Kaj bo s šoštanjsko usnjarno?' PotreBM j« pomoč ŠOŠTANJSKI USJVJARJI SO SE ZNOVA ZNAŠLI V TEŽKEM POLOŽAJU Tako v Delu kot v Večeru sta bila objavljena dva "prispevka, ki govo­ rita O likvidaciji ene najstarejših tovarn v Jugoslaviji. Ker pa stanje vendarle ni tako preče, da bi lahko govorili o likvidaciji, a je vendar spričo splošnih težav usnjarske in­ dustrije kritično, smp obiskali pred­ stavnike kolektiva, ki je že dobre pol leta pod prisilno upravo. če na kratko povzamemo zaključ­ ni račun za lansko leto," potem res ugotovimo izgubo 230 milijonov, ven­ dar pa trenutno stanje ne daje os­ novo, da govorimo o likvidaciji ali preusmeritvi proizvodnje. Prav zato so se v ponedeljek pKjpoldne sestali člani osnovne organizacije ZK, sin­ dikata ter ZMS šoštanjskih usnjarjev ter povabili na razgovor tudi pred­ stavnike občinske skupščine. Tovarna usnja v Šoštanju je zara­ di obvez do Derme-Koteks v Zagre­ bu (medrepubliška integracija) pri­ šla v zagato, da ni mogla izkazati svojega izvoza, ker je svoj izdelek prodajala preko Derma-Koteks; prav to pa je sedaj najbolj občutljivo, ker nima možnosti za dovoljno de­ vizno participiranje in je s tem pre­ puščena v večji meri domačim do­ baviteljem surovih kož, ki so ob sproščenih cenah svojim artiklom naravnost izkoristili obstoječe sta­ nje. Tako je cena surovih kož za ki­ logram kar iz dneva v dan rasla in je poskočila od 320 dinarjev na 700 do 800 dinarjev. To stanje je v ena­ ki meri prizadelo celotno usnjarsko industrijo, čeprav je v celoti daleč prekoračila svoje izvo?n^ ob­ veznosti. Cena surovih kož na ino­ zemskem trgu je dokaj nižja in le z izpolnjevanjem obveznosti de­ vizne banke, torej z dovoljnimi de­ viznimi sredstvi, bi lahko usnjar­ ska industrija zatrla težnje doma­ čih dobaviteljev surove kože. Poleg tega pa je osnovni razkorak v tem, da je cena surovih kož sproščena, cena usnja pa kljub intervencijam plafoaairana. Tako večina usnjarskih podjetij dela z izgubo, dela z višjo proizvodno kot prodajno ceno! Sicer drži, da prav šoštanjski us­ njarji nimajo v tej situaciji zavid­ ljivega položaja, kajti lanskoletno stanje, ko je kolektiv zaradi nepo­ kritih osebnih dohodkov prišel pod prisilno upravo, jih še vedno drži v mejah izgube kot dediščine. SANACIJA če govorimo o sanacijskih potre­ bah šoštanjskih usnjarjev, potem moramo govoriti o potrebi podaljša­ nja anuitet, ki letos zapadejo (250 milijonov!), tako da prva anuiteta novega kredita zapade čez dve leti; da se dodeli investicijski Tcrćdit za nabavo strojev (200 milijonov!) z odplačilnim rokom 10 let po najnižji obrestni meri; da dobi podjetje 1,2 milijona dolarjev za letošnje leto za nabavo surovih kož in pomožnih materialov in prav tako za leto 1966 isto vsoto (dodelitev za dve leti je potrebna zato, da bi podjetje v tem času pridobilo zunanje tržišče za iz­ voz svojih izdelkov in bi potem lah­ ko ;V celoti prišlo na devizno samo- financiranje!). Prav tako pa je važ­ no, da usnjarji čimprej uspejo v pri­ zadevanju za sprostitev cen usnja, kajti pritisk domačih dobaviteljev jc tolikšen (ob sprostitvi so uskla­ dili cene surovih kož za 300 odstot­ kov!), da ni vprašanje likvidacije šoštanjske usnjarne o\\ takih pogo­ jih, temveč vprašanje likvidacije ce­ lotne usnjarske industrije v Jugo­ slaviji. ^ DOSLEJ BREZ IZGUBE Morda še to: tovarna usnja v Šo­ štanju predstavlja okrog 9 odstot­ kov usnjarske proizvodnje Jugo­ slavije, skupaj s Konusom (pod či­ gar prisilno upravo je!) pa okrog 20 odstotkov, kar ni malo. In še to: kljub vsem podedovanim težavam in spričo kritičnega stanja zaradi nabave surovih kož je usnjarja v Šoštanju uspela že v novembru lani' proizvajati s pozitivo in sta celo letošnja prva dva meseca kar v re­ du, saj krijejo stroške z dobičkom. Šele v marcu se je pojavilo vpraša­ nje nastajajoče dnevne izgube v vi­ šini od 1 do dveh milijonov — kar pa niti ni takšna pereča zadeva, saj ima celo Konus v usnjarski dejavno­ sti celo nekaj večjo dhevno izgubo. In sestanek usnjarjev. Zaskrbelo jih je, ker stanje ni rožnato, zaskr­ belo, ker so v letošnjem letu za do­ ber mesec prenehali z namakanjem kož, kar pomeni, da bo vsak čas na­ stopil trenutek, ko bo medfazna pro­ izvodnja zaključena in bo nastopilo vprašanje, kaj delati, zaskrbelo jih je, ker imajo na zalogi okrog 47 ton surovih kož, kar predstavlja le šti­ ridnevno namakanje in ker cena do­ mačim surovim kožam še kar raste, medtem ko, imajo premalo deviznih sredstev za nabavo cenejših kož. In zato, ker je bila beseda »likvidacija« lansirana v javnost. Pa ne le zato: 650 delavcev in uslužbencev si kroji svoj kruh v usnjarni in okrog 2.000 je občanov, ki bi bili ob morebitni likvidaciji tako ali drugače prizade­ ti. Navsezadnje pa niti ni tako sen­ timentalna ugotovitev, da je vpra­ šanje, katero podjetje bi sprejelo ljudi, ki im^'o le še nekaj let do upokojitve, ki so v usnjarni pustili svojo mladost in moč, (takih je v š.oštanjski usnjarni dobra tretjina). POVZETEK Z IZREDNEGA SESTANKA »v usnjarni je zavladalo malodušje«, je v svojem poročilu omenil tovariš Pintarič (na­ mestnik vršilca dolžnosti prisilnega upravi­ telja). In predsednik občinske skupščine Ludvik Mali: »Ko smo videli zaključni račun, smo se pričeli meniti, kako bi stvar rešili in prišli do zaključka, da so tri možnosti: prisilna li­ kvidacija, postopna likvidacija ali postopno zmanjšanje proizvodnje.. Ker nihče ne more garantirati, kdaj bo usnjarna prišla na zelf io vejo in ker je vprašanje, kdo naj krije izjgu- bo, potem je prav, da imajo ljudje drugje zagotovljen zaslužek. o vprašanju, da/ste vsa leta dajali sred­ stva družbi, menifti, da dajejo vsi. Vse je odvisno od vašega gospodarjenja, če bi se zanimali za stranske proizvode, torej za po­ stopno preusmeritev, potem pač ne bi zašli v ta položaj. Ce bi se TUŠ in KONUS zdrit- žila. gotovo ne bi prišlo do tega. Takrat smo svetovali, a nas niste upoštevali. Krivi pa smo vsi toliko, kolikor bi vsakdo od nas lahko takrat bolj vplival. Tu se srečujemo s podobnim slučajem kot v termoelektrarni, kjer smo že nekajkrat predlagali združitev z RLV in EKK, a so nam dejali, kdo je tisti, ki si upa s tako idejo priti v kolektiv, češ da pač mora ta ideja zrasti v kolektivu sa­ mem. Nihče pa ne ve, kako se bodo gibali normativi premoga, ki bo lahko vrgel termo­ elektrarno iz tira.« (Citirano iz 2. in 3. str.i- ni zapisnika izrednega sestanka v usnjarni!). Tone Močilnik (podpredsednik občinske skupščine Velenje): »Vsi govore o težavah v tovarni usnja v Šoštanju in prav zato ste vi poklicani, da teh težav ne večate. Potrebna je izredna disciplina in kvalitetno delo. Zave­ dati se morate, da v primeru prisilne likvi­ dacije pride do odpovedi vsem. Ce pa boste dobro delali, potem je rešitev možno iskati časovno. Pomagati morate tudi vi, in iskali pot, ki bo najboljša. Prav je, da zreduciramo proizvodnjo in ostanemo pri tistih proizvo­ dih, ki nimajo platoniranih cen. Na ta način bi ostalo okrog 50 odstotkov zaposlenih, za ostale pa bi poiskali ustrezno rešitev. Najlaž­ je bo rešiti problem zaposlitve genske delov­ ne sile s preusmeritvijo. Izogibati se moramo m^lodušja, ki lahko pripelje do prisilne li­ kvidacije.« (4 stran zapisnika). Tovariš Kovač (predsednik občinskega sin­ dikalnega sveta Velenje): O likvidaciji sploh ni govora. Ce pa bi prišlo do najhujšega, po­ tem je prav, da smo na to pripravljeni.« (4. stran zapisnika). In zaključek sestanka. Dogovorili so se za množičen sestanek, ki naj bi bil še ta teden • in na katerem se bodo skupaj pogovorili o tem, kako bodo rešili problem. / POTREBNI SO NORMALNI POGOJI Kaj pa menijo o nastalem položaju v us­ njarni strokovjaki te tovarne? Toae Arzeašek: Ko govorimo o trenutni si­ tuaciji moramo dodati, da nima zveze s prejšnjo, to. je tisto, ki je kolektiv privedla pod prisilnb' upravo. Sedanje stanje je za­ deva celotne usnjarske industrije pri nas. Pred dobrimi devetimi meseci so se sprosti­ le cene surovih kož na domačem tržišču, medtem ko so cene usnja ostale plafoniraiie^. Žal je devizna situacija takšna, da nismo mo­ gli dobiti deviz za investicijo na domačem trgu (to je uvoz kož!). Tako je pač, da stane za določene usnjarske proizvode surova koža več kot lahko tovarna dobi za gotov izdelek. S prodajo zaenkrat tovarna nima nobenih težav. Nismo pa dobili devizne kvote, ki bi jo rabili in to zato, ker je lani naše izdelke prodajala Dcrma-Koteks (tudi v izvoz!). Naša tovarna bi lahko delala z dobičkom kot vse ostale tovarne usnja pri nas, v kolikor se stanje za nabavo surovih kož ali pa cena usnju normalizira.« Madranič: »Gre predvsem za našo tovarno. Usnjarska industrija je trenutno v slepi ulici. Pri rešitvi pa bomo gotovo prav tako treti­ rani kot ostala usnjarska podjetja, kajti kakor hitro se bo stanje normaliziralo, bi za nas znova vse ugodnejše. Nedvomno bi z izpa­ dom (likvidacijo ali preusmeritvijo naše pro­ izvodnje) tovarne usnja v Šoštanju prišlo do pomanjkanja raznih izdelkov tehničnega usnja, ki so posebna specialileta naše usnjar­ ne. ( Ni pa nobena novost, da je usnjarna v Ša­ leški dolini precej deplasirana, čeprav je bila še do leta 1960 ena najbolj donosnih usnjarn v Jugoslaviji. Vem, da na tem, kar je bilo ne moremo graditi. Toda stanje samo ni tako pereče, da bi bila potrebna preusmeritev. In zakaj je naša tovarna postala tako nenadoma nerentabilna, da bi jo bilo treba zapreti? Res je, delali smo s starimi stroji, imeli smo urejtine norme, znan je bil naš dober tehnič­ ni postopek, kot vegctabilci imamo izredno dobro izkušnje in prav tako v zadnjem času pridobivamo na kvaliteti kromovega jusnja. Zaenkrat je naša interna težava le oddelek Krom II, kjer organizacija najbrž še ni čisto, v redu.« Aleksander Samobor: »Naša tovarna je spo­ sobna ob normalnih pogojih uspevati i.n se rešiti vzdevka, da je »gospodarski bolnik« občine. Enotnost, disciplina, stalna izboljšava organizacije dela, to nam je sedaj potrebneje kot kdajkoli.« Tomo Hudoletnik: »Opozoril ba na to, da je stanje negotovosti zelo škodljivo. Ima­ mo nedopustno visok odstotek bolnih — 12 odstotkov. In če natančneje pogledamo, za kakšne bolezni gre, ugotovimo, da je večina bolezni živčnega izvora. To pa je dovolj zgo­ vorno, saj kaže, da stanje negotovosti žanje pogubne rezultate kot dmge nelazljive bo­ lezni.« Tako nekaj mišljenj kot prispevek k težavnemu položaju, kot ga in ga bodo še nekaj časa preživljali šo­ štanjski usnjarji. Nedvomno je prav sedaj bolj kot kdajkoli pokli­ cana občinska skupščina in vsi druž­ beno politični forumi v občini, da skupaj rešujejo to stanje in to čim bolje in čim gospodarne je. Mišlje­ nja so različna in mnogo strpnosti ter sodelovanja in resnično člove­ škega razumevanja bo potrebno, da rešimo zadevo s stališča splošnih družbenih in delavčevih, samouprav- Ijalčevih koristi, nikakor pa ne iz ozkih zornih kotov koristi in hotenj različnih panog gospodarstva. / J. Klančnik Lepo vreme v zadnjih dneh je prebudilo mrtvilo kmečkih del, ki je vla­ dalo čez zimo. Kmaj je sneg dodobra skopnel, Že so traktoristi braslov- ske ekonomske enote žalskega Kmetijskega kombinatas traktorjev sneli maščobo s katero so jih konzenrvirali in začeli s pomladnimi deli. Ker so jijive še prevlažne so začeli s škropljenjem sadnega drevja. Delo jim je otežkočal veter, ki je odpihoval škropivo, tako da je delavec moral vlagati precej truda, da bi svojo delo opravil čim bolje. Foto: J. Sever NEVSAKDANJA, GRENKA ZGODBA MOJA AMERIKA: KRUH IN KRIVICA (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Takrat sem bil še mlad in sem se po številnih priložnostnih službah in nemirnem iskanju ustalil šele v Clavton Washingtonu. Sprejeli so me v keramično ,tovarno in začel sem premišljevati o tem. da bi se osamosvojil. Čutil scinsedovolj spo­ sobnega, knpil sem si zemljišče v bližini mesta in pričel s počasno, a vztrajno gradnjo male keramične peči v bližini prometne ceste. In tako sem 1925. leta pričel s samo­ stojno proizvodnjo keramičnih iz­ delkov. Sprva so bili potrebni hudi napori, ko pa so ljudje . spoznali moje izdelke, sem imel vedno sproti ali že vnaprej prodane svoje iz- rlelke. Amerikanci niso poznali ne­ kaj finega, lepega in so bili nad mojimi izdelki navdušeni. Posel je dobro tekel. Bil sem sre­ čen in zadovoljen. Poročil sem se in družina se je pričela množiti. 1929. leta pa sem kupil večjo to­ varno v Dishinan Walhn in vse je bilo v redu do 1932. leta. ko je na­ stopilo leto velike krize. Vedel sem, da tudi meni ne bo prizanesla in ker sem se počutil ogroženega, sem se hotel zavarovati s tem, da si ku­ pim zemljišče kot vrednost, ki je kriza ne more nničiti. Še danes se spominjam, kako sem odšel v kletne prostore in prinesel v dnevni prostor vse svoje ])rihraii- ke ter jih razgrnil po mizi. Razde­ lil sem na polovico ter dejal soprogi. : Dlje časa me ne ho? Grem, v Kali­ fornijo in bom tam kupil zemljišče. Najraje bi knpil zemljo v zlatonos- nem področju ob pritokih Sacra- menta.«- Ali si lahko predstavljate, kaj je pomenila prihajajoča kriza!' Cez noč so obuboževali bogati in siro­ mašni. Armada brezposelnih je ra­ sla, ol:)^upanci so hiteli iz kraja v kraj in iskali rešitve, iskali zapo- sliitve, iskali droben kos kruha; šte­ vilni so hiteli na zahod, da si zago­ tovijo obstanek svojih sredstev z nakupom zemlje. Mrzlica kopanja zlata se je širila kot drobna rešilna bilka. Vlaki so bili ^prenapolnjeni, vsi šo hiteli, vsi odrivali drug dru­ gega =,in prokleto malo je veljala koža posameznika. Imel sem srečo, na svojem potovanju ^em slučajno v mestu Reedingu videl zakoličene parcele za prodajo. Poiskal sem lastnika, ad­ vokata, ki ga je kriza prisilila, da je začel s prodajo posestva. Odločil sem se za 100 arov zemljišča ob •glavni magistrali, ki pove­ zuje Kanado z Mehiko, ^a zemljišče sem plačal 500 dolarjev. Nekaj časa sem se zadr­ žal v Reedingu, da sem uredil vse pravne zadeve in dal svoje svoje zemljišče v najem. Takrat niti slutil nisem, da sem slučajno izbral zemljo, ki je čez nel^j let postala dra­ gocena. Že nekaj let po nakupu sem dobil različne ponudbe za prodajo in to v višini do 10 tisoč dolarjev. Takrat sem zvedel, da v bližini gradijo termoelektrarno in železni­ co. Moje zemljišče je torej pridobivalo na vrednosti. Zakupnik ali pajemnik mojega zemljišča je bil Fred Carmona. Žal pa sem šele po nekaj letih zvedel, da je na mojem zemljišču zgradil restavracijo, hlev za jahalni klub, štiri hiše, ter delavnico za popravilo avtomobilov. To pa sem izvedel -šele 1938. leta, ko jc najemnik mojo pogodbo, ki je Se velja­ la za 9 mesecev prodal bogatašu, lastniku podjetja Shasta dam (lesna industrija), ki je porušila vse objekte na zemljišču i.i četr­ tino spremenila v namakalne bazene. (Nadaljevanje prihodnjič) ODMEV saj ta dva procenta včasih celo presežcta , deset procentov tega, kar prodajalec na f tržici proda. Stojnino nam zaračunajo 100 do 180 dinarjev, izkupička pa imam mor- , da za 1500 do 1800 dinarjev. Ce od tega odštejem še vožnjo, mi ostane zelo malo. , Na trgu pa tržni nadzornik brska po na- j ših cekrih in košarah, pa ne bi bilo čud- ; no, če bi ga katera prodajalka dregnila v nos. Naj tudi naši ocenjevalci stojnine ; •lelajo bolj pravično, ne pa tako oderu- -i 'ško. Mi bi lahko to, kar prinesemo na , trg, sami pojedli, toda denar tako zelo ^ potrebujemo! Želimo si torej pravičnej- ; šega določevanja stojnine in to, da dveh,i odstotkov ne bi zaračunavali od prinese- ; nega, temveč od prodanega blaga.