem sistemu, v različnih terminih pridelovanja (v 1. letu raziskave) 2. modificirati hranilno raztopino in poiskati primerno za gojenje listnate zelenjave v jesensko zimskem in pomladanskem obdobju ter ovrednotiti kakovost pridelka -analiza nitratov v pridelku 3. izdelati brošuro o izdelavi, postavitvi, materialu, upravljanju in nadzorovanju delovanja plavajočega sistema v nizkih bazenih - za prestavitev sistema ožji in širši strokovni javnosti. II. SKLOP 1. postavitev poskusov gojenja paradižnika na kameni volni in v tleh z namenom evalvacije kakovosti pridelka, na osnovi analize nelaterih primarnih in sekundarnih metabolitov, predvsem lipofilnih antioksidantov V dvo in polletnem obdboju financiranja (september 2008 - februar 2011) nam je uspelo izvesti vse poskuse, vezane na I. in II. sklop raziskav, ki so bili planirani v raziskovalnem programu - vključno z vsemi kemijskimi analizami, jih izvrednotiti in jih smiselno predstaviti v vsebinskem delu zaključnega poročila. V poročilu je zajet natančen opis plavajočega sistema, njegovo sestava, potreben material za izdelavo, oprema za nadzor in upravljanje s sistemom, kakor tudi natančno opisana hranilna raztopina (sestava, priprava, uravnavanje tekom rasti). Hkrati so v poročilu izpostavljene prednosti in slabosti sistema in na koncu posameznega vsebinskega sklopa - poskusa podani sklepi, ki opozarjajo na pomembne ugotovitve, do katerih smo prišli pri gojenju 5 različnih vrst vrtnin, v 4 terminskih obdobji. Za izvedbo in izdelavo vsega naštetega smo porabili čas in delovne ure, ki smo jih imeli na razpolago, tako da smo s pripravo obsežnega vsebinskega zaključnega poročila oblikovali in pripravili osnove za pripravo brošure o plavajočem sistemu. Torej delno dosežen je en izmed ciljev I. sklopa raziskav - izdelava brošure o plavajočem sistemu, za katero pa smo pripravili strokovne osnove, sama izdelava brošure pa je vezana na potreben dodaten čas in dodatna namenska sredstva._ 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? I I a) da 1X1 b) ne Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 3 od 11 Če so se, je potrebna utemeljitev: Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 4 od 11 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela1: Glej Prilogo 1 1 Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 5 od 11 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen je potencialni pomen2 rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: I I a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; I I b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; 1X1 c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; I I d) razvoj drugih temeljnih znanosti; 1X1 e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: 1X1 a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; I I b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; I I c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; I I d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; 1X1 e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: 1X1 f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; I I g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; I I h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; I I i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. 2 Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 6 od 11 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Predstavitev rezultatov poskusov, vezanih na raziskovalni projekt, ožji in širši strokovni javnosti, na strokovnih in znanstvenih srečanjih: Prispevek na konferenci: JAKŠE, Marijana, KACJAN-MARŠIC, Nina. Pridelava zelenjave na plavajočem sistemu = Vegetable production on a floating sistem. V: TAJNŠEK, Anton (ur.). Novi izzivi v poljedelstvu 2008 : zbornik simpozija : proceedings of symposium, Rogaška Slatina, [4. in 5. december] 2008. Ljubljana: Slovensko agronomsko društvo, 2008, str. 208-215. JAKŠE, Marijana, KACJAN-MARŠlC, Nina. Uzgoj lisnatog povrca za rezanje na plutajucem sustavu. V: MARIC, Sonja (ur.), LONČARIC, Zdenko (ur.). 45th Croatian and 5th International Symposium on agriculture, Opatija, Croatia, 15th-19th February 2010. Zbornik radova. Osijek: Poljoprivredni fakultet Sveučilišta Jurja Strossmayera u Osijeku: =Faculty of Agriculture University of Josip Juraj Strossmayer in Osijek, 2010, str. 576-580. ŽNIDARČIČ, Dragan, KACJAN-MARŠIC, Nina. Možnosti gojenja motovilca (Valerianella olitoria L.) na stiropornih ploščah na poplavnih mizah = The possibilities of growing corn salad (Valerianella olitoria L.) on styrofoam plug trays on ebb and flow benches. V: TAJNŠEK, Anton (ur.). Novi izzivi v poljedelstvu 2008 : zbornik simpozija : proceedings of symposium, Rogaška Slatina, [4. in 5. december] 2008. Ljubljana: Slovensko agronomsko društvo, 2008, str. 231-237. KACJAN-MARŠIC, Nina, JAKŠE, Marijana, ŽNIDARČIČ, Dragan. Antioksidanti v zelenjadnicah, primer paradižnik. V: Slovenski zelenjadarski kongres, 21. januar 2010, Portorož. Konkurenčnost slovenskih pridelovalcev zelenjave posebne kakovosti na skupnem evropskem trgu. Koper: Agraria Koper; Maribor: Slovensko združenje za ekološko in integrirano pridelavo zelenjave, 2010], str. 14. Interviju: KACJAN-MARŠIC, Nina, FALEŽ, Marija. Tudi brez zemlje (lahko) zraste zdrava zelenjava : zelenjava, gojena v hranilni raztopini. Nedelo (Ljubl.), 30. maj 2010, leto 16, št. 22, str. 6-7, ilustr. KACJAN MARŠIC, Nina, JAKŠE Marijana. Gojenje listne zelenjave za rezanje na plavajočem sistemu v plitvih bazenih. K. Ugrinovic (Ur.): ZELENJADARSKE URICE -posvet za slovenske pridelovalce vrtnin in kmetijske svetovalce - Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 2010. Pomen rezultatov za razvoj novih tehnologij: V prvem sklopu raziskovalnega projekta smo prikazali in opisali sestavo, potreben material, delovanje in upravljanje z novejšo tehnologijo za pridelovanje rezane zelenjave -plavajoč sistem. Sistem smo preizkusili za gojenje 5-tih različnih vrst vrtnin (solato, endivijo, špinačo, motovilec in rukvico) v različnih pridelovalnih terminih (jesen - zima; pomlad poletje - skozi 2 leti, torej 4 tremini). V raziskovalnem pojektu je podan natančen opis poskusov s vsemi prednostmi in slabosti sistema; prav tako smo z modifikacijo Resh-ove hranilne raztopine v smislu povečanja koncetracije dušika dokazali, da je bil pridelek večji, vsebnost nitratov v pridelku sicer tudi večja, vendar še vedno dovolj nizka - pod dovoljeno mejo, ki jo določa Pravilnik o onesnaževalcih v živilih (2003), da lahko Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 7 od 11 govorimo o kakovostnem pridelku. DRUŽBENO-EKONOMSKI CILJI: Za razvoj kmetijstva: Raziskovalni projekt zajema celovit prikaz novejše tehnogije pridelovanja vrtnin na plavajočem sistemu, ki nudi možnost slovenskim pridelovalcem zelenjave, ki se zaenkrat še oklepajo tradicionalnih tehnologij pridelovanja, alternativno možnost pridelovanja tudi izvensezonskih vrtnin. V Sloveniji samooskrba zelenjave iz leta v leto pada (trenutno je manj kot 40%) in za zaustavitev tega trenda je nujno potrebno, da smo proučili sistem, ga natančno opisali in pripravili za vpeljavo v vrtnarsko prakso, saj ej to sistem, ki sodi med novejše tehnologije gojenja, ki omogočajo pocenitev stoškov pridelave (varčevanje z vodo in hranili) in pridelavo visoko kakovostne sveže zelenjave, kakor tudi kasnejšo nadgradnjo - pakiranje in pripravljanje sveže zelenjave za trg. Za slovenskega potrošnika je znano, da kupuje pakirano rezano zelenjavo pridelano v Španiji, Italiji..., ta zelenjava je večinoma pridelana na plavajočem sistemu, vendar je njena kakovost zaradi dolgega transporta vprašljiva. Razvoj in skrb za okolje: Na vsakem od srečanj, kjer smo predstavili delne izsledke raziskav, vezanih na raziskovalni projekt, smo poudarili prednost, ki jo ima pridelovanje vrtnin na plavajočem sistemu v smislu varčevanja z vodo in hranili (bazeni so zaprti in rastline, ki plavajo vsidrane v striporne plošče, na gladini hranilne raztopine, same črpajo hranila, ki so jim stalno na voljo, zato je tudi rast pospešena in pridelek večji. Hkrati smo poudarili tudi možnost izkoriščanja degradiranih (okuženih) območij, saj pri postavitivi bazenov za plavajoči sistem ne potrebujemo kakovostne in rodovitne zemlje. Nenazadnje je pomemben tudi prihranek v delovnih urah, saj pri oskrbovalnih ukrepih odpadejo tisti, ki so vezani na namakanje, varstvo pred pleveli, čiščenje pridelka pri pripravi za trg, in bi našemu pridelovalcu omogočili pocenitev pridelave in s tem večjo konkurenčnost na trgu 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ POTENCIALNI POMEN Za razvoj temeljnega znanja: Določitev kakovosti pridelka paradižnika, ki smo ga gojili na hidroponu in v tleh, na osnovi analize primarnih, predvsem pa sekundnarnih metabolitov, pomeni osnovo za nadaljnje razsikovanje vsebnosti predvsem tistih sekundarnih metabolitov z močnim antioksidativnim delovanjem. Znanje in izkušnje, ki smo jih dobili pri opravljanju analiz v raziskovalnem projektu bomo uporabili pri nadaljnem raziskovalnem delu, saj je ožje področje našega raziskovalnega dela usmerjeno prav v proučevanje uravnavanja prehrane rastlin z namenom izboljšanja kakovosti pridelka vrtnin iz skupine plodovk, kjer smo osredotočeni predvsem na snovi, ki pozitivno vplivajo na človekovo zdravje in zmanjšujejo nevarnost pojava določenih kroničnih bolezni. Za razvoj novih tehnologij: Plavajoč sistem kot nova tehnolgija pridelovanja prinaša velike prednosti saj omogočajo visoke pridelke listnate zelenjave, zgodnost, nadzor nad hranili, zmanjšano količino nitrata v listih, izogibanje talnim boleznim in čist pridelek pri pobiranju. Vse to so prednosti zaradi katerih se je sistem v državah kot so Italija, Francija, Španija, Nizozemska že razširil v vrtnarsko pridelavo. Ker so sistemi enostavni za postavitev in Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 8 od 11 vzdrževanje in jih lahko postavimo v enostavnih zavarovanih prostorih, kot so neogrevani ratlinjaki ali plastenjaki, bi po našem mnenju bili zanimivi tudi za slovenske pridelovalce zelenjadnic, predvsem tiste, ki si s tehnološkimi posodobitvami želijo konkurenčno nastopiti na slovenskem trgu sveže zelenjave. DRUŽBENO -EKONOMSKI CILJI Za razvoj kmetijstva Iz rezultatov raziskovalnega projekta je razvidno, da je plavajoč sistem tehnologija, ki je uporabna za izvensezonsko pridelavo, ki je pri nas najbolj deficitarna; hkrati pa sistem omogoča zmanjšanje stroškov pridelave in ohranjanje kakovosti pridelane zelenjave. V projektu je podan natančen opis materiala, ki je potreben za postavitev plavajočega sistema, za upravljanje in nadzorovanje sistema ter opisana in izvrednotena rast in razvoj različnih vrst vrtnin (motovilca, rukvice, solate, endivije, špinače). V rezultatih so zbrani najpomembnejši podatki o primernih hranilnih raztopinah ter o količini in kakovosti pridelka, kar omogočajo prenos tovrstne tehnolgije pridelovanja v prakso, ob upoštevanju sklepov, ki se nahajajo kot zaključek posameznega sklopa (poskusa) raziskovalnega projekta. Prenos takšne tehnologije v vrtnarsko prakso bi pomenil povečanje konkurenčne sposobnosti naših vrtnarjev in ker je vrtnarstvo primerno tudi za dopolnilno dejavnost na kmetijah, lahko izboljšamo socialno varnost manjših kmetij, ki so slovenska realnost. Zdravstveno varstvo Trend v vrtnarski pridelavi je t.i. ready-to-eat zelenjava, za katero je pomembno, da je sveže pridelana, čista in z nizko vsebnostjo nitratov. Pred 15 leti je bilo veliko raziskav usmerjenih v ugotavljanje dejanske škodljivosti sprejetega nitrata v človeški organizem, saj naj bi prišlo po sprejemu do pretvorbe NO3- v NO2-, ki po hitri absorbciji v kri oksidira železo na hemoglobinu in tvori methemoglobin. S tem je onemogočen normalno delovanje eritrocitov, ki prenašajo kisik po krvnem obtoku. Motnjam zaradi methemoglobinemije so še posebej podvrženi predvsem otroci (pojav ''Baby blue syndrom'' - posledica prekomernih koncentracij NO3- v pitni vodi). Po redukciji nitrata v nitrit lahko pride v želodcu do tvorbe nitrozaminov, ki naj bi bili možni povzročitelji raka. Vse navedene ugotovitve o škodljivosti nitrata za človeški organizem so bile povod za številne raziskave, usmerjene v zmanjševanje vsebnosti nitrata, med katerimi jih je veliko povezanih s tehnologijami gojenja. Poskusi, povezani z akumulacijo nitrata v listnati zelenjavi so pokazali, da na kopičenje nitrata, poleg genetskega dejavnika vplivajo še dejavniki okolja (zračna vlaga, temperature in vlažnost v predelu korenin, pH tal, zračnost tal, osvetlitev), in kmetijski dejavniki kot so različne količine in oblike dušika v tleh, uporaba herbicidov. Od naštetih imata gnojenje z dušikom in osvetlitev najmočnejši vpliv na kopičenje nitrata v pridelkih zelenjadnic. Ob slabih svetlobnih razmerah se sprejem nitratnega dušika v rastline poveča in v rastlini ostane v obliki nitrata, ki ima namesto organske komponente osmoregulacijsko funkcijo v rastlinah. V splošnem velja, da spadajo zelenjadnice, ki kopičijo dušik v družino križnic (Brassicaceae) - rukvica, redkvica, gorčica; v družino metlikovk (Chenpodiaceae) - pesa, špinača, blitva; v družino radičevk in špajkovk (Cichoriaceae in Valerianaeae) - solata in motovilec in v družino kobulnic (Apiaceae) - zelena, peteršilj. Večina od naštetih zelenjadnic se uporablja v svežem stanju in večina se jih pripravlja tudi kot t.i. ready-to-eat zelenjava. Zaradi domnevne škodljivosti nitrata za človeka, so v državah Evropske unije že sprejeli uredbe, Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 9 od 11 ki določajo njegovo količino v rastlinah, ki jih sveže uporabljamo v prehrani. Tako lahko kg solate, pridelane v obdobju od 1. oktobra so 31. marca, vsebuje največ 4500 mg NO3-, solate pridelana od 1. aprila do 30. septembra, pa le 3500 mg NO3-, solata, pridelana na prostem od 1. maja do 31. avgusta sme vsebovati le 2500 kg NO3- v kg sveže mase. Plavajoč sistem je pridelovalni sistem, ki omogoča natančen nadzor nad hranili v hranilni raztopini in z uravnavanjem koncentracije hranil v skladu z gojeno rastlinsko vrsto in termninom pridelovanja (predvsem temperatura, osvetlitev) uravnava kakovost pridelka listnate zelenjave. 3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? XI a) v domačih znanstvenih krogih; 1X1 b) v mednarodnih znanstvenih krogih; 1X1 c) pri domačih uporabnikih; XI d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Slovenski pridelovalci zelenjave; kmetijski svetovalci - specialisti za vrtnarstvo; večji podjetnik, ki bi rad prenesrl tehnologijo celoletnega pridelovanja solate na plavajočem sistemu v prakso, saj imajo na voljo možnost izkoriščanja geotermalne vode za potrebe ogrevanja objektov pri izvensezonski pridelavi._ 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?_ 6 diplomantk - U. Sojer, T. Bradač, V. Stražar, M. Kos, V. Brezovšček., I. Kregar 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami._ (1) COST 864 Combinig traditional and advanced strategies for plant protection in pome fruit growing Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 10 od 11 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?_ Izmenjava mnenj in predstavitev rezultatov raziskav na delovnih sestankih in srečanjih. 5. Bibliografski rezultati3 : Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 6. Druge reference4 vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:_ Kacjan Maršic, N., Jakše M. Gojenje listnate zelenjave na plavajočem sistemu. Zelenjadarske urice - strokovni posvet in predstavitev rezultatov poskusov za tekoče leto. KIS, Ljubljana, 2010. 3 Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ 4 Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 11 od 11 Priloga 1 Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela UPORABA SODOBNIH PRIDELOVALNIH TEHNOLOGIJ ZA DOSEGANJE VIŠJE KAKOVOSTI VRTNIN CRP V4-0531 USING MODERN CULTIVATION TECHNOLOGIES TO PRODUCE VEGETABLES OF HIGHER QUALITY Nosilka projekta: dr. Nina KACJAN MARŠIC (13010) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Ljubljana, 2011 Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 2 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela Projekt je sestavljen iz dveh sklopov: I. sklop: Preizkušanje uporabnosti plavajočega sistema za gojenje listnate zelenjave -(motovilca, rukvice, solate, endivije in špinače) II. sklop: Proučevanje kakovosti plodov na osnovi ugotavljanja vsebnosti sladkorjev, organskih kislin in karotenoidov v plodovih paradižnika glede na tehniko gojenja (hidropon/talno gojenje) SKLOP I: PREIZKUŠANJE UPORABNOSTI PLAVAJOČEGA SISTEMA ZA GOJENJE LISTNATE ZELENJAVE - (MOTOVILCA, RUKVICE, SOLATE, ENDIVIJE IN ŠPINAČE) 1.1 UVOD Gojenje solatnic za rezanje je uveljavljeno predvsem v zemlji. Trend v vrtnarski pridelavi pa je t.i. 'ready-to-eat' zelenjava, za katero je pomembno, da je sveže pridelana, čista in ima nizko vsebnost nitrata. Za pridelovanje tovrstne rezane zelenjave se v zadnjem času vse bolj uveljavlja plavajoč sistem ('floating system'), ki ima kar nekaj prednosti pred gojenjem v tleh: ni potrebno zalivanje in dognojevanje, saj hranilno raztopino sproti obnavljamo in kar je zelo pomembno, nimamo težav s plevelom. Rast rastlin je nekoliko hitrejša v primerjavi z gojenjem v tleh ali v organskih substratih ravno zato, ker so hranila lahko dostopna in rastlina nima težav z občasnim pomanjkanjem ali viškom vode. Tudi spravilo rastlin je lahko delovno bolj prijazno, ker rastlin ne režemo pri tleh ampak jih lahko z gojitvenimi ploščami vzdignemo na višino delovnih miz, kjer jih porežemo. Prav tako listi niso umazani, pomembno pa je, da zelenjavo takoj po spravilu - rezanju, spravimo v plastične vreče, da preprečimo njihovo venenje. Listna zelenjava, ki je gojena na plavajočem sistemu, vsebuje praviloma več vode oz. ima manj sušine od zelenjave, gojene v tleh (Jakše in Kacjan Maršic, 2009). 1.2 PLAVAJOČI SISTEM Plavajoči sistem je vrsta hidroponskega sistema za gojenje rastlin. Primeren je za gojenje predvsem listnate zelenjave. Je sistem, kjer so rastline posajene v inertnem substratu (kosmiči kamene volne, perlit, glinopor,...) in vsajene v stiropornih gojitvenih ploščah. Te plošče plavajo v plitvih bazenih, ki so napolnjeni z hranilno raztopino, v kateri se nato razraščajo korenine. Stiroporne plošče so čim bliže ena drugi, da preprečimo razvoj alg v bazenu. V raztopino dovajamo zrak ali kisik, da korenine ne propadejo ( Jakše in Kacjan-Maršic, 2008). Za normalno delovanje koreninskega sistema v hranilni raztopini, je potrebno napeljati cevke za dovajanje kisika. Cevke napeljemo po dnu bazena ter jih priklopimo na kompresor (električni ventilator) s katerim nato dovajamo kisik. Kisik lahko tudi dovajamo z kroženjem vodnega sistema, ki temelji na tem, da hranilna raztopina kroži. V bazen potopimo podvodno črpalko, ki črpa vodo iz bazena, na koncu bazena pa vodo skozi cevko, ki je zunaj bazena, pošlje nazaj v bazen. Kisik pa lahko dovajamo tudi z vpihovanjem zraka v hranilno raztopino (Tesi, 2005). Glavni problem plavajočega sistema je skrb za pH vrednosti in elektroprevodnosti hranilne raztopine. Več pozornosti je potrebno usmeriti v obogatitev raztopine s kisikom. Kadar kisik pade pod kritično koncentracijo za določeno raztopino v določenem obdobju rasti, lahko pride do stresa (Both in sod., 1999. ) Plavajoči sistem ima prednosti pred klasičnim gojenjem rastlin. Prednost je v enostavnem vzdrževanju pridelka (zalivanje ni potrebno, nimamo težav s plevelom). Rast je hitrejša kot Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 3 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 pri gojenju v tleh. Hranila so lahko dostopna in rastlina nima težav z občasnim pomanjkanjem. Prednost je tudi pri spravilu rastlin, saj jih ni potrebno rezati pri tleh, ampak gojitvene plošče postavimo na višino delovnih miz, kjer jih porežemo. Tako listi niso umazani, pomembno pa je da jih takoj po rezanju spravimo v plastične vreče. Listna zelenjava gojena na plavajočem sistemu ima visoko vsebnost vode in manj sušine kot rastline gojene v tleh (Nicola in sod., 2004). Plavajoči sistem se uporablja predvsem za gojenje rezane zelenjave kot npr. motovileč, rukvica, berivka, dišavnice,...itd. tu gre za zelo mlade rastline, ki jih režemo v juvenilni fazi, ko so rozete velike približno 10 cm, zato jih lahko gojimo kar v gojitvenih ploščah, ki so namenjene za vzgojo sadik (Jakše in Kacjan-Maršic, 2008). je relativno poceni hidroponski sistem in nezahteven za uporabo. Je primeren za gojenje zelenjave s kratko rastno dobo (Jakše in Kacjan-Maršic, 2010). Fontana in sod. (2003) opisujejo plavajoči sistem pri gojenju motovilca. Rastline so gojili v gojitvenih ploščah s 40 in 160 vdolbinami z enakomerno gostoto rastlin na m2. Za substrat so uporabili perlit in šoto. Hansley (1999) piše o gojenje sadik tobaka na plavajočem sistemu. Govori o tem da ni potrebno puljenje rastlin, ni potrebno namakanje, sadike so lahko presajene kadarkoli. Nicola in sodelavci (2004) so preizkusili plavajoči sistem na navadni rukvici in motovilcu. Uporabili so gojitvene plošče z 40 in 160 vdolbinami, ki so jih napolnili s perlitom, šoto in kameno volno. Ugotovili so, da so bolj primerne za rast gojitvene plošče z 160 vdolbinami polnjene z perlitom in šoto. 1.3 VSEBNOST NITRATOV V PRIDELKU LISTNATE ZELENJAVE: Na sprejem nitrata v rastlinah vplivajo številni dejavniki, kot so razpoložljivost dušika v tleh, padavine, temperatura, veter, vrsta tal in pH (Masclaux-Daubresse in sod., 2009). Absorpcija nitrata v pridelek je povezana z okoljskimi vprašanji in kakovostjo rastlinskih pridelkov. Rastline, ki ne sprejmejo nitrata, prispevajo k onesnaženosti tal in površinskih voda , saj se nitrat iz tal izpira. Če rastline sprejmejo preveč nitrata, ga kopičijo v rastlinskih delih. Če užitni deli vsebujejo visoke koncentracije nitrata lahko povzročijo obolenja želodca in druge bolezni pri človeku (Bao-Ming in sod., 2004). 1.3.1 Negativni vplivi nitrata na zdravje ljudi Zaradi povečane uporabe mineralnih dušikovih gnojil in hlevskega gnoja v intenzivnem kmetijstvu, zelenjava in pitna voda vsebujeta večje koncentracije nitratov kot v preteklosti. Nitrat sam po sebi je razmeroma nestrupen, vendar se približno 5% vsega zaužitega nitrata v prisotnosti sline in v prebavnem traktu pretvori v bolj toksičen nitrit. Zato je prisotnost povečane vsebnosti nitrata v zelenjavi, vodi in na splošno v drugi hrani lahko resna grožnja za človeško zdravje. Najbolj znan učinek nitrita je njegova sposobnost reagiranja s hemoglobinom, ki tvori methemoglobin. NO2- + oxyHb (Fe2+) ^ metHb (Fe3+) + NOs" ... (1) Posledica oblikovanja methemoglobina je oslabljena dostava kisika do tkiv. Ko delež metHb doseže 10% normalne vrednosti Hb se pojavijo klinični simptomi kot je modro obarvanje kože (cianoza). Odrasli so manj dovzetni za methemoglobinemijo kot majhni otroci, še posebej dojenčki. Nitrit pa lahko reagira tudi z amini in amidi in nastane karcinogeni nitrozamin. Največ se ga pojavlja v želodcu. Nastane ob delovanju žlez z zmanjšanjem encimsko proizvedenega endogenega ali eksogenega nitrata (Santamaria, 2006). Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 4 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 1.3.2 Zakonodajni okvirji Koncept sprejemljivega dnevnega vnosa nitrata določa skupina strokovnjakov Odbora za prehrano in kmetijstvo (JECFA), Organizacije združenih narodov in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Vrednost dnevnega vnosa NO3 je po JECFA in Evropski komisiji zdravstvenega odbora za hrano (SCF) 0-3,7 mg/kg telesne mase. Agencija za zaščito okolja (EPA) ima referenčno dozo (RfD) za nitrate NO3-N, ki je 1,6 mg NO3-N na kg telesne mase na dan (Santamaria, 2006). Preglednica 1: Vsebnost vnosov NO3- iz virov poleg hrane na globalnem nivoju (Santamaria, 2006).__ _ Regionalna prehrana Vnos (mg/dan) ADI (g/kg) Prispevek k skupnemu vnosu (g/kg) zelenjava voda žita sadje Bližnji vzhod 40 200 650 200 100 50 Daljni vzhod 28 100 450 300 150 100 Afrika 20 100 300 400 150 100 Latinska Amerika 55 250 650 150 50 100 Evropa 155 700 900 50 <50 50 Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravilnik o onesnaževalcih v živilih. Živila v prometu, ki so namenjena končnemu potrošniku, morajo glede ZMV (zgornja mejna vrednosti) nitratov ustrezati pogojem iz preglednice 2 (Pravilnik o onesnaževalcih v živilih, 2003). Preglednica 2: Zgornje mejne vrednosti za nitrate v živilih (Pravilnik o onesnaževalcih v živilih, 2003)__ Živilo Zgornja mejna vrednost (mg NO3/kg sveže mase) sveža špinača (Spinacia oleracea L.) spravilo od 1. novembra do 31. marca 3000 spravilo od 1. aprila do 31. oktobra 2500 konzervirana, globoko zamrznjena ali zamrznjena špinača 2000 sveža zelena solata (Lactuca sativa L.) razen solata tipa "Ledenka" gojena v rastlinjakih oziroma drugih zavarovanih prostorih spravilo od 1. oktobra do 31. marca 4500 gojena na prostem spravilo od 1. aprila do 30. septembra 3500 spravilo od 1. oktobra do 31. marca 4000 spravilo od 1. aprila do 30. septembra 2500 solata tipa "Ledenka" gojena v rastlinjakih oziroma drugih zavarovanih prostorih 2500 gojena na prostem 2000 Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 5 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 2 NAMEN PROJEKTA IN DELOVNE HIPOTEZE Namen raziskav, vezanih na 1. Sklop CRP projekta je vezan na preizkušanje plavajočega hidroponskega sistema, pripravljenega v plitvih bazenih (globina do 3 cm) za gojenje listnate zelenjave. V plavajočem sistemu lahko uporabljamo za gojenje rastlin gojitvene plošče z različnimi volumni setvenih vdolbin, ki jih napolnimo z inertnim substratom. Najbolj pogosto se uporabljajo gojitvene plošče s 160, 84 in 40 vdolbin/ploščo, kar pomeni 20 ml, 35 in 90 ml substrata/setveno vdolbino. Za izvrednotenje vpliva velikosti setvenega volumna na pridelek, moramo izenačiti gostoto tako, da posejemo po 1 seme v gojitvene plošče s 160 vdolbinami, 2 semeni v gojitvene plošče s 84 vdolbinami in 4 semena v gojitvene plošče s 40 vdolbinami. Za polnjenje gojitvenih plošč se uporablja inertni substrat. V naših poskusih smo izbrali perlit, vermikulit in kosmiče kamene volne ter mešanice med njimi. Kontrolo so nam predstavljale rastline, ki smo jih gojili v enakih gojitvenih ploščah, napolnjenih s šotnim substratom (Neuhaus, Klasmann T-3). V plavajočem sistemu običajno pripravimo hranilno raztopino po znani (objavljeni) recepturi iz različnih soli (v naših poskusih je bila to H1), v količini, s katero dosežemo želeno koncentracijo posameznega hranila. Poenostavljeno pa pripravimo hranilno raztopino z raztapljanjem vodotopnega mineralnega gnojila (v naših poskusih H2), ki vsebuje vsa potrebna makro in mikrohranila. S pravilnim izborom in preračunom potrebne mase gnojila lahko pripravimo hranilno raztopino s podobno koncentracijo hranil kot je to v standardno pripravljeni hranilni raztopini. V prvih poskusih (november 2008 - marec 2009 in marec - junij 2009), vezanih na omenjeni projekt, smo se osredotočili na preizkušanje prezimnih listnatih zelenjadnic - motovilca (Valerianella locusta L.) in rukvice (Eruca sativa Mill.) ter na pomladansko gojenje glavnate solate (Lactuca sativa L.). Za pripravo hranilne raztopine smo uporabili vodotopno trdno gnojilo. V naslednjih poskusih (oktober 2009 - marec 2010) smo izmed solatnic preizkusili endivijo (Cichorium endivia L.) in solato za rezanje (Lacuca sativa L.) ter špinačo (Spinacia oleracea L.) v dveh obdobjih (prezimni in spomladanski termin - marec - maj 2010. Pri pripravi hranilne raztopine smo poleg hranilne raztopine pripravljene iz vodotopnega trdnega gnojila, dodali še hranilno raztopino, ki smo jo pripravili po recepturi iz soli, namenjenih hidroponskim raziskavam. V poskusih v drugem letu smo hranilno raztopino tudi modificirali tako, da smo imeli v obravnavanju raztopino z osnovno koncentracijo dušika (190 ppm N) in povečan nivo dušika 340 ppm). Zanimal nas je vpliv povečane konc. N na količino pridelka in vsebnost nitratov v pridelku 2.1 DELOVNE HIPOTEZE 1. SKLOPA RAZISKAV Pri gojenju listnatih zelenjadnic na plavajočem sistemu smo postavili naslednje hipoteze: Ad poskus 1: • predvidevamo, da je plavajoč sistem v plitvih bazenih (globina do 3 cm) primeren za gojenje motovilca, rukvice, solate rezivke, špinače in endivije rezivke v jesensko zimskem obdobju; pričakujemo hitrejšo rast rastlin glede na gojenje v šotnem substratu in večji pridelek; • predvidevamo tudi (pri motovilcu in rukvici), da gostota setve in vrsta substrata v gojitveni plošči oz. (pri endiviji, solati in špinači) da hranilna raztopina in velikost Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 6 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 setvenih vdolbin vplivajo na količino in kakovost pridelka oz. vsebnost nitratov v pridelku; Ad poskus 2: • predvidevamo, da plavajoč sistem v globljih bazenih primeren za spomaldasnko gojenje glavnate solate; • da bo uporabljen substrat in razmerje hranil makrohranil v hranilni raztopini vplivalo na pridelek glavnate solate; Ad poskus 3: • predvidevamo, da je plavajoč sistem primeren za gojenje endivije za rezanje in špinače v jesensko -zimskem času; • pričakujemo, da bo na količino pridelka vplivala sorta, velikost setvenih vdolbin in hranilna raztopina (H1 oz. H2), kakor tudi količina dušika v hranilni raztopini Ad poskus 4: • predvidevamo tudi, da kultivar in hranilna raztopina, kakor tudi količina dušika v hranilni raztopini vplivata na količino in kakovost pridelka pri špinači in endiviji, gojeni v pomladanskem terminu Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 7 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Poskus št. 1: Gojenje motovilca in rukvice na plavajočem sistemu; obdobje gojenja: november 2008 - marec 2009 MATERIAL IN METODE DELA Delo je potekalo v neogrevanem steklenjaku na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete. Motovileč sorte 'Holandski motovileč' in navadno rukvico (semensko mešanico) smo posejali v gojitvene plošče velikosti 50 x 32 cm, s 84 in 160 vdolbinami. Plošče smo napolnili z različnimi substrati: perlit (velikost delcev 3-5 mm), vermikulit (velikost delcev 3-5 mm), kosmiči kamene volne, glinopor (velikost delcev 6-8 mm) ter šotni substrat (Neuhaus, Klasmann T-3) - kot kontrolo. Glavne sestavine šotnega substrata, ki smo ga uporabili so: mešanica slabo do srednje razgrajene bele šote in zelo razgrajene črne šote. Električna prevodnost šote je 35 mS/m (+/- 25 %). pH vrednost (H2O) je 5,5 do 6,5. Količina dodanega gnojila (NPK: 14 - 16 -18) je 1,3 kg/m3. V gojitvene plošče s 84 vdolbinami smo vstavili po 3 semena, v plošče "160" pa po 2 semeni/vdolbino. Tako smo dobili 2 gostoti setve (približno 1500 semen/m2 in 1900 semen/m2). Gojitvene plošče z inertnimi substrati smo nato položili v bazen narejen na poplavni mizi v rastlinjaku, plošče napolnjene s šoto pa smo položili na sosednjo mizo in jih standardno zalivali in 1 krat na teden dognojevali z enako hranilno raztopino, kot smo jo imeli v bazenu. Delali smo v 3 ponovitvah - 1 plošča je predstavljala ponovitev. Ker smo imeli 2 rastlinski vrsti (motovilec in rukvico), 5 substratov, 2 gostoti setve in 3 ponovitve, smo skupno posejali 60 gojitvenih plošč. Bazen/poplavno mizo, dimenzije 10 m x 1,5 m x 0,03 m smo prekrili s črno-belo PE folijo in jo napolnili z vodo - 450 litrov. V vodo smo napeljali še sistem za dovajanje zraka, ki je bil povezan s kompresorjem. Prostor, ki ni bil zapolnjen z gojitvenimi ploščami smo prekrili s centimeter debelimi stiropornimi ploščami in s tem preprečili nastajanje alg. Ko so rastline vzniknile, smo vodi v bazenu dodali hranila. Uporabili smo vodotopno mineralno gnojilo z razmerjem hranil 18:18:18 (Kristalon) z dodanimi mikrohranili: bor (0,05 %), baker (0,02 %), železo (0,14 %), mangan (0,08 %), molibden (0,008 %) ter cink (0,05 %). Hranilna raztopina: V 450 litrov vode smo dali 250 g vodotopnega gnojila18:18:18, kar pomeni, da smo imeli v raztopini 100 ppm N, 100 ppm P2O5 in 100 ppm K2O. Sproti smo merili temperaturo raztopine, ki se je gibala med 18 in 20 °C, pH med 5,5 in 8,6 in električno prevodnost (EC), ki se je gibala med 0,7 in 1,3 mS/cm. Ko je EC padla pod 1, smo ponovno dodali hranila v raztopino. Tako smo skupno pognojili 15 m2 površine, kolikor je znašala površina bazena s 750 g gnojila 18:18:18. Če to preračunamo v hranila, smo gnojili posevek s 90 kg/ha N, 90 kg/ha P2O5 in 90 kg/ha K2O. Meritve: Prve meritve smo opravili že 14 dni po setvi, ko smo pregledali vznik semen. Pregledali smo vsako gojitveno ploščo posebej ter zapisali, koliko semen je vzklilo v posamezni vdolbinici gojitvene plošče. Z meritvami smo nadaljevali ob pobiranju pridelka 47.ti dan po setvi, rukvico pa smo rezali 2 krat in sicer 39. dan po setvi in 57. dan po setvi. Iz vsake gojitvene plošče smo naključno izbrali vdolbine s primernim številom rastlin (v gojitvenih ploščah gostote '160' dve rastlini ter v gojitvenih ploščah gostote '84' tri rastline). Izbrali smo 10 vdolbin ter rastlinam izmerili višino, število listov ter maso. Za višino rastline smo vzeli povprečno vrednost vseh rastlin v posamezni vdolbini. Prav tako smo za število listov v rozeti vzeli povprečno število listov v rozeti rastlin iz ene vdolbine. Šteli smo samo razvite liste. Maso rozet na vdolbino smo določili tako, da smo stehtali skupaj Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 8 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 rastline iz ene vdolbine (3 rastline v gojitvenih ploščah '84' ter 2 rastlini v gojitvenih ploščah '160'). Ob koncu poskusa smo nabrali še rastline za ugotavljanje sušine. Nabrali smo približno 20 g rastlinskega vzorca iz vsake gojitvene plošče. Izbrali smo plošče ene ponovitve, tako da smo zajeli vse substrate ter obe velikosti gojitvenih plošč. Nato smo dali vzorce v papirnate vrečke, ločeno glede na substrat ter velikosti vdolbine gojitvene plošče. Potem pa smo vrečke z vzorci postavili v sušilnik, v katerem je bila temperatura 65 °C, za tri dni . Po treh dneh smo ponovno stehtali vrečke. Na koncu pa smo tehtali tudi končni pridelek motovilca v posameznih gojitvenih ploščah. Pridelek na m2 smo preračunali tako, da smo pridelek/ploščo pomnožili s 6. Šest gojitvenih plošč približno zavzema površino 1 m2. Statisitčna analiza rezultatov: Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo multifaktorske analize ANOVA, naredili smo še analizo za vsako obravnavanje posebej s poskusom mnogoterih primerjav (Duncan-ov test pri 5 % tveganju). Rezultati so prikazani grafično in tabelarično. REZULTATI Rezultati poskusa št. 1: Odstotek (%) kalivosti motovilca v posameznem substratu in pri različnih volumnih vdolbin: Na splošno seme ni dobro kalilo (55,4% v povprečju), statistično značilno najboljši vznik je bil v vermikulitu (70,1 %) in najslabši v perlitu (46,0 %). Razlike so bile vidne tudi med gostotama setve. Seme je značilno bolje kalilo v gojitvenih ploščah s 160 vdolbinami. Največji odstotek kaljivosti je bil v gojitvenih ploščah s 160 vdolbinami, ki so bile napolnjene z vermikulitom. V gojitvenih ploščah s 84 vdolbinami, napolnjenimi s perlitom, pa je bil odstotek kaljivosti najmanjši, le 35 %. Vznik motovilca je pogosto problematičen tudi pri klasičnem gojenju z neposredno setvijo v tleh, zato svetujejo, da seme motovilca po setvi še povaljamo, da se bolje sprime s podlago in tako bolje kali. Domnevamo, da je bil vznik semen najslabši v perlitu zato, ker substrat ni bil dovolj namočen, saj ima perlit dosti manjšo kapaciteto za vodo od vermikulita in kamene volne. Domnevamo tudi, da so semena bolje kalila v manjših volumnih (160), ker se je substrat v teh vdolbinah hitreje omočil. 80 -i 711--- g lin opor perlit ver mik nli t kamena volna sora Slika 1. Odstotek kaljivosti gostotah. semen motovilca v različnih substratih in pri različnih Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 9 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Vznik rukvice (slika 2) je bil v povprečju boljši od vznika motovilca (70,6 %), vendar je presenetil zelo slab vznik v glinoporju, ki je bil tudi statistično značilno slabši od vznika v ostalih substratih. Pri rukvici se ugotovitev, da semena bolje kalijo v manjših volumnih vdolbin, ni potrdila. Glinopor Kamena Periit Šota Venmiulit volna Slika 2: . Odstotek kaljivosti (%) semen rukvice v različnih substratih in pri različnih gostotah. Slika 4: Število listov v rozeti rastline motovilca, gojenega na plavajočem sistemu v različnih substratih in pri različnih gostotah. Število listov v rozetah motovilca je bilo med 7 in 9 in je bilo glede na substrat izenačeno, tako da lahko sklepamo, da substrat ni vplival na število listov v rozeti motovilca. Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 10 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 □ 1.60/2 - L rez □ 84/3 -1. rez ■ 1.60/2 - It rez ■ 84/3 - H. rez Günopor Kamena volna Perlit Sota Yermikiilit Slika 5: Število listov pri 1. in 2. rezi rukvice, gojene na plavajočem sistemu v različnih substratih in pri različnih gostotah.. Število listov je bilo pri prvi rezi statistično značilno večje v kameni volni in perlitu, pri drugi rezi pa v glinoporu, glede na ostale substrate. glinopor perlit vermiknlit kamena volna sota Slika 6: Višina rastlin motovilca, gojenega na plavajočem sistemu, pri različnih substratih in gostotah. Rastline, gojene v gojitvenih ploščah s 160 vdolbinami so bile višje od rastlin, gojenih v gojitvenih ploščah s 84 vdolbinami. Prav tako so bile rastline na plavajočem sistemu enkrat večje od rastlin, ki smo jih gojili v šotnem substratu. Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 11 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 15 16 ~ 14 S Ä 12 v -M io 35 fl» «j 5 6 4 2 O ■H □ 160/2 -1. tez D 84/3 -1. rez □ 160 2 - EL rez ■ 84/3 - H. rez GLiiiopai Kamena volna Pedit Sota Vemrikulit Slika 7: Višina rastlin rukvice pri 1. In 2. rezi, pri gojenju na plavajočem sistemu, pri različnih substratih in gostotah. Rastline rukvice, ki smo jih gojili v gojitveni ploščah s 84 vdolbinami, so bile višje od rastlin, gojenih v goj. Ploščah s 160 vdolbinami. Prav tako so bile rastline gojene na plavajočem sistemu značilno večje od rastlin, gojenih v šotnem substratu. Največje so bile rastline, gojene v vermikulitu, namjanjše pa rastline, gojene v šotnem substratu. 5 n--i---i---r glin o por perlit vermikulit kamena volna šota Slika 8. Povprečna masa rastlin/vdolbino (g) pri različnih substratih in gostotah. Največjo maso so dosegle rastline pri gojenju v ploščah s 84 vdolbinami, gojene v perlitu. Masa rastlin je bila večja pri večji gostoti (v gojitvenih ploščah s 84 vdolbinami) glede na manjšo gostoto (v gojitvenih ploščah s 160 vdolbinami) Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 12 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 □ leco-l.rez □ S4/3 -1 rez ■ 160 2 - El rez ■ 84/3 - H. rez GUnopor Kamena volna Periit Sota Verniku lit Slika 9: Povprečna masa listov/rastlino (g) pri različnih substratih in gostotah Največja masa/rastlino smo zabeležili v perlitu in vermikulitu, medtem ko gostota ni imela statistično značilnega vpliva na maso rastlin rukvice. , Pridelek motovilca in rukvice v različnih substratih Pridelek smo izračunali tako, da smo 7. marca porezali motovilec na posameznih ploščah, izračunali povprečje 3 ponovitev in to množili s 6, saj je 6 gojitvenih plošč zasedlo približno 1 m2. glinopor periit vermikulit kamen volna šota Slika 10: Pridelek motovilca v različnih substratih, pri različnih gostotah, gojenega na plavajočem sistemu. V povprečju smo dobili statistično značilno večji pridelek v ploščah s 160 vdolbinami (2,1 kg/m2), v primerjavi s pridelkom v ploščah s 84 vdolbinami (1,6 kg/m2), kar je razvidno s slike 10. To je bilo pričakovano, saj je bila tu večja gostota posevka, ki pa še ni negativno vplivala na kakovost rozet. Pridelek v šoti je bil značilno manjši (v povprečju 0,7 kg/m2), saj je ves čas delno zaostajal v rasti. Rastline motovilca so v šoti rastle počasneje, verjetno zaradi večjih nihanj v prehrani (dohranjevali smo jih 1 krat na teden) in v vlažnosti substrata. Med pridelki v inertnih substratih na plavajočem sistemu, ni bilo statistično značilnih razlik. Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 13 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Slika 11: Pridelek rukvice v različnih substratih, pri različnih gostotah sajenja, pri gojenju na plavajočem sistemu. Pridelek rukvice je bil večji v gojitvenih ploščah s 160 vdolbinami, glede na gojitvene plošče s 84 vdolbinami, domnevamo, da zaradi večje gostote, podobno kot pri motovilcu. Prav tako smo zabeležili na plavajočem sistemu večji pridelek glede na šotni substrat, kar je bilo tudi pričakovano. Najmanjše pridelke smo dobili v glinoporju (predvsem zaradi slabega vznika) in največje v vermikulitu, vendar niso bili značilno različni od pridelkov v kameni volni in perlitu. Največ sušine smo izračunali pri rastlinah, ki so rastle v šoti (8,38 %), vendar so imele rastline iz glinoporja tudi relativno veliko sušine. Najmanj sušine so imele rastline, pridelane na kameni volni (4,47 %) (preglednica 1). Preglednica 1: Vsebnost suhe snovi (%) v vzorcih motovilca glede na substrat Substrat Maia sveže Suho+vrečka Suho brez % sušine Perlit 1 28,74 5.96 0,97 3,36 Perlit 2 26.57 6.65 1,66 6,24 Povprečje 4,80 Glinopor 1 27,25 7,24 2,24 S,22 Glin opor 2 25.11 7.00 2,00 7,97 Povprečje 8,09 Sota 1 26.72 6.70 1,71 6,39 Sota 2 25.32 7.62 2,63 10,37 Povprečje 8,38 Vermikulit 1 25.99 6.63 1,63 6,28 Vermikulit 2 28.39 7.00 2,01 7,07 Povprečje 6,68 Kam.v.1 27.94 5,55 0,55 1,97 Kam. v .2 25r79 6.79 1,80 6,97 Povprečje 4,47 Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 14 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Preglednica 2: Vsebnost suhe snovi (%) v vzorcih rukvice, glede na substrat Substrat Masa sveža Sulio + vrečka Siilio brez % sušitie Glinopor 1 25,81 S,74 3,93 15.21 Glinopor 2 26,61 8.49 3,68 13.81 Povprečje 14.51 Kam.volna 1 2<5,26 S.45 3,64 13,85 Kam:volna 2 28,38 S,75 3,94 13,87 Povprečje 1J.S6 Perlit 1 26,24 8,23 3,42 13.02 Perlit 2 25,33 8,07 3,26 12,85 Povprečje 12.04 Šota 1 28.58 10,2 5,39 IS.85 Sota 2 27,28 10,1 5,29 19.38 Povprečje 1P,11 Vermikulit 1 25,46 8.75 3,94 15.46 Vermikulit 2 25,55 7.86 3,05 11.92 Povprečje Največ sušine so imele rastline rukvice, ki so rastle v šoti (19,1 %). Vse rastline iz plavajočega sistema, so imele sušino pod 15 %. Tudi okus teh rastlin je bil manj intenziven,. SKLEPI: Na osnovi zbranih rezultatov 1. poskusa lahko sklepamo da: • Je plavajoč sistem v plitvih bazenih primeren za gojenje motovilca in rukvice v jesensko-zimskem obdobju, saj je bila tako velikost rastlin, število listo/rastlino, masa rastline/vdolbino kot tudi pridelek (v povprečju 1,85 kg/m2) večja pri gojenju na plavajočem sistemu glede na kontrolne rastline, ki smo jih gojili v šotnem substratu, kjer je bil pridelek 0,7 kg/m2. • Tudi pri rukvici so bili rezultati podobni, pridelek na plavajočem sistemu je bil v vseh substratih, razen v glinoporu večji (v povprečju 2,9 kg/m2) od pridelka v šotnem substratu, kjer je bil povprečni pridelek 1.0 kg/m2. • Substrati, s katerimi smo napolnili gojitvene plošče so se izkazali primerni, razen glinopora pri rukvici. Najprimernejša sta bila perlit in vermikulit, manj pa kosmiči kamene volne (domnevamo, da zadržujejo preveliko količino vode v setveni vdolbini). Nasprotno pa ima glinopor preveliko zračnost in odcednost, ter premajhno kapaciteto za vodo, da bil se lahko rasltine uspešno razvijale v njem; • Vpliv gostote na pridelek se je pokazal kot značilen pri obeh vrtninah, večji pridelek smo dobili pri večji gostoti (1900 rastlin/m2) - ko smo rastline gojili v gojitvenih ploščah s 160 vdolbinami/ploščo, v primerjavi z manjšo gostoto (1500 rastlin/m2), ki smo jo dobilipri gojenju rastlin v gojitvneih ploščah s 84 vdolbinami. Ključ veliki gostoti rastlin, (1900 rastlin/m2) ta še ni negativno vplivala na rast in razvoj rastlin, kar se je na koncu odrazilo v večjem pridelku. • Vsebnost suhe snovi je bila v rastlinah pri gojenju na plavajočem sistemu manjša glede na rastline gojene v šotnem substratu; pri motovilcu je bila od 4-6% (razen pri glinoporju), v šoti pa 8,5%. Pri rukvici je bila vsebnost sušine v rastlinah na plavajočem sistemu od 13,4 -14,5%, v rastlinah iz šote pa 19%. Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 15 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Poskus št. 2: Gojenje solate na plavajočem sistemu v globljih bazenih, marec - junij 2009 MATERIAL IN METODE DELA: Rastlinski material in bazeni: Solato smo gojili od 14. mar. do 8. jun., v plastenjaku na Laboratorijskem polju BF. Tokrat smo izkopali v tla rastlinjaka "prave" 3 bazene, dimenzije 20 m dolžine x 1 m širine x 20-30 cm globine, saj smo rabili globji bazen za razrast koreninskega sistema solate. Bazen smo prav tako prekrili s črno-belo PE folijo in vanj natočili po 3000 litrov vode/bazen. Sadike 5-ih sort solate smo posejali 14. marca v gojitvene plošče in jih presadili 7. maja v mrežaste lončke napolnjene s kosmiči kamene volne tako, da so korenine zrastle skozi mrežo in se razrastle v hranilni raztopini. V stiroporne plošče velikosti 1 m x 0,5 m in 2 cm debele, smo naredili 10 lukenj in v njih postavili mrežaste lončke, plošče pa v bazen. Sklop je bil 20 rastlin/m2 in sadilna razdalja 25 x 20 cm . Sejali smo 5 morfološko različnih sort in sicer: mehkolistno sorto 'Clarion', 'Noisette' - sorto, ki oblikuje rahlo glavo, rozetast tip solate 'Lyra' in 2 sorti v tipu Batavia - 'Vanity' in 'Leda'. Ker smo imeli 3 bazene, smo v vsakega dali vodotopno gnojilo iste firme, vendar z drugačnim razmerjem hranil. Preračunali smo tako, da je bila koncentracija dušika v vseh 3 bazenih približno 100 ppm N, različna pa je bila koncentracija fosforja in kalija v 1. in 3. bazenu. Hranilna raztopina; Količina vodotopnega gnojila, ki smo jo dali v posamezen bazen je bila naslednja: Bazen 1: 1,70 kg gnojila z razmerjem 12:12:36 + ME (B,Cu, Fe, Mn, Mo, Zn) na 3000 litrov vode. Bazen 2: 1,16 kg gnojila z razmerjem 18:18:18 + ME (B,Cu, Fe, Mn, Mo, Zn) na 3000 litrov vode. Bazen 3: 1,60 kg gnojila z razmerjem 13:40:13 + ME (B,Cu, Fe, Mn, Mo, Zn) na 3000 litrov vode. Po nekaj dneh smo ugotovili, da je EC v bazenih nizka (0,68-0,84 mS/cm) kar je bilo opazno tudi v obledelosti sadik, zato smo v bazene dodali še enkrat enako količino gnojila. Prevodnost se je dvignila na približno 1 mS in barva listov se je izboljšala. V vsak bazen smo posadili po 10 rastlin vsake sorte, v 3 ponovitvah - skupno torej 30 rastlin vsake sorte v vsakem bazenu. Meritve: Ob spravilu (8. junij) smo merili pri 5-ih tehnološko zrelih solatah iz vsake ponovitve dolžino in maso korenin, premer kocena, maso, širino in višino glav ali rozet in število in maso odpadnih listov. V nadaljevanju prikazujemo le pomembnejše rezultate Statistična analiza: Rezultate smo obdelali po metodi analize variance za dvofaktorski poskus (faktor 1 - sorta, faktor 2 - hranilna raztopina) ter statistično značilne vplive preizkusili z Duncanovim testom mnogoterih primerjav (p<0,05) in jih prikazujemo v preglednicah in grafih. Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 16 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 REZULTATI Preglednica 1: Meritve Tzraka, Thranilne raztopine, EC (električna prevodnost hranilne raztopine) in pH hranilne raztopine T zraka 1>C) T vode r:Q EC vode | mS/cm) [)[[ vode Mili. Max. l.baz. 2.baz. 3.baz. l.baz. 2.baz. 3.baz. l.baz. 2.baz. 3.baz. 7 .maj 22 28 22,8 21,3 19,8 0,7 0,8 0,7 8,1 7,8 7,5 8 .maj 9 27 22,3 20,0 18,0 0,8 0,7 0,7 8,4 8,3 7,9 1O.maj 9 36 19,6 20,0 19,5 1,2 U 1,0 8,5 8,5 8,1 14. maj 9 36 19,9 20,5 20,3 U 0,9 0,9 8,3 8,2 7,6 17. maj 10 35 18,5 18,7 18,6 1,1 0,9 0,9 8,2 8,2 7,6 21 .maj 9 39 19,0 19,5 19,3 1,0 0,8 0,8 7,9 7,7 7,4 23. maj 10 39 19,0 20,1 20,3 1,0 0,8 0,8 7,8 7,2 7,1 28.maj 10 38 20,5 20,3 20,4 0,9 0,7 0,7 7,9 6,4 6,3 31 .maj 9 35 19,0 18,8 18,9 0,8 0,7 0,7 8,0 6,5 6,3 5jLin 8 30 18,7 19,0 21,0 0,7 0,6 0,6 8,1 6,7 6,2 Povpr. 105 34r3 li>,8 19,6 0,9 0,8 0,7 8,1 7,5 7,2 Iz preglednice je razvidno, da se temperatura ohranjala okrog 20 °C ±2-3 °C, medtem ko je bila povprečna temperatura zraka med 10 in 34 °C. Rastlinjak smo ves čas poskusa zračili tako, da je imel odprta vrata in stranska okna. Dolžina korenin: E ^ c 'c O) H! C O -O 90 80 70 460 i 50 40 30 20 10 0 h S v« i m it □ 12:12:36 ■ 18:18:18 □ 13:40:13 ^ / Slika 1: Dolžina korenin različnih sort solate, gojene na plavajočem sistemu, v različnih hranilnih raztopinah. Ob spravilu solat je bilo najprej opazno, da imajo rastline, ki so rastle v bazenu z večjo koncentracijo kalijevih ionov (12:12:36), statistično značilno najdaljši koreninski sistem (68,1 cm), sledijo korenine iz raztopine 13:40:13, s koreninami dolgimi 33,2 cm in najkrajše korenine (39,8 cm) so zrasle v raztopini 18:18:18. Tudi pri tehtanju korenin je bila masa korenin iz bazena z raztopino v razmerju 12:12:36 statistično značilno večja (33,1 g) kot v ostalih 2 bazenih. Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 17 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Masa korenin: 45 40 35 3 c 30 | 25 1 20 S 15 iT! e io 5 o □ 12:12:36 ■ 18:18:18 □ 13:40:13 ^ v« S? o Slika 2: Masa korenin različnih sort solate, gojene v plavajočem sistemu, z različno hranilno raztopino. Masa rastlin: Preglednica 2. Masa očiščenih rastlin različnih sort solate, ki smo jo gojili na plavajočem sistemu, z različnimi hranilnimi raztopinami. Masa OČJŠČenih fiistlill (e) Rii/t o|>. Piin. Leda V a ait> Clarion Noisetle DeHce L v ra Canean 12:12:3fi 1 418 396 294 391 270 451 321 2 279 469 291 382 338 355 365 3 216 412 313 442 — 374 307 povpr. 304 42 o 18,00 16,00 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0,00 T 160 84 40 H1 160 84 40 H2 Dalmatinska kopica' L -t + 160 84 40 S 4 160 84 40 H1 4 Z 160 84 40 H2 'Pankalijerka' I + 3I 160 84 40 S Slika 7: Povprečna višina rastlin (cm) pri 1. in 2. rezi za sorto 'Dalmatinska kopica' in sorto 'Pankalijerka' gojeni na plavajočem sistemu (H1 in H2) in v šotnem substratu. Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 25 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Pri endiviji so na povprečno višino rastlin vplivale sorta, raztopina in število vdolbin. Ugotovili smo, da je sorta 'Dalmatinska kopica' v povprečju višja od sorte 'Pankalijerka'. Ugotovili smo tudi, da so rastline gojene na plavajočem sistemu višje od rastlin gojenih v šotnem substratu. 160 84 40 l - rez ll - rez Hranilna l - rez ll - rez Gnojilna l - rez ll - rez Kontrola Slika 8: Višina (cm) rastlin solate v hranilni raztopini (H1), gnojilni raztopini (H2) in kontroli (I. in II. rez) Iz slike 8 je razvidno, da so bile rastline pri I. in II. rezi na plavajočem sistemu višje kot v kontroli. Rastline v ploščah s 160 vdolbinami so bile statistično značilno višje (13,36 cm) od rastlin v ploščah s 84 (13,05 cm) in 40 vdolbinami (12,42 cm. Rastline, ki smo jih gojili v gnojilni raztopini (H2) so bile značilno višje od ostalih in najmanjše v šotnem substratu. 14 E u v >w >W > 12 10 8 6 4 2 160 84 40 Slika 9: Višina (cm) rastlin špinače v hranilni raztopini (H1) in gnojilni raztopini (H2) (I. in II. rez) 0 Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 26 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Višina rastlin špinače je bila pri I. rezi največja pri gojitvenih ploščah s 160 vdolbinami tako v hranilni raztopini kot v gnojilni raztopini. Pri II. rezi pa so bile plošče '160' in '84' med seboj zelo izenačene Število listov/rastlino: Endivija: 9,00 -|- 8,00---- 7,00---- .2 6,00 I 5,00 g 4,00 £ 3,00 2,00 1,00 0,00 i 160 84 H1 40 + r 160 40 84 H2 Dalmatinska kopica' H r 160 84 S 40 i 160 84 H1 40 4 -i 160 84 H2 'Pankalijerka' 40 160 84 40 S Slika 10: Povprečno število listov pri vseh rezeh skupaj za sorti 'Dalmatinska kopica' in sorti 'Pankalijerka' gojeni na plavajočem sistemu (H1 in H2) in v šotnem substratu. Statistično značilne razlike v številu listov smo dobili glede na setveni volumen. Povprečno število listov pri setvenem volumnu 160 (5,8) in 84 (5,0) je bilo največje in značilno različno od volumna 40 (4,4). Statistično značilne razlike so bile tudi med sorto 'Dalmatinska kopica' in sorto 'Pankalijerka' glede na število listov. Povprečno število listov pri sorti 'Pankalijerka' (5,7) je bilo največje in značilno različno od sorte 'Dalmatinska kopica' (4,5). Solata: 160 84 40 Slika 11: Število listov na rastlino solate v hranilni raztopini (H1), gnojilni raztopini (H2) in kontroli (I. in II. rez) 9 Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 27 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Na sliki 11 vidimo, da je bilo največje število listov v ploščah s 160 vdolbinami pri II. rezi tako v plavajočem sistemu kot v kontroli. Največ listov, v povprečju 5,38 so imele rastline gojene v gnojilni raztopini (H2), sledile so rastline v kontroli s 4,74 in rastline gojene v hranilni raztopini s 4,6. Špinača 8 160 84 40 7 6 5 4 3 2 1 0 Slika 12: Število listov na rastlino špinače v hranilni (H1)in gnojilni raztopini (H2) (I. in II. rez) Število listov na rastlino pri špinači med ploščami različnih volumnov pri gnojilni raztopini (H2) je bilo bolj izenačeno kot pri rastlinah v hranilni raztopini (H1). Rastline, ki smo jih gojili v gnojilni raztopini (H2) so imele značilno več listov (5,25) glede na rastline v hranilni raztopini (H1). Masa rastlin v vdolbini - endivija: 3,00 2,50 > .5 2,00 1,50 a 1,00 > 0,50 0,00 84 H1 160 40 84 H2 Dalmatinska kopica' 84 S 84 H1 60 84 4 H2 'Pankalijerka' 84 S Slika 13: Povprečna masa posameznih rastlin (g) pri 1. in 2. rezi za sorto 'Dalmatinska kopica' in sorto 'Pankalijerka' gojeni na plavajočem sistemu (H1 in H2) in v šotnem substratu. Povprečna masa rastlin v šotnem substratu je bila statistično značilno manjša od povprečne mase rastline v hranilni raztopini 1 in 2. Povprečna masa pri šoti (1,06 g) je bila najnižja in značilno manjša od povprečne mase rastlin v H1 (1,31 g) in H2 ( 1,58 g). Značilne sob bile 160 40 Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 28 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 tudi razlike med sortama, in sicer je bila masa pri sorti 'Dalmatinska kopica' večja ( 1,49 g) od povprečne mase pri sorti 'Pankalijerka' (1,42 g) (priloga C2). Solata: V preglednici 13 je prikazana masa rastlin solate pri obeh rezeh, kjer smo najtežje rastline dobili v gojitvenih ploščah s 160 vdolbinami, pri hranilni (H1) kot tudi gnojilni raztopini (H2). s 1,5 5« S 1 0,5 0 160 84 40 4 3 2 Slika 14. Masa rastlin solate v hranilni in gnojilni raztopini ter kontroli (I. in II. rez) Najtežje so bile rastline v gojitvenih ploščah s 160 vdolbinami pri II. rezi, medtem ko so imele rastline v ploščah '84' in '40' nekoliko nižjo maso. Če primerjamo plavajoči sistem in kontrolo, je bila kontrola slabša od plavajočega sistema. Špinača: 160 84 40 Slika 15: Masa rastlin špinače v hranilni (H1) in gnojilni raztopini (H2) (I. in II. rez) Slika 15 kaže, da so bile najtežje rastline v gojitvenih ploščah s 160 vdolbinami (2,42 g), najmanjšo maso pa rastline v gojitvenih ploščah s 40 vdolbinami (1,92 g). Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 29 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Pridelek (kg/m ): Endivija: 5,00 4,00 m > m 3,00 2,00 a > o 1,00 0,00 r- JL 4 h- 160 84 H1 40 160 40 84 H2 Dalmatinska kopica' 160 84 40 S 160 84 40 H1 160 84 H2 'Pankalijerka' 40 160 84 40 S Slika 16: Povprečni pridelek vseh rezi skupaj pri sorti 'Dalmatinska kopica' in sorti 'Pankalijerka' gojeni na plavajočem sistemu (H1, H2) in v šotnem substratu (v kg/m2 ) Pridelek obeh sort je bil v šotnem substratu statistično značilno manjši od pridelka v hranilni raztopini 1 in 2. V šotnem substratu med sortama ni bilo značilne razlike, sicer pa je v povprečju dala sorta 'Pankalierka' značilno manjši pridelek od sorte 'Dalmatinska kopica', med hranilnima raztopinama ni bilo značilnih razlik v povprečnem pridelku rezane endivije Solata: o 'C e* 2,5 t 6 IS 1,5 0,5 160 84 40 Hranilna Gnojilna Kontrola 3 2 1 0 Slika 17: Pridelek solate (kg/m2) na plavajočem sistemu in v kontroli (I + II rez) Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 30 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Pridelek solate je bil v gojitvenih ploščah s 160 in 84 vdolbinami statistično značilno večji kot v ploščah s 40 vdolbinami. Prav tako je test pokazal, da je bil pridelek solate značilno večji v hranilni raztopini H1 (2,37 kg/m2), sledita ji pridelek rastlin v gnojilni raztopini H2 (1,97 kg/m2) in rastline v kontroli, kjer smo dobili le 1,38 kg/m2. Špinača: Vidimo, da je največ pridelka v ploščah s 160 vdolbinami ter da je pridelek v bazenu s hranilno raztopino boljši kot v gnojilni raztopini. 2,50 1 & o >o c« 'S -i o •iS e* 2,00 1,50 1,00 0,50 0,00 160 84 40 Hranilna Gnojilna Slika 17: Pridelek špinače (kg/m2) na plavajočem sistemu (I. + II. rez) Pridelek špinače na plavajočem sistemu je bil v gojitvenih ploščah s 160 vdolbinami statistično značilno večji (1,70 kg/m2). Sledijo ji plošče s 84 vdolbinami (1,29 kg/m2) in plošče gostote '40' (0,85 kg/m2). Preizkus mnogoterih primerjav je pokazal, da je pridelek v hranilni raztopini (1,58 kg/m2) statistično značilno večji kot v gnojilni raztopini (0,97 kg/m2). Suha snov rastlin Endivija: 10,00 ¡,00 6,00 4,00 2,00 0,00 160 84 40 H1 I" I -4 160 84 H2 40 160 84 S 40 ' Dalmatinska kopica' 160 84 40 H1 40 160 84 H2 'Pankalijerka' "h 160 84 40 S Slika 18: Povprečna suha snov (g) v rastlinah endivije pri sorti 'Dalmatinska kopica' in sorti 'Pankalijerka' gojeni na plavajočem sistemu (H1 in H2) in v šotnem substratu. Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 31 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Povprečna suha snov pri šoti (7,47 %) je bila značilno večja in rastlin, ki smo jih gojili v hrnailni raztopini H1 (5,95 %) in H2 (6,28 %). Solata: ^ 4 « ® o ■K 3 ■a O 2 1 0 l - rez ll - rez Hranilna l - rez ll - rez Gnojilna l - rez ll - rez Kontrola 160 84 40 Slika19: Odstotek sušine solate na plavajočem sistemu in kontroli (I. in II. rez) 9 8 7 6 5 Pri solati niso ugotovili statistično značilno manjše sušine v rastlinah na plavajočem sistemu, glede na rastline v šotnem substratu. Največ sušine so imele rastline solate, ki so rastle v gnojilni raztopini pri II. rezi (plošče '160'), sledita ji plošči s 84 (I. rez) in s 40 vdolbinami (II. rez) v kontroli. Najmanj sušine pa so imele rastline v hranilni raztopini v ploščah s 84 vdolbinami (I. rez). Špinača: 20 18 16 14 12 o S >5« * 10 O o IS 8 ■53 6 ° 4 2 0 160 84 40 Slika 20: Odstotek sušine špinače na plavajočem sistemu (I. in II. rez) Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 32 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Odstotek sušine v rastlinah na plavajočem sistemu je variiral med 8 in 18 %. Podatkov o sušini rastlin, ki so rastle v šotnem substratu nimamo, zaradi propada rastlin pred iztekom poskusa. VSEBNOST NITRATOV V PRIDELKU LISTNATE ZELENJAVE: Kakovost listnatih zelenjadnic je najpogosteje ovrednotena z vsebnostjo nitratov v pridelku, zato smo tudi mi v pridelku rastlin iz 3. Poskusa izvedli meritve nitratov. MATERIAL IN METODE DELA - Meritve nitrata v rastlinah Priprava rastlinskih vzorcev Po rezi smo rastlinski material shranili v papirnate vrečke in jih posušili v sušilniku, na 50°C, do konstantne teže (pribl. 72 ur). Zračno suhe rastlinske vzorce smo zmleli z laboratorijskim mlinčkom (IKA M20) v prah in jih shranili v plastične vrečke, ki smo jih neprodušno zaprli in shranili v kartonski embalaži. Ko so bili vsi vzorci zmleti smo delo nadaljevali v laboratoriju na Centru za pedologijo in varstvo okolja. Za ekstrakcijo smo zatehtali 1g suhega vzorca, ki smo ga nato prelili s 100 ml destilirane vode in dali na stresalnik za 30 min. Po stresanju smo prefiltrirali s filter papirjem. Prvih 20 ml filtrata smo zavrgli, nato pa smo naslednji dobljeni filtrat razredčili. Za redčitev smo vzeli 1 ml filtrata in 9 ml destilirane vode. Meritev nitrata smo izvedli s reflektometrično določitvijo z aparatom RQflex in ustreznimi testnimi lističi za nitrat (Reflectoquant, 3-90ml NO3-/l, Merck). Nitratni test z RQflexom smo naredili po naslednjem postopku: na aparatu smo pritisnili tipko start, testni listič pomočili v vzorec za dve sekundi in ga otresli, da je odvečna tekočina odtekla z lističa. Ko se je na aparatu pričelo odštevanje (čas reakcije je 60 sekund), smo testni listič potisnili v aparat. Listič je moral biti pravilno obrnjen, po zadnjem pisku se je na ekranu izpisal rezultat. Statistična analiza podatkov Trofaktorski poskus v bločni zasnovi (plošče z enakim volumnom vdolbinic predstavljajo blok - znotraj vsakega bloka so tako ponovljena vsa obravnavanja). Preučevane dejavnike: sorto (endivija 'Dalmatinska kopica', 'Pankalierka', solata 'Leda' in špinača 'Matador'), raztopino (hranilna raztopina 1, hranilna raztopina 2 in šotni substrat) in rez (prva in druga) smo analizirali z analizo variance za trofaktorski poskus v poskusni zasnovi slučajni bloki. Kjer so se pokazale statistično značilne razlike med obravnavanji smo uporabili Duncanov preizkus mnogoterih primerjav (a=0,05). Za analizo smo uporabili program Statgraphics. REZULTATI Iz slike 1 vidimo, da se vsebnost nitrata razlikuje glede na vrsto zelenjave. Pri solatnicah (pri endiviji 'D. kopica', Pankalierka' in solata 'Leda') so v splošnem vrednosti v pavajočem sistemu večje kot pri špinači 'Matador'. Povprečna vsebnost nitrata pri solatnicah v hranilni raztopini 1 in hranilni raztopini 2 je od 250-400 mg NO3-/kg sveže mase, pri špinači pa od 110 do 350 mg NO3-/kg sveže mase. Rastline, ki so rasle v šotnem substratu imajo nižje vrednosti, pod 150 mg NO3-/kg sveže mase, v primerjavi z tistimi v hranilni raztopini. Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 33 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Slika 1: Povprečna vsebnost nitrata (mg NO3-/kg sveže snovi) SKLEPI : Na osnovi zbranih rezultatov smo prišli do naslednjih sklepov: - Rastline endivije, solate in špinače, ki smo jih gojili v plavajočem sistemu v plitvih bazenih, v obdobju oktober - marec 2010, so imele hitrejšo rast, saj smo dobili statistično značilne večje rastline, večje število listov/rastlino, večja masa/rastlino in večji pridelek -glede na rastline, ki smo jih gojili v šotnem substratu; - Pri endiviji sta se sorti razlikovali med seboj po pridelku: sorta 'Dalmatinska kopica' je imela v povprečju večji pridelek od sorte 'Pankalijerka'; - Primerjava med velikostjo vdolbin pa je pokazala, da so za gojenje solate in špinače v plavajočem sistemu najbolj primerne gojitvene plošče s 160 vdolbinami. Pri njih smo namreč dobili pri solati in špinači boljše rezultate v primerjavi z ostalimi (84 in 40 vdolbin), poleg tega so pri solati v teh ploščah rastline dosegle najboljši pridelek. Pri endiviji velikost setvenih vdolbin ni vplivala na pridelek; - Endivija gojena v šotnem substratu je imela statistično značilno večjo vsebnost suhe snovi, kot endivija gojena na plavajočem sistemu. Velikost setvenih vdolbin in sorta nista statistično značilno vplivali na vsebnost suhe snovi v rastlinah. Pri solati in špinači nismo ugotovili statistično značilnih razlik v vsebnosti suhe snovi glede na sistem gojenja. - da je pridelek listnatih zelenjadnic, ki smo jih gojili na plavajočem sistemu vseboval več nitrata kot pridelek rastlin, ki so rastle v šotnem substratu, vendar so vrednosti 8-10 x manjše od dovoljenih vrednosti nitrata v listnati zelenjavi. V pridelku endivije in solate smo izmerili 200 do 400 mg NO3/kg sveže mase, v špinači pa 100 do 350 mg NO3/kg sveže mase. V rastlinah, ki smo jih gojili v šotnem substratu je bila vsebnost NO3 pod 150 mg/kg sveže mase. Dovoljene vrednosti nitrata v pridelku listnatih zelenjadnic, pridelanih v zimskem terminu je med 2500 in 4500 mg/kg sveže mase. - vsebnost nitrata v pridelku s plavajočega sistema se je razlikovala glede na uporabljeno hranilno raztopino in na čas rezi: v rastlinah iz hranilne raztopine 1 (pripravljena iz čistih soli po recepturi) ni bilo razlik v vsebnosti nitrata glede na termin Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 34 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 pobiranja, v rastlinah iz hranilne raztopine 2 (pripravljene iz vodotopnega mineralnega gnojila) pa so bile vsebnosti nitrata različne glede na vrsto vrtnine in termin pobiranja. Domnevamo, da je neenakomerna razporeditev in poraba hranil v enostavneje pripravljeni hranilni raztopini 2 (z raztapljanjem vodotopnega mineralnega gnojila) verjetno vzrok za take razlike v vsebnosti nitrata, predvsem v pridelku, ki smo ga pobrali v 2. terminu. Poskus št. 4: Gojenje dveh sort endivije in dveh sort špinače na plavajočem sistemu v plitvih bazenih, marec-junij 2010 Namen raziskave: V pomladanskem delu drugega leta raziskav smo se odločili, da preizkusimo, kako se obnesejo endivije za rezanje in špinača, ki jih gojimo v stiropornih gojitvenih ploščah (84) na plavajočem sistemu, ob različnih načinih dodajanja hranil v bazene in pri uporabi različnih inertnih substratov (perlit; perlit+vermikulit 1:1; perlit + kosmiči kamene volne, 1:1). MATERIAL IN METODE DELA: Uporabili smo 2 sorti endivije in 2 sorti špinače in 4 gnojilne raztopine, tako da smo imeli 4 gojitvene bazene velikosti 5 m x 1,5 m x 0,03 m, kamor smo natočili po 220 litrov vode. V 2 bazena smo hranila dodajali s komercialnimi vodotopnimi gnojili in smo jih poimenovali G (gnojilna raztopina oz. H2) in G+N (gnojilna raztopina z dodatkom dušika oz. H2+N), v ostala 2 bazena pa smo hranila dodajali v obliki soli, po napotkih (po Resh-u, 1995) za pripravo hranilnih raztopin za listnato zelenjavo. Ta obravnavanja smo poimenovali H1 in H1+N, ker smo pri eni hranilni raztopini povišali količino dodanega dušika. Za kontrolo smo gojili endivije tudi v gojitvenih ploščah, kjer smo kot substrat uporabili šotni substrat (šota) in jih postavili na gojitvene mize. Te rastline smo redno zalivali in 1-krat tedensko dognojevali z gnojilnima raztopinama G (H2) in G+N (H2+N). Vse smo delali v 3 ponovitvah in 2 krat na teden beležili T zraka in merili T vode, pH in EC v »bazenih« Hranilna raztopina v 4. poskusu: V preglednicah 1, 2 in 3 je prikazana sestava hranilne raztopine po Resh-u, ki je primerna za gojenje listnatih zelenjadnic na hidroponskih sistemih. V osnovni Resh-ovi raztopini je konc. dušika 190 ppm, v raztopini H1+n (z več dušika) pa smo koncentracijo povečali tako8 na 340 ppm N), da smo dušik dodali z NH4NO3. Preglednica 1: Količina makroelementov za pripravo hranilne raztopine H1 v posodi A Soli Zatehtane količine soli, mg/l Za bazen, g/22l Za 5 polnjenje bazenov, g/1125 l Koncentracija makroelementov v ppm (mg/l) N-NO3 N-NH4 PO42- K+ Ca++ Mg++ SO42- Ca(NO3)2 818,8 184,23 921,15 140 200 K2SO4 327,6 73,71 368,55 60,3 KH2PO4 219,7 49,43 247,15 50 63 NH4NO3 71,4 16,07 80,35 25 25 147 MgS04*7H20 405,6 91,26 456,3 40 52,7 mg/l 165 25 50 210 200 40 113 Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 35 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Preglednica 2: Količina mikroelementov za pripravo hranilne raztopine H1 v posodi B Soli Zatehtane količine soli, mg/l Za bazen, g/22l Za 5 polnjenje bazenov, g/1125 l Koncentracija mikroelementov v ppm (mg/l) Mn Zn B Cu Mo Fe H3BO3 2,86 0,6435 6,435 0,5 MnSO4*4H2O 2,03 0,457 4,57 0,5 ZnSO4*7H2O 0,44 0,099 0,99 0,1 CuSO4*5H2O 0,393 0,088 0,88 0,1 Mo Klorid 0,12 0,027 0,27 0,05 Fe. kelat 50 11,25 112,5 5 Mg/l 0,5 0,1 0,5 0,1 0,05 5 Preglednica 3: Količina makrohranil za pripravo hranilne raztopine H1 z več dušika Soli Zatehtane količine soli, mg/l Za bazen, g/22l Za 5 polnjenje bazenov, g/1125 l Koncentracija makroelementov v ppm (mg/l) N-NO3 N-NH4 PO42- K+ Ca++ Mg++ SO42- Ca(NO3)2 818,8 184,23 921,15 140 200 K2SO4 327,6 73,71 368,55 60,3 KH2PO4 219,7 49,43 247,15 50 63 NH4NO3 285,7 64,2 321,4 100 100 147 MgS04*7H20 405,6 91,26 456,3 40 52,7 mg/l 240 100 50 210 200 40 113 Meritve in analiza rastlin Pridelek endivije smo pobirali 3 krat, špinačo pa samo enkrat. Meritve in analize rastlin so bile enake kot v prvih treh poskusih: pregledali smo vznik rastlin; iz petih vdolbin s po dvema rastlinama smo rastlinam prešteli število listov, stehtali maso in izmerili višino. Na koncu smo izračunali pridelek v kg/m2 in po sušenju v sušilniku do konstantne teže (pri 50°C) izračunali sušino v pridelku. V laboratoriju smo nato vzorcem špinače izmerili vsebnost nitratov v pridelku, v odvisnosti od sorte, hranilne raztopine in količine N v hranilni raztopini. REZULTATI Vznik rastlin - endivija: Število rastlin na posamezno ploščo smo preverjali na koncu poskusa. Pri obeh sortah je najmanj preživelih pri G+N, vendar razlike niso stat. značilne. Statistično značilno pa so semena bolje kalila v šoti, v primerjavi s perlitom in mešanico perlit+vermikulit. Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 36 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 (0 (0 o > >Ñ O a 100 80 60 40 20 0 P P+V P+K Sota 'Roman. da taglio' P P+V P+K Sota 'Sabina' Slika 1: Odstotek preživelih rastlin endivije pri različnih tehnologijah gojenja Vznik rastlin - špinača: 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 > o CL s iS > + s iS > t+ s iS > t+ S iS > t+ N 1 N i s iS > t+ s > > t+ S iS > t+ s iS > t+ <5 o. + — <5 C t+ — CD C t+ — CD C t+ — CD C t+ — CD C + — CD C t+ <5 C t+ — <5 <5 . <5 CD . CD CD . <5 CD . a E CD CD . CD CD . <5 <5 . <5 <5 C . . . . . . . . H1 H1+N H2 H2+N šota H1 H1+N H2 H2+N I ^ ra E šota j 'Matador' 'Spokane F1' Slika 2: Povprečni vznik v % in njegova standardna napaka po obravnavanjih Tudi pri špinači je bilo podobno kot pri endiviji povprečni vznik rastlin precej višji v šotnem substratu kot povprečni vznik na plavajočem sistemu. Rastline sorte 'Matador' so v povprečju bolje kalile kot rastline sorte 'Spokane F1'. Povprečja vznika so na intervalu od 19,6 % do 86,3 %. 2 Pridelek (kg/m ) -. endivija Statistična analiza je pokazala, da je bil pridelek največji pri uporabi hranilne raztopine (H1), medtem ko med ostalimi obravnavanji ni bilo statistično značilnih razlik. Pričakovali smo, da se bo dodatek dušika odrazil na večjem pridelku, a se to ni izkazalo. Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 37 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Preglednica 4: Pridelek endivije 'Romanesca da taglio' pri posameznih rezeh (datumi rezi: 3,14. in 27. april) Sorta Gnojenje Substrat Pridelek v g/ploščo Prid/m2 l.rez 2.rez 3. rez Skupaj Romanesca G P 154,67 79,33 140,67 374,67 2248,00 da taglio G P+V 208,67 101,3 166,00 476,00 2856,00 G P+K 216,67 105,00 136,67 458,33 2750,00 povp. 193,33 95,22 147,78 436,33 2618,00 H P 209,33 87,33 134,00 430,67 2584,00 H P+V 235,00 104,00 159,33 498,33 2990,00 H P+K 256,00 120,00 136,67 512,67 3076,00 povp. 233,44 103,78 143,33 480,56 2883,33 G+N P 160,67 92,67 129,33 382,67 2296,00 G+N P+V 190,67 109,33 121,33 421,33 2528,00 G+N P+K 204,33 148,33 102,00 454,67 2728,00 povp. 185,22 116,78 117,56 419,56 2517,33 H+N P 149,33 102,00 144,67 396,00 2376,00 H+N P+V 184,67 113,33 134,67 432,67 2596,00 H+N P+K 196,67 140,33 138,67 475,67 2854,00 povp. 176,89 118,56 139,33 434,78 2608,67 G šota 108,67 - - 108,67 652,00 G+N šota 110,67 - - 110,67 664,00 povp. 109,67 109,67 658,00 Glede substratov smo s statistično analizo ugotovili, da je bil pridelek v šoti najslabši, sledil je pridelek v perlitu, največji pridelek pa smo dobili v mešanih substratih - perlit+kam. volna in perlit+vermikulit. Med tema dvema substratoma ni bilo značilnih razlik (slika 3). o 500 >o >w O 400 a > 42 200 (D "Ö 300 100 0 P P+V P+K substrat Sota Slika 3: Pridelek endivije 'Romanesca da taglio' na posamezno ploščo, glede na substrat gojenja Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 38 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Pri sorti 'Sabina' smo dobili zelo podobne rezultate glede substratov. Mešanici substratov sta se bolje obnesli kot sam perlit ali kontrola v šoti. Najboljše gnojenje je bilo s hranilno raztopino (tako H kot H+N), statistično značilno slabši pridelek pa je bil ob dodajanju hranil z vodotopnim gnojilom (obravnavanji G in G+N). Preglednica 5: Pridelek endivije 'Sabina' pri posameznih rezeh (9 in 22. april in 4. Maj) Sorta Gnojenje Substrat Pridelek v g/ploščo Prid/m2 l.rez 2.rez 3. rez skupaj Sabina G P 179,33 220,00 144,00 543,33 3260,00 G P+V 260,00 218,00 142,67 620,67 3724,00 G P+K 257,00 243,00 136,67 636,67 3820,00 povp. 232,11 227,00 141,11 600,22 3601,33 H P 218,33 280,67 146,00 645,00 3870,00 H P+V 293,33 292,00 137,33 722,67 4336,00 H P+K 311,67 324,00 177,33 813,00 4878,00 povp. 274,44 298,89 153,56 726,89 4361,33 G+N P 200,33 222,00 102,00 524,33 3146,00 G+N P+V 278,00 217,33 109,33 604,67 3628,00 G+N P+K 203,33 224,67 108,67 536,67 3220,00 povp. 227,22 221,33 106,67 555,22 3331,33 H+N P 185,33 280,00 156,67 622,00 3732,00 H+N P+V 252,67 304,67 185,33 742,67 4456,00 H+N P+K 321,33 334,00 168,00 823,33 4940,00 povp. 253,11 306,22 170,00 729,33 4376,00 G šota 134,00 134,00 804,00 G+N šota 174,00 174,00 1044,00 povp. 154,00 924,00 P P+V P+K Šota substrat Slika 4: Pridelek endivije 'Sabina' na posamezno ploščo, glede na substrat gojenja Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 39 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Iz preglednice 5 in slike 4 je razvidno, da tudi tu, dodajanje dušika v raztopino ni vplivalo na povečanje pridelka. Med obravnavanji G in G+N, ter H in H+N, ni bilo signifikantnih razlik. Pridelek (kg/m2) - špinača 4 T > o 1 o 1 . + + ■ + + L i + + i iS H1 H1+N i iS o' i > šota 'Spokane F1' 3 2 0 Slika 5: Povprečen pridelek (kg/m2) in njegova standardna napaka po obravnavanjih. Pridelek špinače je bil med 0,79 kg/m2 do 2,66 kg/ m2. Pridelek špinače na plavajočem sistemu je znatno večji kot pridelek špinače v šotnem substratu. Več pridelka je v povprečju dala sorta 'Matador' in manj sorta 'Spokane F1'. Vsebnost sušine - endivija: P P+V P+K Šota P P+V P+K Šota 'Romanesca da taglio' 'Sabina' Slika 6: Suha snov (%) v listih 2 sort endivije ('Romanesca da taglio' in 'Sabina') glede na tehnologijo gojenja Nina Kacjan Maršic. Uporaba sodobnih tehnologij za doseganje višje kakovosti vrtnin. 40 Zaključno poročilo CRP V4-0531 ''Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, 2011 Sorta 'Sabina' ima malo manj sušine od 'Romanesca da taglio', kar je bilo pričakovano, glede na to, da je 'Sabina' v tipu eskarijolke, 'Romanesca da taglio' pa je kodrolistna endivija, ki ima manjše listne ploskve in bolj izražene žile. Pri obeh sortah pa je viden izrazito povečan % suhe snovi pri gojenju v šotnem substratu izven bazenov, kar je bilo tudi pričakovano, saj so v enakem obdobju rasti (50-60 dni) bile rastline v plavajočem sistemu 3 krat rezane, v šoti, izven bazenov pa samo 1 krat. Znotraj plavajočega sistema pa rastline niso imele signifikantnih razlik v odstotku suhe snovi. Vsebnost sušine - špinača: 14 12 £ 10 w 8 + + + - + + + + + + o CL i iS n 800 (fí n 700 O 600 z O) E 500 ra | 400 č g 300 c f 200 > ra 100 o CL 0 + + H1 > > > > + ~ > > > + ~