* CL *
Letos v noči dne 12. februarja
se mi je zazdelo, da me nekdo ogovarja
iz Gorice in Ročinja, Banjšic, Salzbnrga,
iz Celovca in Trbiža ter iz Bodreža
in z Velikega zvonarja, Golla, Triglava,
z Mangarta in Krna in še drugih gor —
pa sem se ob čelo in si del: Mator!,
$Nisi! Jaz sem te klical na turo, ki sem jo hodil to uro, ko je poteklo sto petdeset let, kar sem prišel na svet...«
Iz banjšarskih tiskov in tiskov ročinjskih, iz Pefmi sa kmete in mlade ljudi in Premifhlovanj in še iz Perfstavkov in Slomškovih listov drobtinskih, Noyie pčetnih, Soče, Glasu itd., ki so mislili nanj, v spomin se je vzpel pred menoj na svoj pristni način in se mi predstavil: STANIČ VALENTIN!
IZ NAŠE DNEVNE KULTURE.
Nedavno je praznoval slovenski literat in jugo-slovenski i. t. d. svojo življensko petdesetletnico. Slavnostni govornik mu je zaklical: »Vzemi naša srca in gospodari z njimi, saj ti si naš in mi smo tvoji.« Ta izredni vzklik smo zato oteli iz časopisa, ker se slovenskemu literatu doslej kaj takega še hi primerilo. Ali pa je govoril dvornemu svetniku?
,j vse je treba spraviti v strokovnjaško reklamo, je pokazala črka Č, ko priporoča jezik v novem prevodu Kellermannovega Predora: »Kobal ne stika za starodavnimi protestantskimi pridigarji in po besednjaku, da bi ujel kak izraz, ki ni le danes brez posebnega slovarja nerazumljiv, ampak ki je bil čisto napačno tvorjen.« (Jutro 31. I. 1924.) Tisti, ki prevod sodobnega utopistič-nega romana pbreja z Bogovcem Jernejem, po-bravši drobtino izpod univerzitetne mize, bi se bil smel za reklamo podpisati s celo osebo.
O Beneškem trgovcu sta razburili našo javnost dve kritiki. Ena zato, ker si je vendar enkrat s čudno odkritostjo zapisala na koncu: popolnoma nezadostno, druga zato, ker se je g, M. Z. v svoji skromnosti retorično vprašal: p>Kdo ima paziti, da bi ostala varovana enotna linija v dobroti in dostojanstvu našega reprezentativnega gledališča? Kdo je v umetniških vprašanjih postavljen nad režiserje in vse druge?« dobro vedoč, da edini on, katerega nahod, influ-enca i. t. d. je postala tako akutna slov. kritična zadeva, da jo je z dostojanstvom in reprezentanco lastne mu besede nadrobno razložil.
Shakespeare kilometrskemu »ljubljanskemu« kritiku: »Graziano govori neskončno mnogo ničesar, več nego kdorkoli v Benetkah. Njegove pametne misli so kakor dvoje pšeničnih zrn, skritih v dveh korcih plev: ves dan moraš iskati, preden jih najdeš, in ko jih imaš, nista vredni iskanja.«
PREJELI SMO V OCENO:
E. G a n g 1:  Zbrani  spisi za mladino. VII. zv.  Pripovedni  spisi.  Ljubljana,   1923.   Izd. Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta. Andersenove  pripovedke  za  slovensko  mladino priredila Utva. Splošna knjižnica, zv. 7. Ljubljana, 1923. Zvezna tiskarna. Emil Gaborian: Akt štev. 113. Roman, poslovenil E. V. Splošna knjižnica, zv. 8. Milan Vukasovič :  Moj gavran.  (Gir.) Beograd, 1923.
Ante Kovač (Pfificus): Impresije iz jedne epohe (kroz zemlje i gradove). Zagreb, 1923. Hrv. štamparski zavod. — (Vsebina: Spomini jugoslovanskega dobrovoljca iz svetovne vojne.)
D r. L. Č e r m e 1 j : Boškovičev nauk o materiji, prostoru in času v luči relativnostne teorije. Splošna knjižnica 6./I. Zvezna tiskarna v Ljubljani, 1923. Alojzij Remec : Užitkarji, drama. Izdala Družba sv. -Mohorja na Prevaljah, 1923. Aleksander Stojanovič: Kumanov-ska bitka. Predavanje. Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1924.
Anton Novačan: Veleja. Drama o 3 dej-stvich. Preložil Bohuš Vvbiral. Prostejov, 1923. Knjigarna J. F. Buček. Dr. L j. Pivko: Proti Avstriji. Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji. Maribor, 1923. Zal. klub dobrovoljcev v Mariboru.
Janez K o p r i v n i k : Pohorje. Ponatis iz Planinskega vestnika. Zal. »Sokolsko društvo« v Mariboru, 1923.
FranFerjančič : Cerkveno-glasbena li-turgika. (Vsebina: O cerkveni glasbi vobče. — O cerkveni glasbi pri posameznih svetili opravilih. — O cerkveni glasbi v raznih svetih časih cerkvenega leta.) Založilo Ceeilijansko društvo v Ljubljani, 1923. Dr. JankoBezjakinDragotinPfi-b i 1 : Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o duše-slovju za učiteljišča in sorodne šole. Pedagogika, I. knjiga. Ljubljana, 1923. Učiteljska tiskarna.
Jo s. Spillmann: Um das Leben einer Kbnigin. (Gesammelte Romane u. Erzahlun-gen von — —. V., VI. Band.) Herder, Frei-burg im Breisgau.
Mogočna povest v 7 knjigah je nadaljevanje romana Tapfer und Treu in je dobra in vzgojna katoliška beletrija, ki naj po Kett-lerju zapira »šundu« vrata v katoliške družine. Znani Spillmannovi romani so še: Lucij Flav, Žrtva spovedne molčečnosti i. dr. Katharina Hofmann: Der Linden-miiller. Preisgekronte Volkserzahlung. Herder, Freiburg im Breisgau. Dobra, tehnično spretno pisana ljudska vzgojna povest z motivom, ki precej sliči etiki slovenske starejše pripovesti (Kersnik — Testament). Pisateljica je tudi spretna prevajevateljica iz Co-lome (Bog) in Garrolda.
,  '„