Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete
BREZPLAČNO
Hrana za pse, okus govedina/piščanec in puran 1f25 kg
Eo-h vifi s, ™ M li c 19. ivjusu 2C15. I \ Mroji frčati • bftiflaiH) iždelfk. ioii
Si l]C ititlEVJ-O, na H_-Up ^ LlhuC 'Jli' 11J VI
lan* 1 IKM! fe MU» boi" &Tqifi.'i? lijmrait Vi^i te ItgliffiB re ¿iigj V tt^mm.
Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331
Oglasi
I
2 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Obseg študentskega dela upada.....................4
Kmetijstvo:
Rentabilnost mlečne proizvodnje
pod vprašajem........................................................5
Solčava:
Občinska slovesnost v znamenju
glasbe in dobrega razpoloženja.......................7
Tretja stran
Luče:
Občinska priznanja v roke človekoljubnih organizacij in posameznikov............................8
Intervju:
Gregor Deleja,
ravnatelj Gimnazije Celje - Center....................9
Rock skupina Up N' downs:
Zmagovalci 49. Gitarijade v Zaječarju.........14
Ljubno ob Savinji:
Vavdi, Brgles in Cencel
najboljši kiparji z motorno žago....................18
Vlcersko tekmovanje v Lučah:
Dobra pripravljenost zmanjšuje
število delovnih nesreč......................................19
Atletika:
Maja Mihalinec potuje na SP in olimpiado .... 22
m
t> - gFM
(MS)

_L
Vse več mladih išče svojo eksistenco v tujini
Po tem, ko so s 1. februarjem letošnjega leta začele veljati določbe novele zakona za uravnoteženje javnih financ, po katerih je študent vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačuje prispevek po stopnji 15,5 odstotka, študentski servisi povsod po Sloveniji beležijo upad obsega dela. Zaradi plačevanja prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje je namreč študentsko delo ponekod postalo predrago.
Obseg opravljenih ur študentskega dela se je od začetka februarja do konca maja, ko je prek servisov delalo nekaj manj kot 33 tisoč študentov in dijakov, zmanjšal za 18 odstotkov. Najpogosteje so dijaki in študenti v tem času opravljali administrativna dela, dela v proizvodnji, gostinska, trgovska in fizična dela, dela hostese in promocije.
Praksa kaže, da so podjetja večinoma prevzela plačilo prispevkov, ki jih morajo študenti plačevati za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nekatera podjetja so to obvezo prevzela delno, v manjšem obsegu pa ta obveza v celoti ostaja študentom.
Na študentskih servisih opažajo, da so dela, ki so imela pred sprejetjem zakonskih sprememb urno postavko nižjo od 4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto, v pretežni meri izginila. Edina logična razlaga tega pojava je, da so podjetja študentsko delovno silo nadomestila s cenejšo. To velja zlasti za regije, ki so imele pred omenjenimi spremembami nižje povprečne urne postavke od minimalne.
V sredo je bil mednarodni dan mladih. Statistični urad je pred dnevi objavil, da je bilo v Sloveniji v letu 2013 s svojim življenjem na splošno zadovoljnih 80 odstotkov mladih, medtem ko rezultati zadnje obsežnejše evropske raziskave o kvaliteti življenja, ki jo pripravlja Eurofound, kažejo, da so mladi v Sloveniji vedno manj optimistični glede svoje prihodnosti.
Dejstvo je, da število mladih pri nas upada, stopnja tveganja revščine med mladimi pa narašča. Med krizo na trgu dela so bili mladi nadpovprečno prizadeti, zato ni presenečenje, da je bilo v lanskem letu med izseljenci največ mladih, skoraj 30 odstotkov. Največ izseljenih mladih je bilo v starostni skupini 25-29 let, njihovo število pa se je od leta 2008 več kot podvojilo. Vse več mladih torej išče priložnosti za zaposlitev v tujini.
Slovenija je na prvem mestu v Evropski uniji po deležu začasnih zaposlitev med mladimi, v zadnjem obdobju pa vzbuja skrb naraščajoč delež mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje. Sedaj znaša ta delež že skoraj 16 odstotkov, neaktivnost pa ni zgolj težava posameznika, temveč ceno v taki ali drugačni obliki plačuje celotna družba.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 33, 14. avgust 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com
Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
3
Tema tedna
OBSEG ŠTUDENTSKEGA DELA OPADA
Višje urne postavke, a precej manj
ponudb dela
S 1. februarjem letošnjega leta so na področju študentskega dela začele veljati spremembe, ki so tovrstne zaposlitve precej podražile. Posledično je obseg dela študentov upadel, ponekod skoraj za 20 odstotkov, nekatera nižje plačana preprostejša dela pa so praktično izginila iz ponudbe študentskih servisov.
Ključni razlog za upad študentskega dela je obvezno plačevanje prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Posledice zmanjšanja obsega ur študentskega dela bodo prizadele tudi ministrstvo za finance, saj pričakujejo zmanjšanje proračunskega priliva sredstev od koncesijske dajatve od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela dijakom in študentom.
DRAŽJI ŠTUDENTJE NE SPODBUJAJO ZAPOSLOVALCEV
Študentsko delo nenehno upada že od začetka gospodarske krize v letu 2008. V šestih letih je povprečen mesečni študentski zaslužek upadel za dobrih šest od-
stotkov, v lanskem letu je študent v povprečju zaslužil 179 evrov, leta 2007 pa dobrih 190 evrov. Že leta 2012 se je ob 11-odstotni podražitvi študentskega dela obseg dela skrčil za 21 odstotkov, po letošnji ureditvi pa so študenti dražji tudi do 25 odstotkov, zaradi česar jih podjetja manj zaposlujejo in se v večji meri poslužujejo drugih rešitev, kot je na primer agencijsko zaposlovanje.
PODJETJA ENOSTAVNIH DEL SKORAJDA NE PONUJAJO VEČ
Z novo ureditvijo je bila določena tudi minimalna urna postavka, ki ne sme biti nižja od 4,5 evra bruto. To najbolj občutijo delodajalci, ki so najemali študente za enostavna
Katja Stradovnik, predsednica Kluba Zgornjesavinjskih študentov:
»Letošnje leto smo na področju študentskega dela doživeli kar nekaj sprememb, tako dobrih kot tudi malce manj dobrih. Dobra sprememba je zagotovo upoštevanje študentskega dela pri delovni dobi, malce manj dobra pa je večja obdavčitev študentskega dela, ki vpliva tako na delodajalce kot tudi na študente. Povečana obdavčitev študentskega dela je na trgu dela nekoliko razburkala situacijo. Kot posledico uvedbe minimalne urne postavke opažamo nekoliko manj študentskega dela, nekatera podjetja so ga povsem ukinila, druga podjetja pa se poslužujejo različnih oblik nižanja študentskega dela, kot so skrajšani delovnik, neplačevanje malice, nižanje stimulacije, v zasebnem sektorju pa nekateri delodajalci celo ponujajo plačilo na roko. Kljub večji obdavčitvi je študentsko delo še vedno najbolj fleksibilna oblika dela. Delodajalec ima mnogo več svobode in lahko neučinkovitega študenta po hitrem postopku nadomesti z novim, brez večjih pravnih posledic.
V Zgornji Savinjski dolini imamo že v osnovi malo ponudb za študentsko delo, večina le-tega poteka v lokalih, nekaj malega je anketiranja in administracije. Zato težko rečem, da se posledice novitet na področju študentskega dela poznajo tudi pri nas.«
dela v proizvodnji, polnjenje polic, pakiranje in podobna enostavna dela. Pri teh delih so študente plačevali tudi evro in pol do dva evra manj, kot je to dopustno sedaj. Zato študentov za tovrstna dela skorajda ne najemajo več, še najbolj to velja za regije, v katerih so bile pred spremembami urne postavke precej nižje od minimalne; med slednjimi je tudi Štajerska.
So pa seveda dandanes bolje plačani tisti študentje, ki jim delo še uspe dobiti. Povprečna urna postavka v letu 2014 v Sloveniji je znašala 4,2 evra neto, najnižja je bila celo pod 2,5 evra neto. Trenutno povprečna urna postavka znaša 4,8 evra neto in če se študentu uspe z delodajalcem dogovoriti, da slednji prevzame tudi plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki naj bi ga v višini 15,5 odstotka v celoti plačevali študenti, je razlika že opazna.
V BSH HIŠNIH APARATIH ŠTEVILA
ŠTUDENTOV NISO ZMANJŠALI
V podjetju BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje so v letu 2014 skozi vse leto delali s približno 40 študenti, od tega so jih do konca leta nekaj tudi zaposlili. Kot je povedala Maja Šketa, predstavnica omenjenega
podjetja za odnose z javnostmi, tudi letos delajo s približno enakim številom študentov kot v lanskem letu. V Hišnih aparatih se tako zaradi povečanja stroškov študentskega dela število študentov ni zmanjšalo, so pa nihanja, kar pomeni, da kakšen mesec zaposlujejo več študentov, nato manj, odvisno od potreb. Seveda pa sprememba zakona pomeni dodaten strošek, kar lahko vodi k manjšemu zaposlovanju v prihodnosti - odvisno od ekonomske situacije.
VIŠJE OBVEZE, VEČ POSKUSOV ZLORAB?
Dijakom in študentom se od letos dalje preko študentskega dela pridobljene delovne izkušnje upoštevajo kot formalne, kar je velik korak k enakovrednosti pri kandidiranju za redne zaposlitve. Podjetja seveda želijo ohraniti čim večjo fleksibilnost zaposlitev in hitro ter preprosto najemanje začasne delovne sile.
Žal se zaradi letošnjih sprememb po podatkih študentskih organizacij pojavljajo tudi različne kršitve ter zlorabe zakona - od ponudb za delo na črno do manipuliranja z minimalno urno postavko.
Tatiana Golob
4 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015

Kmetijstvo
RENTABILNOST MLEČNE PROIZVODNJE POD VPRAŠAJEM
Odkupne cene mleka strmoglavo navzdol
Od 1. aprila dalje v Evropski skupnosti ne veljajo več mlečne kvote oziroma omejitev proizvodnje. To pomeni, da lahko pridelovalci svoje proizvodne zmogljivosti širijo. Trenutno ponudba mleka presega povpraševanje, zato cene padajo. Dodatno k temu pripomore še prepoved izvoza v Rusijo.
Pred dvema letoma je bila slika ravno obratna, povpraševanje po mleku je povzročilo višje cene, zaradi teh pa se je povečevala proizvodnja. Zaradi prejšnjih visokih cen se zdi sedanji padec še bolj občuten. Povprečna evropska odkupna cena je maja znašala 30,83 evra za 100 kg.
V Zgornji Savinjski dolini je k turbulencam na mlečnem trgu, ki bodo najbrž prisotne tudi v prihodnje, pripomogel še propad tukajšnje kmetijske zadruge. Kmetje - rejci krav molznic so se vsak po svoji presoji odločili za posameznega odkupovalca, ki jih je v dolini sedaj pet. Izkazalo se je, da je določena oblika organiziranosti vendarle prednost, zato so nekateri pristopili k ustanovitvi nove zadruge.
CENA MLEKA NA MEJI RENTABILNOSTI Podjetje Davidov hram d.o.o. odkupuje mleko od 147 kmetov in ga posreduje v Ljubljanske mlekarne. Ervin Goličnik, vodja kmetijskega programa v omenjenem podjetju, pravi, da so se odkupne cene po občutnem padcu v januarju stabilizirale. Kakšno bo gibanje cen v prihodnosti, je po njegovem težko napovedovati. »Menim, da bo na ceno mleka pri nas vplivalo gibanje cen mleka v sosednjih državah, kamor se slovensko mleko prodaja poleg domače potrošnje. Glede odkupljenih količin mleka v prihodnosti se bomo v Davidovem hramu potrudili, da jih bo čim več, je pa trenutno cena mleka na meji rentabilnosti.«
PRAG NAJNIŽJIH ODKUPNIH CEN Kmetijska zadruga Šaleška dolina je po besedah direktorja Ivana Dreva v juniju zagotavljala za cent in pol višjo odkupno ceno mleka kot
Konec julija je bil objavljen prvi javni razpis pomoči mladim kmetom za zagon dejavnosti za programsko obdobje 2014-2020. Država Slovenija bo v celotnem obdobju za ukrep namenila 60.650 tisoč evrov, od tega je 80 odstotkov evropskih in 20 odstotkov državnih sredstev. Na razpis za leto 2015 se bo mogoče prijaviti do 18. septembra.
Razpis je zaprtega tipa. Vnos vlog v elektronski sistem in vlaganje vlog v fizični obliki bo možno od prvega delovnega dne po izteku 21 dni od objave javnega razpisa v uradnem listu, se pra-
Nizke odkupne cene sicer še krijejo stroške pridelave mleka, ne omogočajo pa amortizacije, opozarja predsednik Kmetijske zadruge Dreta Franci Zagožen. (Foto: Marija Lebar)
konkurenčna mlekarna. Kot je povedal Drev, se zadruge solastnice mlekarne Celeia pogovarjajo o možnosti, da bi z mlekarno sklenile dogovor o določitvi najnižje odkupne cene, pod katero odkup ne more pasti. Take dogovore, tako Drev, poznajo mlekarji tudi drugod, na primer v sosednji Avstriji.
CENE PADLE SKORAJ ZA TRETJINO Cena je v enem letu padla z 42 na 29 centov za liter, kar je skoraj tretjina. Prodaja in cene so odvisne od povpraševanja. Na srečo večina zgornjesavinjskih kmetij ni povsem odvisna od mleka, marsikje imajo še druge prihodke, pravi donedavni predsednik Govedorejskega društva Zgornje Savinjske doline in sedaj predsednik novoustanovljene zadruge Dreta Franci Zagožen.
vi od 24. avgusta do 18. septembra 2015. Nepovratna finančna pomoč znaša za mladega kmeta, ki se na kmetiji zaposli, 45.000 evrov, za ostale upravičence je znesek javne podpore 18.600 evrov.
Upravičenci do podpore so mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge stari od 18 do vključno 40 let in imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijo. Mladi kmet lahko začne z vzpostavitvijo kmetije največ 18 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis.
NOVA ZADRUGA DRETA
Nekateri tukajšnji kmetje so v marcu ustanovili novo kmetijsko zadrugo Dreta. Ta zdaj povezuje 30 zadružnikov, predvsem proizvajalcev mleka, ki so že nekaj časa mleko oddajali Kmetijski zadrugi Sloga Kranj. Sloga je mleko plasirala dalje Mlekopu Kranj, ki združuje več kmetijskih zadrug in zanje prodaja mleko šestim velikim kupcem, tudi zunaj slovenskih meja, tako se tveganje razprši. Tranzit mleka v Mlekopu letno znaša 95 milijonov litrov.
Člani zadruge Dreta so se odločili, da je bolj smiselno, da mleko prodajajo sami brez vmesnega člena. Mlekop glede na iztržek, ki je odvisen od kakovosti, izračuna povprečno ceno mleka za izplačilo posameznim zadrugam, ki mleko nato plačajo individualnim pridelovalcem.
TRI MILIJONE LITROV MLEKA
Člani Kmetijske zadruge Dreta skupaj proizvedejo okoli tri milijone litrov mleka na leto. Tega bodo v kratkem plasirali preko Mlekopa, zdaj pa teče odpovedni rok po pogodbah z dosedanjo zadrugo odkupovalko. Prednost vidijo tudi v možnosti vsake od pridruženih zadrug, da po tej poti dobiva pomembne informacije.
Nizke odkupne cene sicer še krijejo stroške pridelava mleka, ne omogočajo pa amortizacije in vlaganj v razvoj kmetije, opozarja Zagožen. Vsaka kmetija zase je podjetje s povsem lastnimi značilnostmi in ekonomskimi možnostmi ter strokovnim znanjem pridelovalca. Da mlečna proizvodnja še ni padla pod mejo rentabilnosti, pripomore dejstvo, da so cene vhodnih materialov, kot so krmila, dokaj ugodne.
Glede različnih odkupnih cen pri različnih od-kupovalcih predsednik Drete pravi, da se večinoma ravnajo po italijanskih cenah in se med seboj prej ali slej izravnavajo.
Marija Lebar
za zagon
Kandidati, ki nimajo vsaj nižje poklicne izobrazbe s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti, lahko zahtevano izobrazbo, ki je eden od vstopnih pogojev za ta ukrep, v kratkem času uredijo s pridobitvijo certifikata NPK - nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti, zagotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Ta je registrirana za izvajanje postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Marija Lebar
KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Prvi razpis za pomoč mladim kmetom
dejavnosti
Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 5
Iz občin, Organizacije
MOZIRSKI GAJ
Belinka razveselila obiskovalce z novimi klopmi
Mozirski gaj, eden izmed najlepših parkov cvetja v Sloveniji, je bogatejši za novo pridobitev - Belin-kine klopi, ki bodo poskrbele za prijetne trenutke med oddihom v okrilju vrtov in cvetja ter spletle marsikatero prijateljsko vez ob prijetnem druženju.
Prijateljstvo je tudi tema Belinki-ne akcije Prijateljstvo za vedno, v okviru katere se je Belinka odločila za donacijo klopi različnim parkom, otroškim igriščem in športnim zavodom po Sloveniji. Belin-ka, ki je izdelala lesene klopi, je z donacijo Mozirskemu gaju želela pomagati pri nadomestitvi dotrajanih klopi v parku in s tem obiskovalcem parka omogočiti nemoteno uživanje v lepotah in blagodej-
Donacija Belinke že krasi izbrane sprehajalne poti v Mozirskem gaju.
(Fotodokumentacija Belinke)
ni energiji narave.
Donacija že krasi izbrane sprehajalne poti, na katerih bodo obiskovalci Mozirskega gaja po novem našli zlato-rumene klopi z zelenim in modrim poudarkom, po vzoru Belinkinega logotipa. Vodilna proizvajalka premazov za les v Sloveniji je seveda poskrbela tudi za ustrezno vremensko zaščito lesenih klopi, za njihovo odlično stanje pa bo brezplačno skrbela tudi v prihodnjih letih.
Belinka in Mozirski gaj vabita k obisku parka in preizkušanju novih klopi, več informacij o Belinkinih dejavnostih, donacijah klopi in prihajajoči dobrodelni dražbi pa je objavljenih na facebook strani Belinke.
KF
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Na Ston po prenovljeni cesti
OBČINA NAZARJE
Prenovljeni del ceste Borseka-Ston
(Fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji)
V minulih dneh je bila zaključena sanacija ceste Borseka-Ston, ki jo je za Občino Rečica ob Savinji izvajalo celjsko podjetje VOC. Za omenjeno sanacijo je občina od države uspela pridobiti nekaj manj kot 36.000 evrov nepovratnih sredstev za odpravo posledic po žledu v letu 2014.
Prenovitvena dela so potekala v juliju in avgustu, cesto so občasno
Nova brv skrajšala pot do Prihove
Čez zemljišče industrijsko obrtne cone (IOC) Prihova teče več manjših vodotokov, ki nimajo imen in so označeni s številkami. Na omenjenem območju se zlivajo v Savinjo. Preko enega od njih, potoka št. 3, je izbrani izvajalec TPP Rimos trade d.o.o. iz Radmirja po naročilu Občine Nazarje v teh dneh zgradil brv.
Nazarska občina je premostitev potoka št. 3 predvidela že ob prvotni komunalni ureditvi IOC. Že takrat so postavili betonske nosilce za železno konstrukcijo oziroma za tra-verze. Ker namerava občina prenoviti in urediti pešpot, ki vodi od mo-
stu čez Savinjo v Nazarjah do IOC Prihova, je bilo treba najprej premostiti potok.
Mostiček oziroma brv ima kovinsko konstrukcijo, pohodna površina pa je lesena, delno iz ma-cesnovega, delno iz hojevega lesa. Brv je dolga enajst metrov in široka meter in pol. Ograja je kovinska, visoka en meter.
Občina je za projekt iz proračuna odštela nekaj manj kot 5.400 evrov. V nadaljevanju bo občina izvedla še razpis za izvajalca rekonstrukcije pešpoti Nazarje - IOC Prihova.
Marija Lebar
zapirali, vendar, kot pravijo na občini, zaradi tega do težav ni prihajalo. Sanirali so 2.400 metrov dolg odsek, uredili so odvodnjavanje in makadamsko nasutje cestišča. Ob tem so očistili še obcestne jarke in propuste ter poskrbeli za gre-diranje in valjanje cestišča. Skupna vrednost opravljenih del je 43.900 evrov.
Marija Lebar
Nova brv bo sestavni del pešpoti od mostu čez Savinjo v Nazarjah do poslovne cone Prihova. (Fotodokumentacija Občine Nazarje)
6 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
Iz občin
SOLČAVA
Občinska slovesnost v znamenju glasbe in dobrega
razpoloženja
V	Solčavi preko celega leta pripravljajo številne prireditve za turiste in obiskovalce, ena prireditev - občinska slovesnost - pa je namenjena predvsem domačinom. Tako so se v nedeljo, 2. avgusta, na prireditvenem prostoru v Solčavi zbrali številni občani, nekdanji solčavski prebivalci, ki sedaj živijo drugod, in povabljeni gostje, da skupaj prisluhnejo zanimivemu programu, katerega rdeča nit je bila solčavska glasbena ustvarjalnost. Zbrane je nagovorila županja Občine Solčava Katarina Prelesnik, zaključno presenečenje pa je bil nastop ansambla Štirje kovači.
CESTE, PLAZ, INFRASTRUKTURA ...
V	Solčavi podeljujejo občinska priznanja samo vsaka štiri leta - ob zaključku mandata občinskega sveta in župana, tako da podelitve tokrat ni bilo. Županja Prelesnikova je med drugim omenila lanske lokalne volitve in naštela, kje je videla izzive, da je kandidirala: »Ceste na Solčavskem, tako občinske kot državne, so v kritičnem stanju. Potrebno bo vlaganje v okoljsko infrastrukturo. Sanacija Macesnikovega plazu je bila do leta 2007 izvedena nekako do polovice. K sreči bolj ali manj miruje, a ta zgodba nikakor ni končana. V tesni povezavi s slednjim je ureditev državne ceste v Podolševo predvsem na mestu, kjer imamo še vedno zasilni most, ki preprečuje dostopnost večjim vozilom, avtobusom ... Mnogo je drobnih in velikih stvari, ki jih moramo postoriti. Nič ni samo po sebi umevno in ne gre kar čez noč. Posebno preudarni bomo mo-
projekt Catours, s katerim bodo v obliki čez-mejnega sodelovanja Solčavsko približali tudi gostom, ki se mudijo na avstrijski strani. Nad prireditvenim prostorom v Solčavi jim je uspelo
kov s turistično infrastrukturo, informativnimi tablami, klopmi in mizami, ležalniki, mostički, zavetišče za kolesarje, razgledno ploščad z najlepšim pogledom na Logarsko dolino.«
Različni pevski sestavi, ki delujejo na Solčavskem, so garancija za nadaljevanje tradicije in negovanje lokalnih glasbenih posebnosti. (Foto: Marija Lebar)
postaviti platneno streho, nedavno so zaključili tudi večletni projekt, posvečen solčavski kulina-riki, Iz narave na krožnik.
Prelesnikova je še dodala: »Konec junija smo zaključili projekt Solčavska panoramska cesta - pot najlepših razgledov. Da je na tem sicer dokaj obiskanem, pa vendar neodkritem območju Solčavskega potrebno veliko postoriti, je pred več
Zupanja Katarina Prelesnik (levo) je opozorila: postoriti. Nič ni samo po sebi umevno in
rali biti, saj bomo v prihodnosti razpolagali še z manj sredstvi kot doslej. Država neumorno klesti proračune občinam, kot je naša.«
OD LANSKEGA DO LETOŠNJEGA PRAZNOVANJA Županja je naštela projekte, ki so bili realizirani v času od lanskega praznika, med drugim
»Mnogo je drobnih in velikih stvari, ki jih moramo
ne gre kar čez noč.« (Foto: Marija Lebar)
leti prepoznal moj predhodnik Alojz Lipnik. Osnovna potreba je obnovitev in sanacija regionalne oziroma državne ceste pod Olševo, katere velik del poteka po območju plazišča - Macesnikovega plazu. S pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je naš projekt sofinanciral v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov, smo uredili dvajset postan-
SOLČAVSKE KORENINE SO GLOBOKE
Županjo je v imenu »izseljenih« Solčavanov pozdravil Drago Poličnik, ki ji je v zahvalo predal šopek cvetja. Številčna skupina nekdanjih solčavskih domačinov, ki so sedaj doma drugod, se je zbrala na posebni prireditvi še pred občinsko slovesnostjo. Na prireditveni prostor so prišli skupno, v spremstvu harmonike in s svojo zastavo.
Razvedrilni del programa, ki so ga oblikovali člani Kulturnega društva Franc Herle Solčava in ostali občani, je vseboval veliko mero ustvarjalnosti na glasbenem področju, od domače do umetne pesmi in od citer do sodobnih glasbenih oblik. Franci Podbrežnik - Solčavski je v pogovoru z glasbeniki različnih generacij navdušenemu občinstvu predstavil, kako so včasih igrali na ohcetih, kako je bilo hoditi na pevske vaje v snegu tudi po več ur daleč, kako je delovala solčavska »plehmuzika«... Vmes so nastopili različni pevski zbori, sestavi in ansambli, ki so na koncu skupaj zapeli pesem Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi? Odgovor se je ponujal kar sam, saj so na odru stali pevke in pevci različnih generacij, tudi dedje in vnuki, ki bodo solčavsko glasbo gotovo negovali še naprej.
Preko video projekcije je bilo prikazanih precej zgodovinskih fotografij, med drugim slovesno odprtje Zadružnika leta 1957, ko je nastopil ansambel Štirje kovači. »In kakor leta 1957 so Štirje kovači z nami tudi nocoj,« je voditelj predstavil presenečenje večera. Druženje ob značilni solčavski kulinarični ponudbi je trajalo še dolgo po uradno končani prireditvi.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 7
Iz občin
LUČE
Občinska priznanja v roke človekoljubnih organizacij
in posameznikov
V četrtek, 6. avgusta, je v dvorani v Lučah potekala slavnostna seja občinskega sveta. Na njej so podelili tri občinska priznanja, dogajanje pa je spremljal privlačen kulturni program. Uvod v slovesnost je bila slovenska himna, ki so jo zapeli člani okteta Žetev, nato pa je povezovalec Niko Bezovnik pozdravil goste in na oder povabil župana Občine Luče Cirila Rosca.
LUČE ŽIVIJO POLNOKRVNO ŽIVLJENJE
Župan je med drugim dejal: »Danes je priložnost, da osvetlimo dogodke zadnjega obdobja, ki so zaznamovali naš kraj. Kar veliko jih je bilo, na srečo več dobrih kot slabih. Tudi številne prireditve z najrazličnejših področij, ki so se v kraju odvijale, so dokaz, da naš kraj živi polnokrvno življenje. Zahvala gre zagnanim posameznikom in društvom, med katerimi so tudi letošnji občinski nagrajenci, ki jim ni vseeno, s kakšnim pulzom utripa občina.«
Rosc je omenil problematiko lučke obvoznice, s katero je bil dokaj zaznamovan zadnji mandat in lanskoletno dogajanje, »ko je velika večina na referendumu dala jasno sporočilo in zavezo tako občini kot državi za dolžna ravnanja v prihodnosti. Pa tudi dovolj jasno sporočilo vsem, da je delitev občanov dana z dnevnega reda in se
Andreja Podlesnik Moličnik je prejela občinsko priznanje za uspešno petletno delo zdravnice v ambulanti Luče in za nesebično medicinsko pomoč mnogim občanom v tem času. S tem priznanjem se ji občina javno zahvaljuje, da je sprejela pogumno odločitev in postala zdravnica v domačem kraju.
Župnijska Karitas Luče je letos obeležila peto obletnico svojega delovanja. V tem času so izvedli številne humanitarne aktivnosti, mnoge med njimi so prerasle v stalne vsakoletne pro-
v_
moramo zato s skupnimi močmi zavzeti za prihodnje izzive, ki jih niti ne bo malo, niti ne bodo lahki.«
ŠE VEDNO BREZ ZADOLŽEVANJA
»Kljub številnim investicijam poslujemo brez kreditov. Tako ostajamo ena redkih občin, ki svojih občanov ni dodatno zadolžila. To uspevamo z racionalnim načrtovanjem, z zmernim ter ob-
vladljivim tempom investicij in z zagnanim ter poštenim delom ekipe, ki jo vodim, za kar se sodelavcem iskreno zahvaljujem,« je dejal župan in nadaljeval:
»Bežen pogled nazaj pokaže, da je bila večina občinskih investicij v zadnjem letu na področju občinske infrastrukture. Jeseni smo zaključili komunalno ureditev naselja na desnem bregu Lučnice v Krnici, kjer je zgrajeno novo kanalizacijsko in vodovodno omrežje, obnovljena električna in kabelska infrastruktura ter javna razsvetljava in javno parkirišče. V zadnjem letu smo asfaltirali ceste proti Podpečniku in Toma-žovcu ter na Hribr, letos pa smo prvič že v prvi polovici leta zaključili vsa letošnja planirana asfaltiranja. S skoraj pet kilometrov dolgo asfaltirano cesto smo povezali Planico v Podveži, položen je bil tudi asfalt do Šmela. Prav tako smo
Luče za leto 2015
jekte. Da so ti mali koraki dobrodelnosti zaživeli, so sodelavke Karitas porabile veliko svojega časa kot tudi veliko samoiniciativnih ur dela, poti in izdatkov, ki niso zapisani v nobenem arhivu.
Krajevna organizacija Rdečega križa Luče združuje preko 440 članov. Zlasti zadnja leta so izredno dejavni, opazna je njihova pomoč v različnih stiskah, pa tudi pri organizaciji krvodajalskih akcij v občini dvakrat letno. Rdeči križ se udeležencem oddolži z organizacijo vsakoletnega izleta za krvodajalce in člane društva.
praktično že pripravili podlage za asfalt za ceste, ki se bodo asfaltirale naslednje leto.«
Rosc je omenil še uspešen potek geodetskih odmer občinskih cest, montažo indukcijskih zank za naglušne na nekaterih javnih objektih, zamenjavo varnostne ograje ob igrišču in obnovo vodnega zajetja.
NAČRTI ZA NAPREJ S pogledom v bližnjo prihodnost se je župan pomudil pri nujni obnovi čistilne naprave, kjer se občina že leta srečuje z birokratskimi ovirami. »Pri izdelavi občinskega prostorskega načrta je bil izdelan prikaz stanja v prostoru. Trenutno je v zaključni fazi izdelava urbanističnega načrta za Luče. Tako končno z optimizmom pričakujemo, da bomo v doglednem času le prišli do prepo-trebnih novih stavbnih zemljišč v občini in hkrati začrtali razvoj občine v prihodnje.« Omenil je še načrtovano izgradnjo nove športne dvorane.
HUMANITARNO DELOVANJE JE NJIHOVO
POSLANSTVO Potem ko je župan skupaj s predsednico Kulturnega društva Raduha Natašo Čopič podelil letošnja občinska priznanja, se je v imenu prejemnikov zahvalil predsednik krajevne organi-
Mladenke so v prizoru prikazale bajeslovne žalik žene z Raduhe. (Foto: Marija Lebar)
zacije Rdečega križa Luče Tone Kumer. Dejal je, da se je pomoč človeku v stiski v Lučah izkazala že večkrat ob različnih priložnostih. Pomagati sočloveku je dolžnost vsakogar. Tega se zavedajo tudi prejemniki priznanj, ki si bodo še naprej prizadevali, da bi lajšali stiske v svojem okolju.
V kulturnem programu, ki so ga oblikovali mladi, so v prizoru prikazali bajeslovne žalik žene z Raduhe in utrinke iz pastirskega življenja. Za ubrano pesem so poskrbeli pevci okteta Žetev.
Marija Lebar
Prejemniki občinskih priznanj v družbi župana Cirila Rosca. (Foto: Marija Lebar)
Nagrajenci občine
8 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
Intervju
GREGOR DELEJA, RAVNATELJ GIMNAZIJE CELJE - CENTER
»Imam to srečo, da je moje delo obenem tudi hobi«
Ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja
vabi vse sedanje in nekdanje GCC-jevce na druženje generacij »Naših 100+3 ali GCC gre v mesto svobode« 18. septembra na Glavni trg v Celju. (Foto: osebni arhiv)
Gregor Deleja, pedagog, glasbenik, kulturnik, idejni oče projekta Hiša kulture Celje in še kaj, je od aprila preteklega leta tudi ravnatelj Gimnazije Celje - Center.
Pravite, da ste že od nekdaj želeli postati učitelj?
Tako je ... Če vprašate mojo mamo, vam bo znala povedati, da sem v otroških letih, ko so vsi sanjali o tem, da bi postali astronavti, gasilci, policisti, vojaki ali zdravniki, jaz govoril o tem, da bom postal učitelj. In ker tega mišljenja nisem spremenil tudi kasneje, sem si to željo izpolnil.
Otroštvo ste preživljal v Mozirju in tam zaključili osnovno šolo. Kakšni spomini vas vežejo na ta čas?
Osnovnošolska leta so tekla tako na Osnovni šoli Mozirje kot tudi na Glasbeni šoli Nazarje, zlasti pa so mi ostali v spominu odlični učitelji in mentorji. Med njimi moram izpostaviti mojo učiteljico klavirja, gospo Miro Kelemen, in pa razrednika na predmetni stopnji, gospoda Zdravka Novaka, ki sta znala navdušiti in bila takšna učitelja, kot si jih lahko v slovenskem šolstvu le želimo. Skupaj z mojimi starši, ki so me venomer podpirali, četudi nisem bil ravno »enostaven« najstnik, sem odrasel v vedoželjnega mladostnika, ki je vedno znal slediti zastavljenim ciljem. A ne kar tako in brezkompromisno, ampak z zavedanjem in hvaležnostjo za vse ljudi, ki hodijo z mano in ob meni ter z mislijo, da skušam vedno delati tako, da je dobro za vse, ne le zame.
Po končani I. gimnaziji v Celju ste se podali na študij glasbene pedagogike v Maribor. Po izobrazbi ste profesor glasbe in klavirja. Kaj je botrovalo takšni odločitvi in kako vas je pot zanesla kot profesorja na Gimnazijo Celje - Center?
Tudi srednješolska leta na celjski prvi gimnaziji imam v izjemno lepem spominu. Ne le to - če bi imel možnost ponoviti kakšno obdobje svojega življenja, bi se takoj odločil za gimnazijska leta ... Zaradi izjemnih sošolcev in razrednika, odličnih učiteljev in razumevajočega ter modrega ravnatelja. To so tudi leta, ko sva intenzivno začela sodelovati s kolegom, pianistom in dirigentom Simonom Dvoršakom. Iz tega sodelovanja je vzklila želja po študiju glasbene pedagogike v Mariboru in dokončna odločitev za učiteljski poklic, ki me je, po nekajletnem delu v turizmu, pripeljal tudi na mojo šolo, na Gimnazijo Celje - Center. Tam sem sprva nadomeščal kolegico, ki je bila na porodniškem dopustu, dokončno ugotovil, da je delo z mladimi res tisto, kar si želim, in ostal .
Vaša kariera se kar neverjetno hitro in strmo vzpenja. Aprila 2014 ste bili imenovani za ravnatelja Gimnazije Celje - Center. Na tako odgovornem mestu ste verjetno s 35 leti med svojimi ravnateljskimi kolegi med mlajšimi.
Ne bi rekel, da gre za ravno strm karierni vzpon, bolj za to, da se že od malih nog enostavno ne morem upreti izzivom in da premalokrat rečem »ne« ...
Ste tudi glasbenik in kulturnik. Glasbena plat se prepleta z vašim poklicem, ukvarjate se s petjem, igranjem, komponirate, aranžirate, sodelujete v raznih sestavih....
Imam to srečo, da je moje delo obenem tudi hobi in da učiteljska služba ni le poklic, ampak izjemno poslanstvo. Učitelj ni služba v tistem »tradicionalnem pomenu« besede, ampak enostavno šola, kamor gremo učitelji, ravno tako kot naši dijaki, vsak dan novim izzivom, dogodkom in ljudem naproti. Mogoče bi zase lahko rekel, da sem »prosvetar« v najširšem pomenu te besede. Kultura, kot vseobsegajoča esenca našega naroda in družbe, mi je že od nekdaj bila blizu, zato sem se želel preizkusiti tako v vlogi ustvarjalca kot poustvarjalca, mentorja in organizatorja, pa seveda zvestega in navdušenega uporabnika. Ta kombinacija različnih »kulturnih« vlog mi daje energijo in zanos. Zlasti mentorska in poustvarjalna vloga z mojimi sestavi, ki predstavljajo izjemno pomemben del mojega življenja - Oktet 9, FaVoZa, Vokalni sekstet Hiše kulture Celje in Gamma so ustvarjalni poligoni, kjer z mlajšimi in starejšimi kolegi vedno znova raziskujem široka prostranstva
in bogato sporočilno vrednost glasbe, ki je moja največja ljubezen.
Leta 2009 je bil ustanovljen projekt Hiša kulture Celje, katerega idejni oče ste. Z vzpostavljanjem povezav in koprodukcijskih projektov v Celju želi zavod s svojim delom obogatiti celjsko kulturno ponudbo in mestu ponuditi drugačne in večje kulturne projekte ter tako tudi utrditi pozicijo Celja v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru.
Ideja Hiše kulture Celje je vzklila v krogu odličnih celjskih kulturnikov mlajše generacije, med katerima moram izpostaviti zlasti dva kolega - Simona Dvoršaka in pa mladega arhitekta in kulturnika Matijo Kovača. To je tudi ožji ustvarjalni tim naše hiše, ki neguje idejo o povezovanju in zagotavljanju deficitarnih kulturnih vsebin
»Skupaj z mojimi starši, ki so me venomer podpirali, četudi nisem bil ravno »enostaven« najstnik, sem odrasel v vedoželjnega mladostnika, ki je vedno znal slediti zastavljenim ciljem.«
v knežjem mestu. Preteklih šest let je bilo zanimivih in vznemirljivih. Ponosni smo zlasti na to, da smo z našim delom v Celju in regiji spodbudili številne ustvarjalce in začeli mnoge projekte, ki naš prostor izpolnjujejo s kvalitetnimi kulturnimi in urbanimi vsebinami. Tisti ultimativni cilj, ki mu pa trenutni čas žal še ni naklonjen, pa je izgradnja večnamenskega sodobnega kulturnega regijskega središča.
Tudi Gimnazija Celje - Center je zelo aktiven del lokalnega in širšega okolja - s številnimi projekti in prireditvami dopolnjujete dogajanje v mestu, pa tudi v državi in mednarodnem prostoru.
Na Gimnaziji Celje - Center se dobro zavedamo, da je za naše dijake ob formalnem znanju, ki ga posredujemo v razredih in ki je z aktualno maturo kot edinim »sitom« ključno za napredovanje po izobraževalni vertikali, zelo pomembno tudi neformalno znanje in kompeten-ce za življenje. Zato je tudi obšolsko življenje na šoli izjemno razgibano. Več kot štirideset dejavnosti, krožkov, šolskih, nacionalnih in mednarodnih projektov ter mobilnost dijakov in učiteljev zaokrožuje naš trud za posredovanje čim širših znanj in veščin, s katerimi dijake pripravljamo na vstop v življenje, obenem pa s široko partnersko mrežo uresničujemo velike projekte, ki jih kot posamezniki ne bi mogli. Smo ponosni člani mednarodne mreže
O
Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 9
Intervju, Kultura
Unesco ASPnet in mreže Ekošol. Smo edina srednja šola v državi, ki je prejela laskavi naziv Kulturna šola, med prvimi v regiji izvajamo program MEPI (mednarodno priznanje za mlade) in program MUN (model oziroma simulacija združenih narodov). Delujemo na področju raziskovalne dejavnosti, šola slovi po številnih glasbenih sestavih in slovenskem ter angleškem gledališču, po izjemnem debatnem klubu, izvajamo podjetniški projekt GCC Start up, šolo pa skušamo oblikovati tudi v širši izobraževalni center za predšolsko vzgojo, saj je ta program tisti, ki se veže na bogato tradicijo naše šole, ki se je po II. svetovni vojni uveljavila kot eno najboljših učiteljišč v državi.
Veliko se povezujemo z nekdanjimi dijaki in tako smo leta 2012 ustanovili tudi Društvo GCC, ki deluje kot alumni klub in povezuje sedanje in nekdanje dijake ter učitelje oziroma vse prijatelje naše šole. Kot Mozirjan sem seveda zelo ponosen, da je naša šola že od nekdaj zelo priljubljena med devetošolci iz Zgornje Savinjske doline, ki se lahko pohvali z odličnimi osnovnimi šolami.
Društvo in šola pripravljata zelo zanimiv projekt Naših 100+..., ki ste ga začeli izvajati pred tremi leti.
Ob 100-letnici poslopja, ki je leta 1912 odprlo svoja vrata tedanji ljudski deški in dekliški šoli, kasnejši II. osnovni šoli in učiteljišču ter današnji Gimnaziji Celje - Center, smo prvič pripravili druženje generacij številnih izobraževalnih programov, ki so domovali v tem arhitekturnem spomeniku, ki sodi med največja ohranjena javna secesijska poslopja v širšem evropskem prostoru. V jubilejnem letu smo ustanovili tudi Društvo GCC, z zavedanjem, da je sodelovanje in povezovanje različnih generacij pot do zanesljivih
»Učitelj ni služba v tistem »tradicionalnem pomenu« besede, ampak enostavno šola, kamor gremo učitelji, ravno tako kot naši dijaki, vsak dan novim izzivom, dogodkom in ljudem naproti.«
uspehov in prav posebna dodana vrednost za naše trenutne dijake. Drušlvo se je aktivno vključilo v dejavnosti šole, prevzelo različne priprave, študijska in poklicna svetovanja, mednarodne projekte in mentorstva.
Naš osrednji skupni dogodek je druženje generacij Naših 100+..., ki je v preteklih letih postalo široko prepoznano in ena osrednjih družabnih prireditev knežjega mesta. Že lansko leto smo se s selitvijo na trg pred Mestnim kinom Metropol odločili, da se v sodelovanju z mestnim marketingom Mestne občine Celje aktivno vključimo v oživljanje celjskega mestnega jedra, ki je zasijalo v novi podobi ter mu vdahnemo ustvarjalni vrvež, ki je tako značilen za našo šolo. S tradicijo nadaljujemo tudi letos, s prireditvijo »Na-
ših 100+3 ali GCC gre v mesto svobode« v petek, 18. septembra, od 19. ure dalje na celjskem Glavnem trgu, ki jo v celoti posvečamo 70. obletnici konca II. svetovne vojne.
Ulična razstava o letu 1945 skozi prizmo mladosti, ki nastaja v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje in Zgodovinskim arhivom Celje, ulično gledališče, koncerti in predstave v oži-
r	~ \
»Kot Mozirjan sem seveda zelo ponosen, da je naša šola že od nekdaj zelo priljubljena med devetošolci iz Zgornje Savinjske doline, ki se lahko pohvali z odličnimi osnovnimi šolami.«
v_J
vljenjih atrijih Glavnega trga in osrednjem odru, swing in glasba s povojnega obdobja, impro liga in stand-up ter tematska vodenja po mestu bodo oblikovali bogat program, ki ga pripravljamo v sodelovanju z našimi nekdanjimi dijaki. Popestrili ga bodo gastronomski utrinki Odprte kuhe in posebna ponudba partnerskih lokalov Po-lonine sladke skrivnosti, Vila malina, Oscar, Pri prijatlih in Oaza. Naj izkoristim priložnost in vse sedanje in nekdanje GCC-jevce iz naše doline povabim na najbrž največjo obletnico mature v Sloveniji!
Zadnji petek v mesecu je dan, ko v galeriji Štekl zablestijo nove umetnine. V mesecu juliju je svoje razstavil kipar Zlato Rudolf. »Njegov najljubši material je kamen. Zaznamuje ga še vedno organsko prepoznaven slog, ki reflektira širši arhitekturni nazor kiparja. Skulpture postanejo arhitekture, njegova arhitektura pa je kiparsko domišljena, inovativna in je logično nadaljevanje kiparskih snovanj. Njegov moto je, da dobra arhitektura zdravi,« je o umetniku povedala Ni-ka Kolenc.
Zlato Rudolf je doma iz Idrije, študij kiparstva je zaključil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Slavku Tihcu. Kot študent je za svoje inovativno organsko raziskovanje form prejel študentsko Prešernovo nagrado.
V Gornjem Gradu je bil navdušen nad lepotami narave in ljudmi, ki so ga obkrožali pri pripravi razstave v galeriji. Povedal je, da mu inspiracijo pri delu daje narava, linije iz narave je uporabil tudi pri svojem diplomskem delu. Obiskovalcem otvoritve je spregovoril ob posameznih delih. Na otvoritvi razstave so kiparja spremljali prijatelji iz vse Slovenije.
Drugo plat umetnosti, glasbeno, so na dogodku z umetnikom in obiskovalci delile sestre
Ob naštetem pa čas najdete tudi za dobrodelnost kot član Rotary kluba Barbara Celjska?
Z rotarijstvom sem se spoznal v študentskih letih, kot ustanovni član Rotaract kluba Maribor. Po selitvi v Celje smo ustanovili tudi celjski Rotaract (gre za podmladek Rotary kluba, op. p.), kasneje pa še drugi celjski Rotary klub - RK Barbara Celjska. Ideja rotaryja mi je zelo blizu. Ideja o boljšem svetu, nesebičnem sodelovanju med ljudmi dobrega srca in različnih profilov ter ideja o tem, da lahko vsak posameznik, s svojim znanjem in delom, ne glede na politično ali versko prepričanje, spreminja svet na bolje ... Blizu so mi temeljna vprašanja rotarijstva, ki bi si jih pred vsako odločitvijo za neko dejanje, morali znati postaviti prav vsi: Ali je prav? Ali je pošteno do vseh vpletenih? Ali bo krepilo prijateljstvo in pripravljenost na nesebično delovanje? Ali bo koristilo vsem udeleženim?
Kje črpate energijo in ideje za vsa vaša udejstvovanja? Vaš dan nima samo 24 ur?
Včasih nikakor ne bi škodila kakšna ura na dan več . Večkrat mi sicer očitajo, da sem de-loholik, sam zase pa raje rečem, da sem delo-hobik. Vsekakor mi idej ne zmanjka, črpam pa jih zlasti od izjemnih sodelavcev, naših dijakov, ki v sebi nosijo izjemen potencial ter razumeva-jočih prijateljev in bližnjih, ki so nepogrešljivi del mojega življenja.
Pogovarjala se je Barbara Rozoničnik
Kipar Zlato Rudolf je bil v Gornjem Gradu navdušen nad lepotami narave in ljudmi, ki so ga obkrožali pri pripravi razstave. (Foto: ŠMS)
Valerija, Petra in Polona Lamprečnik, ki so odpele nekaj skladb. Razstavo je odprl član gor-njegrajskega kulturnega društva Jože Remšak - Zotler. Eno najlepših razstav v galeriji Štekl si je mogoče ogledati še do konca avgusta.
ŠMS
GALERIJA ŠTEKL V GORNJEM GRADU
Zlato Rudolf navdih in energijo išče v naravi
10 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
Kultura, Oglasi
FAŠUNOVA HIŠA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Odprli stalno razstavo slik Lize Lik
Liza Lik je bila priznana slikarka in učiteljica z Ljubnega ob Savinji. Del njenega obsežnega opusa je
Občina Ljubno odkupila v spomin in spoštovanje na sokrajanko z namenom ohranjanja kulturne dediš-
Andreja Lik (desno) je izrazila veselje, da je občina v prijetnem ambientu Fašunove hiše našla prostor za umetnine njene mame.
(Fotodokumentacija Zavoda Savinja)
čine. Slike so svojo stalno mesto našle v Fašunovi hiši.
Stalno razstavo so v sklopu letošnjega občinskega praznika skupaj otvorili župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik, direktorica Zavoda Savinja Cvetka Mavrič in hčerka slikarke Andreja Lik. Slednja je ob tej priložnosti povedala nekaj besed o mami in izrazila veselje, da je občina v prijetnem ambien-tu Fašunove hiše našla prostor za umetnine njene mame. To si je namreč želela tudi pokojna mama, izpolnila pa se je tudi želja očeta Li-ze Lik Ernesta, ki je bil citrar, da so ob otvoritvi izpod prstov Mojce Ku-mprej zazvenele citre.
Oceno slik Lize Lik je v odsotnosti umetnostne zgodovinarke Alenke Domjan prebrala moderator-
ka Zvonka Kladnik, medtem ko je župan Naraločnik omenil pomen ohranjanja del domačih umetnikov. O tem, kako je prostor Fašuno-ve hiše z deli Likove sedaj še bogatejši, je spregovorila Cvetka Mavrič. Kladnikova je zaključila z besedami: »Slike pripovedujejo njeno življenjsko strast in razkrivajo umetniško pot. Njena dela so njena bogata dediščina, ki nam jo je zapustila.«
Liza Lik je imela trideset samostojnih razstav, sodelovala je tudi na dveh skupinskih. Njena najbolj plodna umetniška leta so bila 1969-1985. Po njeni smrti leta 2007 je razstavo njenih del na Ljubnem pripravila njena hčerka Andreja.
ŠMS
27. CITRARSKI FESTIVAL PREŠMENTANE CITRE V VELENJU
Štirje izjemni koncerti vseh generacij
Citrarski festival Prešmentane citre ima v Velenju že dolgoletno tradicijo. Vsako leto občinstvo prisluhne trem ali štirim odličnim koncertom, na katerih organizatorji redno gostijo priznane citrarje tako iz Slovenije kot iz tujine. Letos se bodo v sklopu festivala odvili štirje koncerti, zaključek festivala pa bo potekal na prostem v amfitea-tru Velenjske promenade.
Prvi koncert bo v torek, 18. avgusta, na njem pa bo nastopil najboljši citrar svoje generacije Izidor
Tonjko, mladenič iz Rogaške Slatine, ki je najboljši slovenski citrar generacije. Na tekmovanjih je osvojil že veliko nagrad - zlato priznanje na Svirelu in TEMSIG-u ter letos 1. nagrado na mednarodnem tekmovanju v Munchnu.
Sredin večer je namenjen izjemnemu mladem citrarju Johanne-su Schubertu, ki prihaja iz Nemčije. 27-letni citrarski virtuoz ima širok repertoar, od priredb renesanse, baroka, romantike preko originalnih del starih citrarskih mojstrov do zabav-
ne glasbe (Abba, The Beatles, Clapton, Queen ...) vse do ljudske glasbe.
Na tretjem večeru festivala v četrtek, se bodo v veliki dvorani kulturnega doma Velenje ob 15-le-tnici svojega delovanja predstavil Slovenski citrarski kvartet, ki ga sestavljajo štirje učitelji citer: Anita Veršec, Janja Brlec, Tomaž Pla-hutnik in Peter Napret. Pripravili in oblikovali bodo večer v stilu nekdanjih Prešmentanih citer. Z njimi bodo tudi njihovi učenci, zbor Mravljice z Bizeljskega ter nekateri drugi slovenski citrarji. Slovenski citrarski kvartet je nastal tudi na pobudo
Marjana Marinška in je že v prvem letu svojega delovanja nastopil na Prešmentanih citrah.
27. Citrarski festival se bo zaključil v čudovitem ambientu amfitea-tra Velenjske promenade v središču Velenja ob reki Paki. Mlada ci-trarka Tanja Lončar, ki je opozorila nase v oddaji Slovenija ima talent, bo odigrala zadnje takte letošnjega festivala. Vsi dogodki so za obiskovalce brezplačni, zato prijazno vabljeni, da prisluhnete temu lepemu instrumentu, ki zaznamuje predvsem alpski kulturni prostor.
PR
GOLTE
Glasbene prireditve na Mozirski planini
V mesecu avgustu bo na Gol-teh potekalo več različnih glasbenih prireditev. V prvem sklopu pod naslovom Odpihnimo Golte se bodo vsako sredo med 12. in 26. avgustom ob 18. uri predstavili različni pihalni orkestri: Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja, Pihalni orkester Celje in Pihalni orkester Premogovnika Velenje.
Poleg koncertov pihalnih orke-
strov bo med 21. in 23. avgustom potekal še Festival domače glasbe, kjer bodo sodelovali številni ansambli iz okolice Savinjske doline. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili zvokom ansamblov Golte, Smeh, Mladi upi, Mladi korenjaki, Duo Opala, Vrhovnik ter harmonikarskemu orkestru Andreja Raka. Svojo novo zgoščenko bo predstavil Robi Novak.
Primož Vajdl
Mlada citrarka Tanja Lončar, ki je opozorila nase v oddaji Slovenija ima talent, bo odigrala zadnje takte letošnjega festivala Prešmentane citre.
(Fotodokumentacija FV)
Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 11
Organizacije, Ljudje in dogodki
IZ ZAKLADNICE NASE DOLINE
Cerkev Marije Snežne v Solčavi
Župnijska cerkev Marije Snežne stoji na strmi vzpetini nad Solčavo in daje kraju značilno in razpoznavno podobo. Ko se Solčavi bližamo po cesti ali na njo zremo z okoliških vzpetin in vršacev, najprej uzremo razmeroma vitko pozno-gotsko cerkev »koroškega tipa«, ki že stoletja bdi nad njo in njenimi prebivalci. Cerkev je od leta 1987 zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena.
Sedanja zgradba je bila pozidana v obdobju od leta 1461 do leta 1485, ko jo je posvetil prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg. Zanimivo, da je bila kar poltretje stoletje brez pravega zvonika, tega so ga pozidali šele leta 1710. Leta 1909 so njegovo baročno obliko preuredili, tako da se sedaj sklada z gotsko podobo celotne stavbe.
Najbrž je že v 12. ali najkasneje v 13. stoletju na tem mestu stala cerkev, kar izpričujejo romanski ostanki gradnje v zakristiji, pisna omemba predhodne cerkve iz leta 1365, še bolj pa dendrokronološke analize tramov ostrešja v cerkvi. Raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije so analizirali njihovo sta-
Solčavska cerkev je od leta 1987 zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. (Foto: Marijan Denša)
rost in ugotovili, da je bil ta les posekan kmalu po letu 1285. To pomeni, da so pri gradnji nove (večje) cerkve, podobno kot kamen, ponovno uporabili tudi les. Les, ki »drži« že 700 let!
Glavni kras cerkve je pozno ro-
manski kip Marije z otrokom iz sredine 13. stoletja. Solčavska Marija, kot ga imenujejo, je eden najstarejših in tudi najlepših ter zato najpomembnejših kiparskih izdelkov tiste dobe pri nas. Kip je visok 58 centimetrov in je iz peščenca. Nekdaj
je bil prava romarska relikvija, ki so jo hodili 5. avgusta, tedaj godu-je Marija Snežna (Nives), častit od blizu in daleč.
Poleg omenjenega kipca je bila dragotina cerkve tudi kar 3,5 kg težka pozlačena srebrna mon-štranca, vendar so jo nepridipravi za vedno odnesli iz cerkve leta 1988, poleg nje pa še tri nabožne kipce.
Pred leti je cerkev ogrozila njena starost. Zob časa je načel temelje in podlago. Cerkev bi lahko začela, podobno kot Macesnikov plaz, počasi drseti. Statična sanacija in protipotresna ojačitev zgradbe sta zahtevali veliko znanja, dela in sredstev. Za tem so izvedli še delno zunanjo in notranjo obnovo. Pri tem so uredili tudi parkirišče in tako malo pokvarili prvobitno okolico cerkve.
Cerkev so verjetno zgradili na zahtevo tedanjih »cerkvenih oblasti«, benediktinskih menihov iz Gornjega Grada, seveda pa imajo Solčavani o tem svojo zgodbo. Povzel jo je znameniti Fran Kocbek v zbirki Storije - narodne pripovedke in pravljice iz gornjegrajskega okraja.
Marijan Denša
ALPSKI VRT NA GOLTEH
Praznik gorskih zelišč v objemu megle
Prvi avgustovski vikend so sodelavci turističnega centra Golte in člani Zeliščarskega društva Velenje pri Alpskem vrtu organizirali dvodnevno prireditev Praznik gorskih zelišč. Sobotnega lepega vremena so se razveselili številni obi-
skovalci Golt, saj so sprehodi do Starih stanov, umetnega jezera Pri treh plotih, na Medvedjak in drugam izjemno doživetje, nedeljska megla in hlad pa sta mnogim prekrižala načrte, zato je bil obisk planine precej skromnejši.
Velenjski zeliščarji so pohodnike ozaveščali glede ohranjanja narave in nabiranja ter predelave gorskih in drugih zdravilnih rastlin.
(Foto Jože Miklavc)
A ne glede na to smo v ogradi pred arboretumom gorskih zelišč srečali članice in člane velenjskega zeliščarskega društva, ki so vztrajali kljub gosti megli, ki sta jo sredi dneva le za nekaj časa razredčila veter in sonce. Marjana in Janko Čekon, Poldka Šlutej in »hišnik« Alpskega vrta Zlatko Rošer (ki že deseto leto gospodari na tem prijetnem vogalu nad Moravo) so se potrudili, da so planince privabili do svoje gorske stojnice na poku-šino domačih »zdravil«.
Zeliščarke so prikazale zdravilne rastline, nabrane na območju Mo-zirske planine, in svetovale obiskovalcem. »Ljudi ozaveščamo in učimo, opozarjamo o pomenu zdravilnih, koristnih in strupenih rastlin, glede ohranjanja narave in nabiranja in predelave gorskih in drugih zdravilnih rastlin,« je povedala Mar-
jana Čekon.
»Ni lepšega kot sprehod po Gol-teh, še posebej pa ogled rastlinja in cvetic v našem planinskem vrtu tu nad Mozirsko kočo. Kdor ima rad naravo, na vsakem koraku vidi kaj lepega, in primerja življenje rastlin z življenjem ljudi,« je dodala planinka, ki je v svoji skromnosti zamolčala ime.
Na glas pa je povedal sam, da je »car« in »pastir« rožic na Mozirski planini Zlatko Rošer, nekoč kovinar v Gorenju, zdaj pa že desetletje zares srečen med množico obiskovalcev in svojo družino cvetlic ter planinskega grmičevja. »Samo govorijo ne, a se o vsem zmenimo,« se je smejal stari znanec, brez katerega bi bila lesena, s plotom ograjena bajtica le nezanimiva baraka. Ja, v planinah se vse vidi, vonja in sliši malo drugače - lepše!
Jože Miklavc
I
12
Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
Zgodovina in narodopisje
■
Piše: Aleksander Videčnik
Leta 1996 smo v Mozirju praznovali 120-le-tnico kulturnega delovanja. Ob tej priliki smo v okviru Kulturnega društva Mozirje zbirali iz obstoječih virov podatke, te smo potem opremili s slikami, ki so in bodo za kraj in preteklost vedno zanimive. Izdali smo knjižico z naslovom Velika beseda.
Najprej smo počastili spomin na Antona Aškerca, ki je v Mozirju kaplanoval in se ob tem redno pojavljal tam, kjer je bilo treba kaj povedati o kulturi ter narodno pokončni drži. Ko je odhajal iz Mozirja, je za slovo zapisal v mozirsko kroniko tole spominsko posvetilo:
»Mozirju! Mozirje, ti dika Savinjske doline, ostani ponos mi slovenske očine! Kot Tvoje planine uvek trdno mi stoj, ko bije za dom in svobodo se boj! - V Mozirji na dan odhoda, 11. oktobra 1894. - Anton Aškerc.«
Ko so avstrijske oblasti preganjale slovitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja in ga kon-finirale v Zgornji Avstriji, je od tam zbežal. Ljubljanski narodnjaki so iskali zanj varno zatočišče. Našli so ga v Mozirju in to utemeljili: »Mozirje je najbolj narodni trg na Spodnjem Štajerskem.« Za naš kraj torej laskava ocena!
Beseda recenzenta prof. dr. Matjaža Kmecla, objavljena na začetku knjižice Velika beseda:
»Eden najznamenitejših, čeprav samo začasnih Mozirjanov Anton Aškerc je bil avtor tistega znamenitega rekla, ki smo si ga Slovenci v trenutkih narodne nemoči pogosto govorili: Kultura in prosveta, ta naša bo osveta! Trenutkov in časov poraženosti pa smo doživljali več od trenutkov zmagoslavja! Če čisto nič drugega ne, bomo kljubovali s svojim znanjem, omikanostjo in kulturo, smo si dopovedovali. - V svojem mo-zirskem času je Aškerc pozival slovenski politični časopis, naj zbira vse »nezavisne in odločne rodoljube, ter jih vodi v boj za ravnopravnost in svobodo naroda našega, za kulturni napredek in resnico.« V tem smislu je deloval tudi sam in bil med Mozirjani priljubljen, pa čeprav je bil po navadi neobrit in čeprav so govorice hotele, da bi tekmecu pri Goričarjevi natakarici odbil nos.
Toda če bi bil samo Aškerc, bi bilo premalo; bil je najbolj viden, znamenit kot pesnik in upornik; ob njem je bila še množica zavednih Slovencev, pevcev, deklamatorjev, godbenikov, govornikov, zagnancev, igralcev, ki so vsak po meri svojega talenta in volje iz dneva v dan že pred mnogimi leti orali njivo, iz katere je postopno pa vztrajno rasla naša današnja neodvisnost. Sčasoma
Velika beseda (1)
so skoraj vse te žene in možje potonili v pozabo; spomin nanje se ohranja kvečjemu v družinskih pogovorih, v ljudski govorici, včasih jih odkrijemo v kakšnem starem časopisnem poročilu, največkrat pa niti to ne. - In vendar bi brez njih ne bilo nič; bili so generator in akumulator neizčrpne moči, s katero je bilo sploh mogoče vztrajati.
Če ne bi bilo te ustvarjalne, kulturne množice po vsem slovenskem svetu, ne samo v Ljubljani ali po večjih mestih, bi »nas že kdaj odnesel plaz«.
Bili so od nekdaj pravi, resnični temelj slovenstva, veliko pomembnejši in usodnejši od prene-katerega političnega blebetača ali tistih donečih narodoglasnikov, s kakršnimi je poračunaval že Cankar in kakršnih nam žalibog niti dandanašnji dan preveč ne manjka.
Zdaj je neutrudni preiskovalec zgornjesavinj-ske preteklosti Aleksander Videčnik v svojem nizu svojevrstnih »kulturnovarstvenih dosjejev« zbral, kar se je sploh dalo zbrati o tovrstni ustvar-
»kultura in prosveta« nikoli ne končata, da ostajata slejkoprej enako pomembni, da najpogosteje žanjejo sadove dela zanju šele otroci in otrok otroci, tako da smo s svojim današnjim in sprotnim ravnanjem zavezani sebi in njim.«
NAROD IN KULTURA
Stopnja kulture nekega naroda je hkrati izkaznica njegove razvitosti. Vsi razumniki, ki so se kdaj-koli postavili na čelo svojega naroda, da bi mu pokazali pravo pot za razvoj in obstoj, so črpali smernice iz ljudskega izročila in izvirne omike naroda. Kultura je edina vez, ki trdno povezuje narod, ki mu pomaga najti korenine za trdno deblo, ki s svojimi neštetimi vejami kljubuje viharjem časa.
Nič drugače ni bilo pri nas v časih narodnega prebujenja. Ko je marčna revolucija leta 1848 marsikaj spremenila in tedanjo absolutistično Avstrijo privedla do parlamentarizma in postopne demokratizacije vladavine, je seveda male narode nekoliko osvestila. Toda bilo je potrebno
Mozirje ob koncu 19. stoletja (Vir: Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah, EPSI 1993)
jalnosti v Mozirju - od tako imenovane in skoraj simbolno poimenovane »velike besede« pred 120 leti naprej. Saj se najbrž sproti marsikaj ni niti opazilo, koliko in kaj vse so Mozirjani skozi vsa ta leta zmogli; pregled, ki ga imamo sedaj pred seboj, pa ponuja domala sijajno podobo slovenskega kraja, ki je naši kulturi brez predaha in dejavno stal ob strani - tudi takrat, ko je to bilo neudobno ali celo skrajno nevarno; ki jo je soustvarjal z značilnim notranjim ognjem in zagnanostjo - še več, z vero, da je tako edinole prav.
Tako je Videčnikova knjižica nekakšen spomenik njihovemu delu in upanju, otetje pozabi; opomin današnjim in jutrišnjim, da so bili tudi včerajšnji in da smo njihovi nadaljevalci, ker drugega skoraj ne moremo biti. Je blaga beseda našemu današnjemu noscentrizmu, da nismo začetek in konec vsega, da smo kvečjemu svojevrstni dolžniki. Predvsem pa seveda, da se
malim prepričati velike, da tudi oni potrebujejo določene oblike narodovega razvoja in tako svojega obstoja.
Kajti že se je pojavil nemški napadalni nacionalizem, ki je videl v demokratičnem odnosu do malih narodov nevarnost za svoje »gospostvo«. Lahko je bilo tem krogom dobesedno ustrahovati neuke ljudi, jih podrejati tudi nacionalno in jim dajati skorjo kruha za nezvestobo svojemu narodu.
Oblast je bila seveda v rokah teh skrajnežev in to ni bilo brez usodnih posledic. Po kmečki odvezi sredi 19. stoletja je naš človek ostal nekako sam, ni se znašel v okoliščinah, ko je moral gospodariti na svoji grudi sam, brez izkušenj na trgu in povsem neorganiziran in nepovezan. To so s pridom izkoriščali krogi, ki so tako oslabljenega kmeta - in to smo bili tiste čase Slovenci - povsem podrejeni nadvladi tujega denarja.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 13
Ljudje in dogodki
ROCK SKUPINA UP N' DOWNS
Zmagovalci 49. Gitarijade v Zaječarju
Rock skupina Up N' downs, katere člani so iz Mozirja in okolice, je v zadnjih dneh julija ponovno nastopila na srbskih tleh. Po uspešni udeležbi na subotiškem festivalu Omladina lansko jesen, so tokrat šli še dlje - v Zaječar. Med 230 prijavljenimi skupinami so bili po strokovni oceni žirije izbrani med 14 finalistov in se tako predstavili na festivalu, ki velja za najstarejšo rock manifestacijo v Evropi in največji festival za mlade in neuveljavljene skupine v jugovzhodni Evropi.
Prvič leta 1966, letos pa že 49. zapovrstjo, se je odvila sloveča Gi-tarijada, za katero diha in bije srce celega mesta Zaječar in kjer se je na prizorišču v štirih nočeh zvrstilo 200.000 obiskovalcev. Na istem odru, kjer so tekom festivala nastopila zveneča imena, kot so Gi-bonni in Vlatko Stefanovski, Guano Apes, Dubioza Kolektiv, Laibach..., so Downsi v 10-minutnem polfi-nalnem nastopu z dvema avtorskima skladbama navdušili dvajsetti-sočglavo publiko in ponovno prep-
Zadovoljni člani skupine Up N' downs Martin, David, Andraž in Erik (manjka Lucija) po uspešnem nastopu na 49. Gitarijadi.
(Fotodokumentacija Up N' downs)
ričali žirijo, da jih je uvrstila v naslednji izbor petih finalistov. Kot pravijo, glasba zanje ni tekmovanje, a bučen odziv občinstva je bila pomembna potrditev. Po oceni publike so postali zmagovalci 49. Gitarijade Zaječar! UP N' DOWNS = VZPON, KI GA
SPREMLJAJO PADCI Po prevodu avtorjev ime Up
OTROŠKE DELAVNICE OB FLOSARSKEM BALU
Izdelovali in spuščali flose
N' downs pomeni Vzpon, ki ga spremljajo padci. Za tem imenom se namreč skriva misel, da je Vzpon močnejši od vseh padcev, ki jih je možno v življenju doživeti ali proizvesti človeško bitje. Upanje je tista komponenta, ki je ne more zadušiti niti najbolj uničevalna sila ali ideja. Vzpon je pisan z veliko začetnico, kar pomeni, da presega človeka in njegove slabosti. Lahko si ga predstavljamo pod različnimi pojmi - glasba, umetnost, kultura, vera ...
Skupina je bila ustanovljena leta 2009. Sestava se je skozi leta nekoliko spremenila, žal tudi zaradi smrti klaviaturista Aleksa Stropnika. Sedaj skupino sestavljajo Erik Zavolovšek - frontman, David Za-volovšek - kitarist in spremljevalni vokal, Martin Oblak - bobni, Lucija
Hrastnik - klaviature in spremljevalni vokal ter Andraž Stropnik - bas in spremljevalni vokal.
Vsi so zapriseženi ljubitelji rock glasbe. Pravijo, da so dovolj trmasti, da se ne spustijo v kakšne bolj dobičkonosne vode, ampak vztrajajo pri svojem in se predajajo poslanstvu ustvarjanja in poustvarjanja kvalitetne glasbe. »Glede zvrsti glasbe, ki jo ustvarjamo, neradi govorimo, ker nekateri ločujejo glasbo, Downsi pa raje ločujemo odpadke. Smo nekje med blue-som in metalom,« malo za šalo pripomni kitarist David.
S SKLADBO SLADKE SANJE V MRAČNI SOBI NAPOVEDUJEJO SVOJ PRVI ALBUM
V juliju so predstavili svojo peto skladbo Sladke sanje v mračni sobi, s katero napovedujejo izid prvega albuma. Ta bo postregel s paleto desetih karakterno pestrih komadov, ki so nastajali v časovnem razmiku petih let. Hkrati že aktivno ustvarjajo tudi snov za naslednji album. Glasbo in besedila pišejo sami. Največji avtorski delež ima kitarist David, ki je hkrati umetniški vodja, nekaj materiala prispeva tudi Erik.
Trenutno najpomembnejši cilj Downsov je torej izdaja albuma, po izidu pa se želijo z nastopi v živo predstaviti čim širšemu krogu poslušalcev. Po doseženi zmagi na Za-ječarski Gitarijadi so začeli resno razmišljati tudi o tujini.
Barbara Rozoničnik
Na delavnici izdelave flosov pri Budnovi žagi (Foto: Jasmina Jurič)
V času Flosarskega bala je bilo poskrbljeno tudi za druženje najmlajših občanov. Člani rad-mirskega kulturnega društva so organizirali tri otroške delavnice. Najbolj obiskana je bila delavnica izdelave flosov pri Budnovi žagi. S pomočjo Martina Juvana -Čuksa, ki je pripravil material, so otroci zvezovali flose in jih spuš-
čali po reki.
Drugo srečanje so pripravili na radmirskem športnem igrišču. Na vrsti so bile športne igre. Na zadnjem druženju v kulturnem domu pa so kuhali zeliščne kreme. Zaključek delavnic je bil namenjen peki palačink, katere so z velikim veseljem tudi pojedli.
ŠMS
SOLČAVA
30-letnica glasbene skupine Zmaji
Glasbena skupina Zmaji vabi na dogodek, ki ga sedanji in bivši člani pripravljajo ob 30-letnici delovanja. V petek, 21. avgusta, ob 20:30 bodo na pokritem prireditvenem prostoru v Solčavi zapeli in zaigrali v kronološkem zaporedju vsi nekdanji in vsi sedanji glasbeniki skupine Zmaji.
Kot glasbeni gostje se bodo na odru zvrstili Happy band, Irena
Vrčkovnik in še kdo. Skladbe, ki so spremljale več generacij, avtorske in posvojene, bodo spomnile na preteklih trideset let, ko je mlade in stare na plesih in zabavah združevalo vedrejše vzdušje. Plesi po dolini ob koncih tedna so bili nekaj običajnega in prav nikogar ni zmotil telefonski klic na mobilniku.
Slavica Tesovnik
14 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
Kultura, Organizaciuje
z malo drugačno vsebino
so izdali prvih pet pesmi na nosilcu zvoka ter nastopili na festivalu šansonov La vie en rose. Nastop v Lučah je sodil v sklop turneje, ki so jo poimenovali Severnica - zgodbe o odhajanju, ki je povezana z izdajo njihovega drugega nosilca zvoka - avtorskega albuma z istoimenskim naslovom. Izdali so ga avgusta lani.
Zasedba šteje sedem članov, razvila je svoj izvirni zvok. Tako album kot koncerti so zaključeni v konceptualno celoto, saj se besedila skladb navezujejo eno na drugo in tvorijo skupaj celotno zgodbo. Vse skladbe so avtorske in pete iz-
ključno v slovenskem jeziku, saj je eden izmed njihovih ciljev ta, da slovenski javnosti dokažejo, da je lahko slovenska glasba lirična, kakovostna in prijetna za uho.
Nekoliko nenavadna skupina s kitarami, violino in tolkali običajno nastopa še s harmonikarjem, ki pa je bil tokrat odsoten. Kljub temu so nastopajoči občinstvo v Lučah kmalu pritegnili, da je zapelo z njimi, sami pa so se - nekateri celo bosih nog - podali z odra med poslušalce in tako uslvarili še pristnejši stik in pretok energije.
Marija Lebar
Nastop skupine Čedahuči v Lučah (Foto: Marija Lebar)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI
Druženje pod okriljem Flosarskega bala
LUČE
Koncert
Tradicija je, da v Lučah večer po slavnostni seji ob občinskem praznovanju posvetijo glasbi. Gostili so že številne znane glasbene skupine, dostikrat izvajalce narodne ali narodnoza-bavne glasbe. Letos so v goste povabili mlado skupino z zanimivim imenom Čedahuči, ki izvaja folk-rock.
Skupina deluje od januarja 2013; istega leta
PREDSTAVA LJUBNO NUDI
Gledališčniki kot promotorji turizma
Ljubenski gledališčniki so se uspešno spopadli z invazijo turistov. (Fotodokumentacija Kulturnega društva Ljubno)
Ljubenski kulturniki so v času Flosarskega bala predstavili veseloigro Ljubno nudi, v kateri so se spopadli s tem, kaj pokazati in ponuditi 500 gostom iz Daljnega vzhoda. Ne le lepote Ljubne-ga z okolico in športne aktivnosti, ki jih ne manjka v tem okolju, potrudili so se, da so jim (seveda v igri) povedali še zgodbo o velikanu Krištofu Kumpreju.
Prikazanih je bilo še nekaj drugih ljubenskih običajev, in sicer izdelovanje žlinkrofov, ribanje zelja, delo v gozdu (podiranje na tapo, bobra in izdelava gugalnice) in za konec še »gavda« z domačimi godci in plesom. Zaključek druženja so popestrile kamniške mažoretke.
Pod veseloigro sta se kot avtorici podpisali Zvonka Kladnik in Barbara Trobentar. Pridne turistične delavce in goste z Daljnega vzhoda so predstavljali Adam Rihter, Polona Rihter, Rok Prušnik, Klara Prušnik, Mateja Krumpačnik, Mojca Pikl, Ivko Retko, Jožica Pustoslemšek in Peter Atelšek.
ŠMS
K dogodkom v okviru letošnjega Flosarske-ga bala na Ljubnem so svoj delež prispevali tudi člani najštevilnejšega društva v občini, društva upokojencev. Kot vsako leto je vodstvo društva ob pomoči sponzorjev tudi letos poskrbelo za tradicionalni poletni piknik z okusno
hrano, nepogrešljivim srečelovom in prešernim vzdušjem med udeleženci. Več kot dve stotni-ji se jih je kljub neprijaznemu vremenu zbralo pod streho šotora na prireditvenem prostoru v Vrbju.
Franjo Atelšek
Društvo upokojencev je tudi letos poskrbelo za tradicionalni piknik z okusno hrano, srečelovom in prešernim vzdušjem med udeleženci. (Foto: Franjo Atelšek)
Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 15
Ljudje in dogodki, Oglasi
HARMONIKAR GAŠPER BELAJ IZ NOVE ŠTIFTE
46. Lučki dan: od štanta do štanta in druge zgodbe
Tudi visoka poletna vročina ni odvrnila množice ljudi, da od 5. do 9. avgusta obišče Luče in si ogleda prireditve v sklopu 46. Lučkega dne. V kraju »z lučjo« v grbu in s svetlobo v značajih mnogih ljudi, ob dobrem sodelovanju krajevnih dejavnikov, vreme pač ne more pokvariti vzdušja. V omenjenih dneh ni steklo le veliko Savinje, ampak tudi piva, špricerjev in potnih srag - nekaterim od dela, drugim od zabave. Če bi verjeli skeptikom, je bilo morda obiska res nekaj manj, toda seštevek obiskovalcev na vseh prireditvah bi dal presenetljivo visoko oceno. Ja, 46. Lučki dan je v marsičem prekosil mnoge dosedanje. Domala vsa društva, klubi, gostišča, turistične kmetije, vsi zaselki in Občina Luče so (so)delovali kot dobro naoljen stroj.
JM
5. Festival narodnozabavne glasbe Luče 2015
Da je okvir za izvedbo festivala narodnozabavne glasbe v Lučah Lučki dan, ni naključje. Organizatorji poletnih prireditev v tem kraju so z leti ugotovili, da skoraj na vsakem vogalu prireditvenega prostora kdo vleče harmoniko, da pa kaj večjega, z glasbo povezanega, že dolgo ni bilo. Že prva festivalska prireditev domačih ansamblov pred petimi leti je pokazala, da so ljudje željni dobre domače glasbe, ki presega veselično raven. Tekmovalni duh, privlačne nagrade in izhodišče za nastope na uglednih slovenskih prireditvah je naredilo festival v Lučah privlačen za nastopajoče in poslušalce. Tako je bila letos »dvorana« pod platneno streho s 500 sedeži vsaj za enkrat premajhna. Poleg Okroglih muzikantov, ki so pozno v noč zabavali občinstvo od vsepovsod, so dopadljiv program izvedli tudi ansambli v konkurenci, ki jih je usmerjal z vsemi žavbami namazan univerzalni glasbenik in šegavi moderator Franci Podbrežnik.
JM
Poletna razstava v Mozirskem gaju
Tradicionalna poletna razstava v Mozirskem gaju se je tokrat dotaknila podeželja in vsega, kar je z njim povezano. Poleg gartelca - kmečkega vrta - so si lahko obiskovalci ogledali ptičja strašila, redke in posebne vrste cvetja, pestro paleto zelenjave in podobnih plodov, na ogled pa so bile tudi kreacije, ki so nastale na tekmovanju za Mozirski tulipan. Udeleženci tekmovanja Olimpijada poklicev so predstavili njihove cvetlične stvaritve, ki so bile povezava cvetja, zelenjave in drugih nenavadnih materialov. Kot dodatek so organizatorji tudi letos pripravili razstavo in tekmovanje za najlepšega pitona, pa modno revijo s plazilci, in še vrsto presenečenj za otroke.
BK
Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic.
Absolutni zmagovalec tekmovanja Pohorska cokla
Zadnji julijski vikend je na Resni-ku potekalo mednarodno tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko imenovano Pohorska cokla. Absolutni zmagovalec tekmovanja je letos postal Novoštif-tčan Gašper Belaj. Poleg tega nazi-
družbo Roberta Zupana. V komisiji tekmovanja sta bila Brane Klavžar in Dejan Kušar.
Gašper je sicer srednješolec, obiskuje srednjo medijsko in grafično šolo v Ljubljani, izhaja pa iz glasbene družine. Na harmoniko
Gašper Belaj se je s Pohorske cokle vrnil s tremi nagradami: za najbolj spretnega godca tekmovanja, za 1. mesto v kategoriji 15-45 let in za naziv najboljšega godca tekmovanja. (Fotodokumentacija Gašperja Belaja)
va je osvojil še tri nagrade, in sicer posebno nagrado za najbolj spretnega godca tekmovanja, 1. mesto v kategoriji od 15 do 45 let in naziv najboljšega godca tekmovanja.
Gašper Belaj, ki mu različna tekmovanja niso več tuja, tako bogatega izkupička na enem samem tekmovanju še ni osvojil. Na Resni-ku je zaigral skladbi Nocoj avtorja Borisa Kovačiča in Za dobro staro
igra njegov oče Branko, brat Miha in sestra Klementina pa sta polovica ansambla Čar. Njegov mentor je Robert Zupan, harmoniko pa igra že več kot deset let. Letos se je udeležil tudi svetovnega prvenstva harmonikarjev v Portorožu in dosegel 14. mesto. Gašper v zadnjem času svoje znanje igranja harmonike že prenaša na mlajše učence.
ŠMS
fvEDGEN
BORZA
Ctritfs
CflntWH>	-J-;'}-,
REČICA OB SAVINJI, TRG POD LIPO
od petka, 21. S., do nedelje, 23.S., vsak dan od 9. do 19. ure.
PROGRAM:
-	od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure: IGRAJMO SE Z ALJO (ustvarjalne delavnice),
-	vmesni čas je namenjen prebiranju revij, knjig ... in DRUŽENJU POD LIPO.
VABLJENI VSI!
16 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
Organizacije
LUČE
Hočevarjeve njive so gostile množico upokojencev
V četrtek, 6. avgusta, se je v organizaciji Društva upokojencev Luče s podporo Občine Luče in v soorganizaciji koordinacije društev upokojencev Zgornje Savinjske doline v Lučah zbrala množica domala 500 upokojenk in upokojencev iz vseh društev, ki delujejo v sedmih občinah naše doline.
Udeležence je pozdravil lučki župan Ciril Rosc, ki s tamkajšnjim društvom upokojencev zelo dobro sodeluje. V imenu vseh predsednikov društev v Zgornji Savinjski dolini in v imenu celjske pokrajinske zveze društev upokojencev je spregovoril Toni Rifelj, beseda pa je pripadla tudi predsednici domačega upokojenskega društva Martini Kladnik. Kulturni program so izvedli ljudski muzikanti Kristl, Jakč in Franci, moška in ženska skupina pevcev Društva upokojencev Luče in nato še v skupnem nastopu
združeni zbor lučkih upokojencev.
V predstavitvenem nagovoru nove podpredsednice Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Vere Pečnik je bilo slišati, da so razmere za življenje upokojencev vse težje in da si vodstvo ZDUS-a skupaj s strokovnimi službami zelo prizadeva, da se stanje vsaj slabšalo ne bi več. Prisotnim in vsem ostalim zgornjesavinj-skim upokojencem je zaželela v imenu krovne upokojenske organizacije ter v svojem imenu lepo preživljanje časa poletnih dopustov ter zdravo življenje v okviru možnosti.
Nekaj veselega so »naštrikali« še člani vsestranske glasbene skupine (»hišnega ben-da«) vlcerske bajte Ropotavčki, ki so pripravili zares imenitno vzdušje. Medtem ko so se mnogi že posvetili prigrizku in njuhanju kavnega prahu, ki naj bi odganjal nadležen mrčes, so se oglasili še nekateri drugi gostje, med njimi umetnica besede Ana Škotnik iz Pustega Polja, ki rada pove kakšno svojo pesem. Veliko plesišče so nato napolnili folklorni plesalci Oštarija iz Bočne, s katerimi je tokrat zaplesal tudi njihov mentor, pedagog in prekaljen folklorist Janez Oštir.
Ko je voditeljica, brhka lučka upokojenka Anica Podlesnik, napovedala še popoldansko mašo za upokojence, ki jo je v farni cerkvi vodil pater Karel Gržan, in so s stardobnim traktorjem popeljali skupine gostov do vlcerske bajte ter ponudili možnost ogleda drugih znamenitosti kraja, je ob zabavi z glasbeniki Štimung band postalo na Hočevarjevih njivah skoraj prevroče. Premočeni plesni pari (kar pomeni, da mnoge upokojence noge še dobro nesejo) so odnehali, saj je bilo jasno, da lahko pod razgreto platneno streho kdo izgubi zavest. Se je pa pozno popoldne pri vlcerski bajti nato zbralo veliko število prijateljev in članov domačega društva, ki so družno opravili odlično delo kot prostovoljci pri postrežbi.
Tekst in foto: Jože Miklavc
V kulturnem programu je nastopil tudi združeni pevski zbor lučkih upokojencev.
Člani folklorne skupine Oštarija iz Bočne so zaplesali množici upokojencev v Lučah.
Na Hočevarjevih njivah se je zbralo domala 500 upokojenk in upokojencev iz vseh društev, ki delujejo na območju Zgornje Savinjske doline.
Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 17
Organizacije, Oglasi
LJUBNO OB SAVINJI
Vavdi, Brgles in Cencel najboljši kiparji z motorno žago
Nedeljsko zaključno dogajanje letošnjega Flosarskega bala so ponovno popestrili mojstri kipar-jenja z motornimi žagami. Takoj
po opravljenem flosarskem krstu so zabrnele »motorke« in začelo se je zadnje dejanje pestrega štirinajstdnevnega dogajanja letoš-
Zmagal je Solčavan Matija Vavdi (v sredini) z likom sove, drugi je bil domačin Tadej Brgles (drugi z leve) z gamsovo glavo, tretji pa Velenjčan Vlado Cencel (drugi z desne) s podobo orla.
KNJIŽNICA MOZIRJE
Knjižne novitete v avgustu 2015
Leposlovje: Glines, Abbi: Noro zaljubljena, Zucca, Silvia: Astrološki vodnik za strta srca, McCarty, Monica: Višavski sokol, Mallery, Susan: Poljub do popolnosti, Hunter, Madeline: Osupljiva v rdečem, Robotham, Michael: Utopljeni spomini, Quinn, Julia: Vsota vseh poljubov, Dave, Laura: Ljubezen v vinogradu, Follett, Ken: Rob večnosti, McEwan, lan: V imenu otroka, Dicker, Joël: Resnica o aferi Harry Quebert, James, E. L.: Grey.
Strokovna literatura: Bajd, Barbara: Moje prve pozimi zelene rastline, Nečak, Dušan: »Nemci« na Slovenskem 1941-1955, Matičič, Dušan: Geografija na maturi 2016, Pavliha, Boris: Zgodovina na maturi 2016, Jeseno-vec, Ana: Književnost na maturi 2016, Godler, Urška: Zabavni prigrizki : nove ustvarjalne zamisli iz kuhinje, Golob, Tadej: Dajte Gogiju žogo! : Goran Dragic, od Ilirije do Miamija, Perme, Marjetka: Sreča in notranji mir, Willma A. K.: 10 P-jev za uspešno dojenje.
Mladinska literatura: McGee, Marni: Medo ne more spati, Jansson, To-ve: Mumintrolčki in velika povodenj, McAllister, Angela: Majhna miška z velikim srcem.
Obiskovalci so z zanimanjem opazovali, kako so izpod rok novodobnih kiparskih mojstrov nastajale različne lesene umetnine.
nje flosarije na Ljubnem.
Sedem tekmovalcev je pričelo z »obdelovanjem« vsak svojega kosa lesa, množica radovednežev pa je z zanimanjem opazovala, kako so izpod rok novodobnih kiparskih mojstrov nastajale različne lesene umetnine. Po eni uri, kolikor časa so imeli za ustvarjanje, je na prizorišču stalo sedem lesenih skulptur, med katerimi je komisija izbrala tri najboljše, ki so pre-
jeli nagrade Občine Ljubno.
Zmagal je tekmovalec iz Solčave Matija Vavdi z likom sove pred domačinom Tadejem Brglesom z gamsovo glavo, tretji pa je bil Vlado Cencel iz Velenja s podobo orla. Štiri preostale skulpture so organizatorji razdelili med obiskovalce z žrebanjem srečk, ki so jih prodajali na prizorišču v Vrbju med in po tekmovanju.
Tekst in foto: Franjo Atelšek
18 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
Organizacije, Ljudje in dogodki
KUHANJE LOVSKEGA GOLAŽA NA GOLTEH
V dveh kotlih skuhali tri različne
Vsega vajeni dopisniki Savinjskih novic, ki spremljamo različne dogodke po deželi podalpski zgor-njesavinjski in še čez, včasih naletimo na zares neverjetne prigode. Kuhanje lovskega golaža morda ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bilo na Golteh že deveto leto zapovrstjo in ne bi tokrat, v nedeljo, 2. avgusta, v dveh kotlih skuhali kar tri različne divjačinske golaže.
Kateri je bil »naj« golaž, so pokušali zaradi slabšega vremena redki obiskovalci, ki so na ploščadi hotela Golte srečali zeleno bratovščino s predpasniki. Dobro razpoloženi predstavniki ekip lovskih društev Ljubno ob Savinji, Rečica ob Savinji in Mozirje so ostali zvesti tradiciji in so ob tem družabnem in kulinaričnem srečanju napovedali, da bodo prihodnje leto, ko bo na vrsti deseta lovska golažijada, skupaj z organizatorjem na Golte privabili kar deset lovskih kuharskih ekip.
Na gosto zamegljeno planino so prišli tokrat na prijetno dolžnost trije kuharski pari: za Mozirjane Bo-
Prerivanja za prvo mesto ni bilo, saj so lovci predvsem prijatelji in nadzorniki življenja v naših gozdovih. (Foto: Jože Miklavc)
štjan Završnik in Matjaž Mikek, za Rečičane Martina in Jože Rajter, za Ljubence pa Darinka in Stanko Tir-šek. Vodja gostinstva v hotelu Golte Matej Krošelj je poskrbel za dobre pogoje kuhanja na prostem in za osnovne sestavine za golaž, za male skrivnosti kuhanja najboljšega golaža pa so poskrbeli kuharji in kuharici sami. Vsak je iz lovskega »rukzoka« potegnil kakšno za-
čimbo, ki bi naj divjačinski pojedini dajala poseben okus.
Kako so v dveh kotlih hkrati skuhali tri različne golaže, nam lovski prijatelji niso hoteli izdati. So pa v času večurnega brbotanja postavili pred obiskovalce (in seveda tudi zase) lovske »r'cneje« in prigrizek iz domačega hleva. »Saj človek nikoli ne ve, kakšna bo lovska sreča,« je dejal Jože Rajter - Pepč, ki ni
varčeval, ko je z lovskim nožem rezal zgornjesavinjski želodec. Pred pokušino nam je zaupal, da je dober divjačinski golaž iz najboljšega kosa mesa srednje starega srnjaka, rumene čebule, popra, maja-rona in planinskih začimb; no, kar pač najdeš v planini ob času kuhanja. Obvezno je treba dodati jagode brinja in ščepec skrivnosti.
»Tako je tudi tokrat, a je videti, da so za izborni okus odgovorne ženske,« je še dodal Rajter. Kuharje so v tem času obiskali nekateri njihovi lovski tovariši, med njimi tudi Andrej Napotnik in Janez Šimenc. Slednji je že vabil na slovesnost ob 80-letnici LD Mozirje konec avgusta.
In kdo je skuhal najboljši lovski golaž? »Preklet bi moral mojster bit« in zraven pit, da bi lahko pošteno razvrstil skuhane dobrote od najboljše do za odtenek slabših. Zato so se kuharji družno odločili, da sploh ne tekmujejo, saj so itak le prijatelji in nadzorniki življenja v naših gozdovih.
Jože Miklavc
20. VLCERSKO TEKMOVANJE V LUCAH ZA MEMORIAL VOLER MLACNIK
Dobra pripravljenost zmanjšuje število delovnih
nesreč
Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je v Lučah v sodelovanju s tamkajšnjo občino pripravila vlcersko tekmovanje. Memorial Voler Mlačnik je potekal v okviru 46. Lučkega dneva. Na Ho-čevarjevnih njivah se je v ravnanju z motorno žago drugo soboto v avgustu pomerilo 29 tekmovalcev in tri tekmovalke.
Kot je povedal Anton Breznik, vodje nazarske enote zavoda za
gozdove, je namen tovrstnih tekmovanj preverjanje znanja in poznavanja varnosti pri delu v gozdu. Z dobro pripravljenostjo gozdarji prispevajo k zmanjševanju števila delovnih nesreč v gozdovih.
Tudi letos so se tekmovalci pomerili v zaseku in podžagovanju, preciznem rezu na podlagi, klešče-nju, podiranju na balon ter preverjanju znanja in brezhibnosti »mo-torke«.
Za precizen rez je treba imeti tudi oster vid.
Pri kleščenju gre za
V ekipni konkurenci je slavila ekipa Duseti Šoštanj pred Društvom lastnikov gozdov Gornji Grad in ekipo Šoštanj 2 na tretjem mestu. Med posamezniki je zmagal Marko Jelšnik, drugi je bil Domen Arnič, oba člana Društva lastnikov gozdov Gornji Grad, tretji pa Marko Komprej iz ekipe Šoštanj 2.
»bitko« s časom.
V ženski konkurenci so nastopile lučke vlcerke Lučka Jelšnik, Majda Suhoveršnik in Pavla Voler, ki bodo barve nazarske območne enote zastopale tudi na državnem tekmovanju v Gornji Radgoni. Tam se bodo za visoka mesta potegovali tudi Marko Jelšnik, Domen Arnič in Andrej Goličnik.
Tekst in foto: Marija Šukalo
2	Savinjske novice št. 35, 28. avgust 2015	I
Šport
TURNIR V NAMIZNEM TENISU V LUCAH
Prehodni pokal Juretu Avberšku
Namiznoteniški klub Savinja je ob 46. Lučkem dnevu pripravil turnir v namiznem tenisu. Drugo soboto v avgustu se je v lučki osnovni šoli pomerilo 21 igralcev v različnih starostnih kategorijah.
Skozi izločitvene tekme se je med dečki v kategoriji do 18 let do prvega mesta prebil Aljaž Pančur, med deklicami pa je v isti starostni kategoriji prvo mesto zasedla Manuela Bezovnik. Med ženskami je letos slavila Sara Rosc, med moškimi pa Jure Avberšek. Slednji je v tekmi s
Saro Rosc osvojil tudi prehodni pokal.
Za popestritev dogodka sta poskrbela član slovenske mladinske reprezentance Tom Šfili-goj, ki je na nedavnem svetovnem prvenstvu osvojil bron, in nekdanji reprezentant Jaka Go-lavšek, ki že vrsto let nastopa v Nemčiji.
Po besedah predsednika kluba Patrika Rosca namizni tenis pridobiva na popularnosti. V preteklem šolskem letu se je z njim ukvarjalo kar 130 otrok zgornjesavinjskih osnovnih šol. Na-
Na turnirju v namiznem tenisu se je v Lučah pomerilo 21 igralcev v različnih starostnih kategorijah.
(Foto: Marija Sukalo)
ODBOJKARSKI TURNIR NA LJUBNEM OB SAVINJI
Zmage so se veselile domačinke
Tradicionalnega odbojkarskega turnirja za pokal flosarja na Ljubnem ob Savinji sta se letos na povabilo organizatorja, Odbojkarskega kluba Ljubno, udeležili še dve ekipi podobnega ranga, in sicer iz Mozirja in Celja.
Na turnirju je bilo bolj kot tekmovanje v ospredju druženje. Na koncu so zmagale Lju-
miznoteniški klub Savinja oktobra začne nastopati v tretji slovenski ligi.
Marija Šukalo
NOGOMETNI TURNIR ZA VETERANE V KRNICI
Prekaljeni stari mački prikazali lep nogomet
Društvo za kulturno-družabno in športno dejavnost Gričar Luče že vrsto let pripravlja nogometni turnir veteranov. Tudi letos se niso izneverili tradiciji. Na športnem igrišču v Krnici so v sodelovanju z občino ob 46. Lučkem dnevu pripravili druženje nogometašev Avtohiše Vrtač iz Šentjurja, Železne Kaple, Kluba '81 iz Šmartnega ob Paki, Veteranov Zgornje Savinjske doline in ŠD Gričar - ŠD Solčava.
benke, na drugo mesto so se uvrstile Mozir-janke, tretje pa so bile Celjanke. Simbolična darila v obliki košaric domačih dobrot je od-bojkaricam podelil župan Franjo Naraločnik in jim ob tej priložnosti namenil nekaj spodbudnih besed.
ŠMS
Igralke vseh treh ekip, ki so sodelovale na turnirju. (Foto: Marko Sampl)
Veterani so dokazali, da kljub svojim letom in kakšnemu kilogramu viška še niso »zarjaveli«.
(Foto: Marija Sukalo)
Prekaljeni stari mački, ki so v preteklosti igrali na številnih igriščih po naši dolini in izven nje, so prikazali veliko lepih akcij in tako dokazali, da kljub svojim letom in kakšnemu kilogramu viška še niso »zarjaveli«.
Po desetih tekmah so prvo mesto s tremi zmagami in enim remijem osvojili organizatorji (ŠD Gričar - ŠD Solčava), na drugem mestu so s tremi zmagami in enim porazom končali Šmarčani (Klub '81), zmaga, remi in dva poraza pa so za tretje mesto zadostovali ekipi iz Avstrije (Železna Kapla).
A bolj kot seštevanje točk je bilo pomembno prijateljsko druženje in obujanje spominov na čas, ko se je marsikdo izmed sodelujočih igralcev celo aktivno ukvarjal z nogometom.
Marija Šukalo
20 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
Šport
TENIŠKI IN ODBOJKARSKI TURNIR V LUCAH
Kramar do zmage v peklenskem finalu
Športno-rekreacijsko društvo Log je ob izdatni pomoči Andreja Weissa letos v Krnici pripravilo enega najmočnejših teniških turnirjev v Zgornji Savinjski dolini. Praktično vsi najboljši igralci so se udarili na umetni travi in vse od ponedeljka, ko so se začele kvalifikacije, do sobote številne navijače navduševali z napetimi dvoboji.
Še posebej peklenski je bil zaradi visokih tem-
TURNIR V ULIČNI KOŠARKI V LUCAH
Slavje Space Jama
Športno društvo Raduha Luče je, kot vrsto let do sedaj, tudi letos ob Lučkem dnevu pripravilo turnir v ulični košarki. Da je druženje pod košem v tem delu doline dobro organizirano, je dokaz velika udeležba ekip, saj so organizatorji morali omejiti prijave. Tako se je drugo soboto v avgustu v Lučah pomerilo štirideset košarkarjev v desetih ekipah.
V	predtekmovanjih in polfinalnih obračunih so ekipe igrale po petnajst minut oziroma do osvojenih 15 košev, v finalnem obračunu pa brez časovne omejitve in do osvojenih 21 točk.
V	prvem polfinalu so igrali Trobentice in Space Jam, zmago pa so slavili »filmski junaki«. V drugi polfinalni tekmi so se pomerili Bobri in Sončki, pri čemer slednjim tudi visoke poletne temperature niso pomagale.
V	finalnem obračunu med Space Jamom in Bobri so gledalci lahko videli veliko dobrih akcij na obeh straneh. Igralci Space Jama so bili za odtenek boljši in so z rezultatom 21:18 osvojili zmago, na tretje mesto pa so se uvrstili Sončki.
Marija Šukalo
peratur veliki finale. Zmagovalec nedavnega turnirja na Ljubnem Mitja Božič je moral tokrat priznati premoč Igorju Kramarju, ki je letos osvojil naslov tudi na Rečici ob Savinji in se očitno vrača v staro formo.
Pogumno so se z vročino borila tudi dekleta, nekdanja profesionalna alpska smučarka Mateja Robnik je v finalu z zmago nad Manjo Pančur
dokazala tudi odlične teniške sposobnosti.
Sicer pa je bilo na Logu v Krnici živahno tudi na mivki ob teniških igriščih. Veliko zanimanja je bilo za odbojkarski turnir mešanih dvojic, med 18 pari pa sta neporažena ostala Tina Božič in Urh Port, ki sta v finalu premagala Kajo in Žana Gregorca, tretja sta bila Boža Jelšnik in Filip Slokan.
Š. Ro.
Najboljši tenisači z županom Cirilom Roscem in predstavniki organizatorjev (Foto: Š. Ro.)
NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL FLOSARJA IN MEMORIAL SREČKA SOLARJA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Pekarna Rednak osvojila flosarski
pokal
Čeprav na turnirju ni sodelovalo veliko ekip, so bile tekme zanimive in gledalcev ob igrišču niso pustile ravnodušnih. (Foto: Primož Vajdl)
Gledalci so v Lučah lahko videli veliko dobrih košarkarskih akcij. (Foto: Marija Šukalo)
V okviru športnih dogodkov občinskega praznika na Ljubnem ob Savinji je potekal tudi turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo osem ekip iz širše okolice Ljubnega.
Ekipe so bile razdeljene v dve skupini po štiri. Prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine sta napredovali v polfinale ter nato bodisi v finale bodisi v boj za tretje mesto. Po vseh odigranih tekmah
so turnir kot zmagovalci zapustili člani ekipe Pekarna Rednak, ki so bili v finalu boljši od ekipe Ni da ni. Kot tretji so turnir končali člani domače ekipe KMN Ljubno.
Čeprav na turnirju ni sodelovalo veliko ekip, so bile tekme zelo zanimive in gledalcev ob igrišču niso pustile ravnodušnih.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 21
Šport, Kronika
ATLETIKA
Maja Mihalinec potuje na svetovno prvenstvo in olimpijske igre
V začetku avgusta je v romunski Pitesti potekalo balkansko prvenstvo v atletiki za člane. Slovenijo je zastopala 18-članska reprezentanca, v kateri je bila tudi sprinter-ka iz Mozirja Maja Mihalinec, članica Atletskega kluba Velenje.
Maja je dokazala odlično pripravljenost, saj je na 100 metrov tekla svoj osebni rekord 11:34, a rezultat ni zadoščal za normo za nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu v Pekingu. Prepočasna je bila za stotinko sekunde. V teku na 200 metrov je Mihalinčeva osvojila tretje mesto, rezultat 23:28 pa prav tako ni zadostoval za normo.
Bistveno bolje ji je šlo konec preteklega tedna v Mariboru, kjer je v
TURNIR V BALINANJU NA LOGU
teku na 200 m z rezultatom 23:13 uspela doseči normo za svetovno atletsko prvenstvo v Pekingu, kjer bo v osemčlanski reprezentanci zastopala barve Slovenije.
Z omenjenim časom si je Miha-linčeva zagotovila tudi nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru prihodnje leto. »Sedaj bo lažje, lahko se bom nemoteno pripravila in nastopila v Pekingu. Breme je padlo z mojih ramen. To ni le norma za Peking, ampak tudi za olimpijske igre v Braziliji. To me še bolj veseli, kajti to je bil moj cilj, odkar treniram. Sedaj lahko rečem, da se mi je želja izpolnila,« ni skrivala zadovoljstva mlada atletinja iz Mozirja.
Marija Šukalo
Zmaga ostala doma
Športno rekreativno društvo Log je ob 46. Lučkem dnevu pripravilo tradicionalno balinanje v Krnici. Na balinišču so se drugo soboto v avgustu pomerile ekipe Vrbica Vrbno, Sivi panterji Varpolje in predstavniki organizatorja.
V otvorilvenem obračunu je ekipa Vrbice morala priznati premoč varpoljskim panterjem, toda v naslednji tekmi je premagala Log. Ba-
linarji Loga so po porazu z Vrbico strnili vrste in z natančnimi meti uspeli premagati Varpoljčane.
Ker so tako vse tri ekipe imele enako število zmag, so o končni uvrstitvi odločale razlike pri osvojenih točkah. Zmagovalni pokal je ostal na Logu, drugo mesto je pripadlo Vrbici Vrbno, zadnji pa so bili Sivi panterji iz Varpolj.
Marija Šukalo
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	NEPRIDIPRAV UKRADEL ORODJE
Nazarje: 4. avgusta med 11.25 in 12.25 je neznani storilec na ograjenem območju tovarne v Nazarjah pristopil do parkiranega tovornega vozila, na katerem je bil nameščen odklenjen zaboj za ročno orodje. Iz zaboja je ukradel udarno kladivo, kotni brusilnik in vrtalni stroj.
•	NESREČA MED PODIRANJEM DREVESA
Potok: 4. avgusta je občan v svojem gozdu v Potoku podiral drevo, pri tem pa mu je iz rok zbilo motorno žago, s katero se je porezal pod kolenom. Poškodbo so mu oskrbeli reševalci nujne medicinske pomoči.
•	NAJDENA ROČNA BOMBA
Rovt pod Menino: 7. avgusta ob 11.17 je v bližini prelaza Lipa v občini Nazarje gozdar pri označevanju dreves za podiranje naletel na ročno bombo M-24 nemške izdelave, ostanek iz druge svetovne vojne. Nevarno najdbo so na varno odstranili pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi zahodnoštajerske regije.
•	KLJUB PREVRAČANJU OSTAL NEPOŠKODOVAN
Gornji Grad: 8. avgusta ob 0.04 je na cesti Gornji Grad-Rad-mirje voznik osebnega vozila zapeljal s ceste, se prevrnil in obstal v obcestnem jarku. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, Okonina, Radmirje in Ljubno ob Savinji, ki so zavarovali in razsvetlili kraj nesreče, na vozilu odklopili akumulator in nudili pomoč policiji pri usmerjanju prometa. V nesreči voznik ni bil poškodovan.
•	UKRADENE REGISTRSKE TABLICE
Mozirje: 8. avgusta so policisti obravnavali tatvino registrskih tablic. Neznanec jih je v večernem času ukradel z osebnega vozila, ki je bilo parkirano pred upravnim centrom.
•	PLANINEC SE JE IZGUBIL
Robanov Kot: 8. avgusta zgodaj popoldne se je v Robanovem kotu izgubil planinec, ki je zašel z označene poti. Posredoval je reševalec postaje GRS Celje, našel planinca in ga pospremil v dolino.
•	POŠKODOVANA PLANINKA
Logarska Dolina: 8. avgusta ob 14.57 si je pri slapu Rinka planinka pri hoji poškodovala nogo. Oskrbeli so jo reševalci postaje GRS Celje in jo prenesli v dolino, nakar je bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico.
•	POŠTENA OBČANKA VRNILA DENAR
Mozirje: 9. avgusta popoldan je na policijsko postajo občanka prinesla denar, ki ga je našla v reži bankomata pri trgovini Mer-cator. Oseba, ki je denar pozabila, se lahko z dokazilom zglasi na policijski postaji v Mozirju, kjer ji bo denar vrnjen.
•	PLANINKO ZADEL KAMEN
Logarska Dolina: 9. avgusta dopoldan je na planinski poti z Okrešlja na Brano planinki s pobočja v levo stran obraza priletel kamen. Reševalci GRS Celje so jo oskrbeli in jo pospremili do koče na Okrešlju, od koder jo je helikopter Slovenske vojske odpeljal v UKC Ljubljana, kjer je ostala na zdravljenju.

Ker so vse tri ekipe dosegle enako število zmag, so o končni uvrstitvi odločale razlike pri osvojenih točkah. (Foto: Marija Šukalo)

Pridružite se nam tudi na Facebooku
22 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
Zahvale, Oglasi
46. lučki dnevi so za nami. Iskreno se zahvaljujemo vsem tistim posameznikom in društvom, ki ste po svojih močeh pomagali, da se je minuli teden v Lučah veliko dogajalo. Brez vaših idej, zagnanosti in pridnih rok ne bi mogli uspešno nadaljevati tradicije in se dostojno predstaviti številnim obiskovalcem od blizu in daleč.
Občina Luče
g
Po vsakogar smrt pride, nihče ji ne uide. A se vse lepo izide, če se duša z Bogom snide.
ZAHVALA
Priprave na večno življenje je uspešno zaključil naš dragi
Janez MAVRIČ st.
iz Gornjega Grada 19.11.1919 - 30.7.2015
Iskreno se zahvaljujemo zdravnici gospe dr. Blažičevi in patronaž-ni sestri gospe Pozničevi, pogrebni službi Anubis, gospodu dekanu Pu-šenjaku za pogrebni obred, vsem, ki so pri njem sodelovali (govorniku Zotlerju, pevcem in organistinji gospe Pečnikovi še posebej), vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali sveče in za maše ter se poslovili od rajnega.
Vsi njegovi
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage
Pavle SOLAR
iz Ljubljane 18.2.1943 - 30.7.2015
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njenim nekdanjim sodelavcem ter prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala za izrečena so-žalja, darovano cvetje, sveče in maše.
Hvala župniku dr. Silvinu Krajncu za opravljen obred, govornici Nataši Terbovšek-Coklin, Heleni Levar, Dobroveljskim fantom za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino, praporščaku, ministrantoma, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoče sestre Vera, Ivica in Mara z družinami
Pretrgana je nit življenja, je konec hudega trpljenja, kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi, ki so ob tebi bili vse te trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre
Jožefe LAMPREČNIK
iz Lenarta 21.2.1941 - 1.8.2015
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, prijateljem, osebju doma starejših občanov DEOS in Zdravstvenega doma ZSD ter gospe Mariji Bezovšek. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrekli besede sožalja ter nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala gospodu dekanu z ministranti, organistki, pevcem iz Gornjega Grada, Šmartnega in Bočne, zastavonošem ter govornikoma za poslovilne besede.
Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke
FOTO ZLOZENKA VERICA IN PEPC
Dva popularna člana Društva upokojencev Nazarje, predsednica Veronika Pečnik in aktiven član ter foto-dokumentarist taiste »firme« Jože Marovt - Pepč, sta ondan v Lučah staknila glavi in se zazrla .... Ona v prihodnje aktivnosti upokojenske druščine, on, večni optimist z »oldi« princem 1200, pa v fotografa: »Jože, kaj oklevaš, pritisni ..., saj to je zgodovinska priložnost za posnetek, o katerem se bo govorilo! ... Pa hitro, preden pride Verin soprog Vitko.« (Op. p. Prišel je že čez nekaj desetink sekunde in Pepčevega sanjarjenja je bilo konec.)
GOLAŽ Z ŽEROVNIC
Ondan so na Golteh (s)kuhali najboljši lovski golaž. Ko sta skupaj pražila čebulo, sta soseda, lovska prijatelja, oba s Poljan, vsak od svoje lovske bratovščine (z leve) Jože Rajter - Pepi (LD Rečica) in Stanko Tiršek (LD Ljubno) tako dolgo dodajala začimbe, da je srnjakov golaž skoraj oživel. Da bi tudi sosedje iz LD Mozirje skuhali dober golaž, sta posodila začimbe še Matjažu Mikeku in Boštjanu Završniku. Komisija je imela na koncu težko delo, saj je bil »žmah« skoraj enak.
24 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015
Križanka, Informacije
sestavil' peter udir
reka. ki teče skozi maribor
objektivs spremenljivim zornim kotom
sosed, ME JAS
v gr. mit. palica boga dioniza
trebuh
(lat)
predpostavka, hipoteza
priprava,
ki se uporablja pri kakem delu
glivična bolezen, kan dl doza
ribič, ki lovi s sakom
rastlina vitezova zvezda
tipalka pri žuželkah
norveška glasbena skupina
tanja žagar
afr. ljud. brenkalo
najrodo-vit šved. pokrajina
luknjač
del kopnega sveta, obdan z vodo
frbežar, ivo
kdor se ukvarjaš telepatijo
angel najvišjega reda
snov, materija
slabšalni ¿R,V /A
Čevljarja
reliefno vzorčena bombažna tkanina
območje
ime treh pergamon-skih kraljev
človeški organizem
Sesti židovski
mesec
slovenski kardinal (franc)
beotijec, aon ec
osnovna vojaška enota
japonska pasma psov
davno ljudstvo v italiji
vane gosnik
peter kalizer
jopič. ki dobro sčih pred vetrom
črnopeta GA7F: A
angel višjega reda, nada n g e
predel,
del, oddelek
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
ATAL - ime treh pergamonskih kraljev; KORA - afriško ljudsko brenkalo; SKANE - najrodovitnejša švedska pokrajina;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
NEMARNICA, ENERGETIK, VINT, RIBI, ICA, MANAS, CHARUZE,
TAT, TELÜRIJ, VODO H RAN SAMARA, STEBER, AMON, ROV, TIT, RADIATOR, NN, ANETO, EVRO, AŽIO, JELENOVEC, GNAJS, AKAD, PACO, AGNAT V_
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 34. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	Mozirski gaj
Petek,	Tekmovanje cvetličarjev za pokal Mozirski tulipan
14. avgust	ob 20.30. Velenjski grad Ženske - glasbeni projekt Roberta Jukiča
	Mozirski gaj
	Modna revija manekenk s pitoni
	ob 17.00. Šmihel nad Mozirjem
	Otvoritev fotografske razstave in kmečke tržnice
Sobota,	ob 18.00. Šmihel nad Mozirjem
15. avgust	Prikaz življenja na podeželju nekoč
	ob 20.00. Šmihel nad Mozirjem
	Veselica z ansamblom Pogum
	ob 20.30. Bočna
	Gasilska veselica z ansamblom Mladi Dolenjci
	Mozirski gaj
	Izbor za najlepšega pitona vzgojenega v Sloveniji
	ob 13.00. Šmihel nad Mozirjem
	Blagoslov traktorjev
Nedelja, 16. avgust	ob 14.00. Šmihel nad Mozirjem Koncert harmonikarskega orkestra pod vodstvom Andreja Raka
	ob 15.00. Šmihel nad Mozirjem
	Šaljive šmihelske igre in vlečenje vrvi
	ob 18.00. Šmihel nad Mozirjem
	Veselica z ansamblom Vikend
Torek,	ob 19.00. Vila Bianca Velenje
18. avgust	Koncert Izidorja Tonjka, citre
	ob 18.00. Hotel na Golteh
Sreda,	Koncert pihalnega orkestra Celje
19. avgust	ob 19.00. Vila Bianca Velenje Koncert Johannesa Schubert, citre
	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji
Četrtek,	Erik Rosenstein predstavlja svoje poti s kolesom
20. avgust	ob 19.00. Dom kulture Velenje Koncert Slovenskega citrarskega kvarteta z gosti
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, težke od 100 do 130 kg, možna dostava na dom; gsm 031/832-520. Prašiče, najboljše mesne pasme. Možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam domače piščance, doma valjeni; gsm 031/223-484. Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev, pašno; gsm 031/557290.
Prodam dva telička, stara 10 dni; tel. št. 838-40-26 ali 051/717-117. Prodam dve svinji, cca. od 150 do 190 kg, cena 1,70 EUR/kg; gsm 041/510-409.
tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
ŽIVALI - PODARIM
Podarim tri mesece stare mucke; tel. št. 583-52-58 ali 070/215-053.
DRUGO - PRODAM
Prodam afriškega 031/774-520.
ovna; gsm
Prodam kozličke za zakol ali nadal-no rejo; gsm 051/250-313.
ŽIVALI - KUPIM
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	OPRAVLJAM PLESKARSKA DELA
v notranjih prostorih, barvanje fasad in nadstreškov, starejše tehnike z apnenim beležem ter polaganje knauf sistemov ... gsm 030/305-570.
Pleskarstvo, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka c. 15, Nazarje.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
Prodam pokrivalo za avto proti toči, univerzalne velikosti, samo dvakrat rabljeno, cena 20 EUR; gsm 031/582-897. Električni bojler 50 l, malo rabljen, 40 EUR in starinski šivalni stroj, cena po dogovoru; gsm 031/582897.
Prodam otroško harmoniko poličar cfb, 1 polglasnik, 6 bas, 100 EUR; gsm 031/744-687. Prodam suhe in silažne bale; gsm 041/592-791.
030/419-790.
VOZILA - PRODAM
Prodam traktor zetor 4712 in prikolico; gsm 070/801-170.
NEPREMIČNINE
Oddam opremljeno dvosobno stanovanje v okolici Nazarij; gsm 041/416-809.
Bivalni vikend, 50 m2, v Ljubiji - Kolovrat prodam, gsm 070/777-281.
VOZILA - KUPIM
OSEBNI STIKI
Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm
Iščem urejeno, razgledano življenjsko sopotnico, brez otrok, do 44 let; gsm 041/959-192.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
Prodam slamo ječmena v okroglih balah; gsm 041/354-550. Bukova drva, cepljena, razrezana na 33 cm, zložena v paleto, suha; gsm 041/614-818. Prodam rabljeno strešno opeko bramac; gsm 031/695-208. Jedilni krompir sora in monte carlo prodam; gsm 031/238-415. Prodam seno v kockah, večjo količino, okolica Nazarij; gsm 070/890-832.
Prodam rdečo peso, česen in korenje; gsm 031/342-932. Bel jedilni krompir prodam, možna dostava; gsm 051/628-677.
26 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015

Naročniški* klub
SAVINJSKE NOVICE
Ugodnosti naročnike
Nižfa cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Sa vinskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu časopisov.
Brezplačna dostava Savinjskih novic
na celotnem območju Republike Slovenije.
Dostava na drug naslov
,\1ed dopustom ali me J daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo %■ popust pri objavah osrnrtnii, ¡ah val, malih oglasov in čestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (¡2leii -) za naročnike Savinjskih novic.
27	Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015	I
Izbiramo najbolj priljubljen l
plfl nilski dfim v Zgornji Savinjski dolini
SflOfiTavartl	ncvk. na vi^u Ittoin;^ pldrifiskc
sezone iiru) ie f uridnlitvu odl(K ¡i, d i vas pograjamo, kattr oijnr-ikc d&m
Sineana oh:i | i. gon)|| ^i^i^jji« ddifie ¡e mi: tam najbril: pjriSj jL>l. ■ C)! ■ "■: i ilikii zd njili;J[|j'. plan njJttdomgtaflmie:
j HntmMtnltilplnilnl(HS^tii) Phm ■ r. vi»vi; Goroli l.ijj.1 I
f l.'om na imrckiivi u (1.377 rm ■ .Jiin-koUnfVi^jfrna ra*i)(f.1 n
■•{Jem planirKiv nj Fit&fl^th [701 m} - Plmirutoilii!^ NiiTarja
■	Dom planrncev v LojfjrsVt dolini it! si 111 j 1 iriir^Vo dri:it\;j ll-1^' VlI L-ra
■	Friidrau Ion dom na OVr«l iu \ m) i1!. ■ ■ . .:■ ;:'■.■ (1 ■.: L ■." '.'■ .1; :■
•	K&cbckav dom na Komiki m) FlariSsko dnijtVO I JJe ■ ■ n .1
' KniM n.i Kltinenil J.uni pori (Jj^trko (l.ioil mi PJ...... kr> druitv ■■. 1 - ■ :
•	Koia ha L&Vi pod Ftitiuho m) Planinikci cindrvo Like
» Kpia fia Travniku {t.5-15 m j PIsn.niiih (frvitvo l: uijnti ofc SavtnJI ' K r>ia v Groholu pod fl aduho [ ■. m) FlarufiSio u.'uMcfiia
■	M(Hii ika koča na Golfeh m)- ^Ijiltajko (frnit™ Vi .' ri-
•	Planinski dom I- ^talcTskc^ji bita I ¡ona ni.Crtll L^ulimi ............. ctnjifm Vnuiiinj
kiljin iU iaoaj pr;l|[r!jl|irlii;j p iflif|ikf£;i dunrtS bj ptf&ll dO kOfiii r-i (i-liir.eii nak.!- Lk:.i!-.j ■. jlisbr il i it (v liti 5(VfclJjklh vii-.-.c
iiili une^vM».
V5ak reden bo-T-o Frac pravoiasns pripel iml glasjvi4cimi izžrebal; dta prie inr ka nagradit .1 ^nfDi^iii t«l|ska koia Irt iaiclTS Lukai - WeH 13iLic Moiirje v;e pc; are pasovnle* jkc stozaVfluiku tzbdrt sodeči ali i-crabaniu gjlavn n nagrae, lil u p-ra^Tako pflsp e»a( a e t f n|5-ia utHrovireija. In i.;ifr (Hiftev i uslukcm li : OKb v KcmMU Cc lk,1 ■ 1 k vc.tr'J i ¡JgbLi-refTi In.jtni (»hjhijilf.
7rij| pa na iMpJ	jM I
Lpu ni'. ^ L-IjMivr m. prtepite na dnp 71 ur o m jn -.. ■■.■ ■ 1-. 1- Ju ioflu. iK. av^JjMi ¡>0'5r PO rvi.11 i^Ilj-v:	tKH^flj jMfcJskj ri^ta
,M L-d [>r jtliiljvin [iT iifnilillil j' L. s i ■ ami b« m ilir eb^li 2
]ji i:|l';i":|'k......]j^xlr ki p (ifiikvjljcf ijili .1 «ur .1 (5 vckdvnk ta niilljtl *
bobkartinn; in ¿aičita luk ji - ivii! b)ue irfbiirje (ivljfej,
Naj planmski dom v Zgornji Savinjshi dolini je po moje ju mnenju.
Moje ime In priimek:
Moj nasJov:
Tel ./GSM: