178 Nekaj pripomb k zakonu o zaščiti kmetov.
Nekaj pripomb k zakonu o zaščiti
kmetov.
Dr. VI. Rupnik.
Dne 20. aprila 1932 je bil z objavo v Službenih novinah štev. 91/XL/278*) uveljavljen zakon o zaščiti kmetov z izjemo § 4., ki uveljavlja nekatere predpise zakona o izvršbi in zavarovanju in je stopil v veljavo 5. maja 1932.
V 9 paragrafih so vsebovani trije zakoni: zakon o zaščiti kmetov, o uveljavljenju nekaterih predpisov izvršilnega zakona in o možnosti individualnega moratorija za poedine denarne zavode. Na prvi zakon se nanašajo §§ 1. do 3., 6. in 7., na drugi zakon § 4., na tretji zakon § 5. Skupna pa sta §§ 8. in 9. Po sistematiki bi spadala §§ 6. in 7. pred § 4., ker utegneta na sedanjem mestu kvečjemu delati ne-sporazumljenje. Z izjemo § 4. je zakon začasen, § 5. je pa začasen le v tem, da je dopustno dovoliti moratorij, ni pa začasen glede trajanja. To je prepuščeno uredbi ministrskega sveta, ki ima zakonsko moč.
Na tem mestu hočem obravnavati tri vprašanja, ki se bodo v praksi pojavila.
Nekaj pripomb k zakonu o zaščiti kmetov. 179'
Prvo vprašanje je: Kaj je razumeti pod premično imovino. V § 1. je določeno, da se od dne, ko dobi ta zakon obvezno moč, odlagajo vse javne prisilne prodaje (izvršilne dražbe) premične in nepremične imovine kmetov, nove pa se ne smejo dovoljevati. Za isto dobo se ustavljajo vse prisilne uprave (sekvestracije) in odvzemi premičnih stvari (transferacije).
Po državljanskem pravu vseh pravnih področij ločimo stvari v premične in nepremične, v telesne in netelesne. Nasprotno pa te razlike ne delajo pravdni zakoni pri določbah o izvršbi. Po našem obč. drž. zakoniku so premične stvari tiste, ki se morejo prestaviti brez škode za svojo celovitost s kraja na kraj, kolikor jih ni imeti po posebnih zakonitih predpisih ali kot pritikline za nepremičnine. Telesne stvari so tiste, ki jih zaznavamo s čuti, ostale so netelesne (pravice, terjatve). Ker zakon ne razlikuje, bi se zdelo na prvi pogled, da je hotel zakonodajec onemogočiti prodajo, upravo in odvzem vseh premičnih stvari (premične imovine) telesnih in netelesnih. Ker pa se pravdni zakoni ne izražajo enako, je jasno, da se je naslonil zakonodajec na pojmovanje enega ali drugega zakona.
Novi izvršilni postopnik, čigar izraze je zakon na nekem drugem mestu prevzel, naš izvršilni red in zakonski čl. LX od leta 1881. s kesnejšimi spremembami, ki velja v Vojvodini in Medjimurju, delajo razliko. Hrvatski parbeni postu-pak, srbski zak. o postupku u gradjanskim parnicama, črnogorski zakonik o sudskem postupku in bosanski gradjanski postupnik tega ne ločijo. Hrvatski in bosanski izvršilni predpisi obravnavajo pod izvršbo na premično imovino le izvršbo na telesne premične stvari, srbski izvršilni predpisi pa poznajo sploh samo izvršbo na (telesno) premično in nepremično imovino in sicer z izjemo izvršbe na plačo in na terjatve, ki je omejena na dobro voljo dolžnikovega dolžnika.
Če zasledujemo razvoj od prvega zakonskega predloga, ki je bil predložen narodnemu predstavništvu 19. marca, do sedanjega zakona, vidimo, da se je prvotna široka zaščita čimdalje krčila. Od prvotne generalne poravnave za ves prezadolženi kmetski stan smo preko generalnega moratorija za kmetski stan prišli do tega, da so izvršbe proti kme-. tom časovno omejene. Zabranjena je le uprava, prodaja in odvzem imovine. Po našem, pa tudi po hrvatskem in bosanskem pravu pa so možni še drugi načini vnovčenja. Le premične telesne stvari se vnovčijo po vseh predpisih samo s prodajo. Iz govorov ministrov in poročevalcev se razodeva
180 Nekaj pripomb k zakona o zaiMti kmetov.
to-le: Zakonodajec je hotel preprečiti, da bi upniki izrabili čas, dokler ne bo sprejet zakon o konvertiranju kmetskih dolgov, za katerega je potreben daljši študij, v to, da bi pognali kmeta z zemlje in iz hiše in mu pobrali to, kar sicer ni neobhodno potrebno, in kar je že po veljavnih predpisih od izvršbe izvzeto, kar pa vendar potrebuje za vsakdanje življenje. Ni pa bil namen s tem začasnim zakonom, kmetu sploh odložiti plačila, nasprotno zakonodajec hoče, da kmet tudi v tem zaščitnem času izpolnjuje svoje dolžnosti, kolikor more.
Po tem razmotrivanju je jasno, da je imel zakonodajec pred očmi srbski gradjanski parbeni postupnik in da je pod pokretno imovino razumeti le premične telesne stvari. Zlasti pa ne velja omejitev glede izvršbe na papirje in hranilne knjižice, navedene v § 2%. i. r., ker so tu telesne stvari le na zunaj, po svoji naravi, pravno so pa netelesne stvari, ker namestujejo le terjatev, ki izvira iz njih in se more redno le z njih pomočjo uveljaviti. Ne velja ta omejitev končno glede odvzema denarja, kajti odvzem denarja se šteje kot za-vezančevo plačilo. Pod pojmom odvzem (hramba, čuvanje, transferacija) pa obravnavajo vsi zakoni le tisti odvzem stvari, ki naj zavaruje nemoteno izvršitev prodaje.
'Drugo vprašanje, ki se pojavi, je, ali naj sodišče izvršbo odloži, ali naj jo ustavi, ali pa naj prodajo in dražbo odloži, upravo in odvzem pa ustavi. Oba izraza sta povzeta po novem izvršilnem zakonu. Srbski gradjanski parbeni postupnik odlaganja sploh ne pozna, temveč le ustavitev na predlog zahtevajočega upnika, hrvaški gradjanski parbeni postupnik pozna začasno ustavitev izvršbe.
Po našem izv. redu ni vseeno, ali se izvršba odloži ali ustavi.
Če se prodaja, dražba ali uprava odloži, ostanejo v veljavi vsa izvršilna dejanja, ki so že opravljena, kolikor niso izrecno razveljavljena, v zemljiški knjigi ostane zaznamba uvedbe dražbenega postopanja in unrave. zahtevajoči upnik je še vedno zahtevajoči upnik, zato mu ni treba pri razdelilnem naroku o razdelitvi skupička za prodane premične telesne stvari terjatve prijaviti. Če je ne prijavi, ga ne zadenejo posledice § 285. zadnji odstavek izv. r. Zaslišanje zahtevajoče stranke pred odločitvijo ni predpisano.
Če se prodaja, dražba ali uprava ustavi, se razveljavijo vsa izvršilna dejanja, izbrišejo se zaznambe uvedenega -o-stopanja v zemljiški knjigi, upnik mora terjatev priglasiti k razdelilnemu naroku, ker sicer sodišče njegove, z zarublje-nimi premičninami sicer zavarovane terjatve ne sme upošte-
Nekaj pripomb k zakonu o zaščiti kmetov. Icl
vati. V vrstnem redu zaznambe dražbenega postopanja sme oz., če hoče ohraniti vrstni red, mora zahtevati vJcnjižbo zastavne pravice, z izbrisom zaznambe prisilne unrave je upnik sploh izgubil vrstni red. Pred odločbo o ustavitvi je treba zaslišati stranke event. razpisati narok.
t-no se menda more takoj izključiti, namreč to, da bi imel zakonodajec namen, določiti za nekatere izvršbe ustavitev, za druge pa le odložitev. Gotovo pa je, da na izražanje zakonodajec ni polagal važnosti.
Skupščinski odbor je napravil dva načrta, preden je bil zakon sprejet v sedanji obliki. Prvi načrt je govoril o moratoriju, drugi načrt pa je imel že obrise sedanjega zakona, in je bil le nekoliko spremenjen in dopolnjen. Ta drugi načrt pa je po prvotnem besedilu določal, da se prodaje in dražbe odlagajo, odvzemi in uprave se pa ukinejo (ukidaju). Ta izraz je pa zopet povzet po § 43. novega izv. zakona, ki določa, da more sodišče, ki odlaga izvršbo, dovoliti ukinjenje (raz-veljavljenje — ukidanje) že izvršenih izvršilnih dejanj pod nekaterimi pogoji. .. Ker govori § 7., da izda odločbo o odložitvi po § 1. sodišče (izvršilno oblastvo) in ustavitve ne imenuje posebej, moremo domnevati, da je imel zakonodajec v mislih odložitev izvršbe. Zaščita se je krčila od predloga do predloga in zato je očividno, da je bil izraz »ukinejo se« v prvotnem besedilu drugega načrta le pomoten, ker tisti, ki je to spremembo povzročil, ni delal razlike med obema pojmoma, na vsak način pa brez stvarne utemeljenosti, do-čim je bil izraz ukinjenje uprave in odvzema v prvotnem besedilu stvarno utemeljen, kajti odložitev uprave in odvzema brez istočasnega razveljavljen j a ni mogoča. Tako pridemo do zaključka, da se prodaja, dražba, odvzem (hramba) in uprava samo odlože, odvzem sam se pa razveljavi in razveljavi se tudi prisilna uprava, pri slednji pa ne celotno postopanje, marveč le uvedba prisilnega upravnika. Taka razlaga je pa tudi iz gospodarskih vidikov utemeljena.
-Končno omenim še eno vprašanje: kdaj postopa sodišče po § 1. uradoma in kdaj na predlog. V § 7. je določeno, da izda sodišče odločbo po službeni dolžnosti ali na dolžnikovo zahtevo, če sodišču ni znano, da je dolžnik kmet. V drugem primeru mora sodišče uradoma pribaviti potrdilo o okolno-stih, po katerih je presoditi, ali je zavezanca imeti za kmeta po tem zakonu. (§ 6.) Iz tega se hoče zaključiti, da sme sodišče odložiti izvršbo le takrat, če so mu znane vse okolnosti, od katerih je zavisno vprašanje, ali je zavezanec zaščiten kot kmet po tem zakonu, češ če sodnik teh okolnosti ne pozna, ne sme postopati po § 1. Taka razlaga ni smiselna, ker
182 Kinjiževna poročila.
bi bilo potem v 99 '-/r nemogoče, upoštevati zaščito po službeni dolžnosti. S tako razlago se pa postavlja na glavo namen zakona, da zaščiti kmetski stan s tem, da zabrani izvršbo proti kmetom. Zato je tudi določba, da more sodišče zaščito uradoma upoštevati, na prvem mestu in prvotno v drugem načrtu določeno le, da mora sodišče uradoma postopati. Pristavek »ali na predlog zavezanca«, je prišel v zakon šele kesneje. Logično je razlagati § 7. tako: če ima sodnik zadostno podlago za domnevo, da je zavezanec kmet v smislu § 6. zakona, potem mora postopati uradoma, če mu lastno znanje ne zadošča, more zahtevati potrdilo od občine, če sodnik domneva, da zavezanec ni zaščiten, kar bo redno takrat, če je zavezanec označen kot posestnik in obrtnik, potem bo moral čakati na predlog zavezanca; v tem primeru bo pa moral uradoma pribaviti potrdilo.