Božični večer v večnem ledu in snegu
Fritjof Nansen, znani raziskovalec severnih polarnih krajev, ki je že koncem preteklega stoletja na svoji ladji Fram prodrl precej daleč v ledeno puščavo, takole popisuje v svojem dnevniku božični večer, ki ga je preživeft daleč od svojcev v ledeni pusti s svojim tovarišem Johansenom:
Nedelja, 22. decembra. Sinoči sem se dolgo izprehajal, medtem pa je Johansen kot predpripravo za božične praznike dodobra očedil najino ledeno hišico. Odstranil je pepel iz-ognjišča, zbral kosti in odmetke mesa in živil,
jih odnesel na prosto in postr* gal od tal debelo plast nesnage, ki je zamrznila z različnimi smetmi, vsled česar je postala najina sobica veliko višja.
Torek, 24. decembra. Danes ob  2.  uri  popoldne   imamo   — 24° C. Nocoj je torej sveti ve-čer. Mrzlo in vetrovno je zunaj, hladno   in   neprijetno   v najini izbi. Kako samotno je  vsepov* sod! Še nikoli nisva praznovala božičnega večera tako žalostno, tako daleč od svojih dragih ... Doma  zvonijo sedaj  polnočni  zvonovi; v  duhu  prisluškujem  njih  zvo= nenju, ki se vsipa mehko raz domači žvonik v mrzlo zimsko noč. Kako lepo! Sedaj  božiček prižiga svečice na drevescu; otroci planejo v sobo in v veselem   razpoloženju   zaplešejo   okoli   drevesca.   Ko   pridem   zopet   domov, priredim božičnico samo za otroke! Kajti Božič je čas veselja in v vsaki še tako borni kočici slavijo danes rojstvo Gospoda.
Tudi midva praznujeva z najinimi skromnimi sredstvi božični večer. Johansen je obrnil svojo srajco; jaz sem storil isto in tudi umil sem se v toptti vodi. Čisto drugače se počutim in obleka se ne prijemlje več kože kakor poprej. 'Jn potem sva si skuhala za slavnostno večerjo jed iz ribje in koruzne moke, pečeno v ribjem olju namesto v maslu, in za nameček sva použila še v olju pražen kruh. Jutri zjutraj si bova pa skuhala čokolado in prigrizovala k njej prepečenec. Pa nama bodo tako minuli prazniki...