Hitri

z ozirom

na sedanji denar

po

avstrijski veljavi

in

V Ljubljani 1888.

Založil Janez Giontini.

03oohTrxQ

Predgovor.

Ker se je «Hitri raču¬
nar* osmega natisa že
popolnem razprodal, nam
je to prijeten dokaz, da
se je ta priročna knjižica
v slovenskem narodu zelo
razširila in priljubila. To
nam daje tudi povod, da
spravimo zopet nov natis
na svetlo.

Nadejamo se, da bode
častito občinstvo po tej
knjižici v novi obleki z
ravno takim veseljem se¬
glo. kakor po prejšnjem
natisu.

1 *

4

Idi torej, « Hitri raču¬
nar », daleč okrog po slo¬
venskem svetu ter bodi
zanesljiv pripomočnik pro¬
dajalcem in kupcem, ki
le bodo potrebovali. Z
Bogom!

Založništvo.

o

Uvod.

S cesarskim patentom
dne 27. aprila 1858 je
bilo določeno, da se 1. no¬
vembra 1858 vpelje nova
« avstrijska veljava* kot
edino postavni denar za
vso Avstrijo. Po tej ve¬
ljavi se kuje iz pol kilo¬
grama čistega srebra 45
novih goldinarjev. Da se
goldinar razdeli na 100
delov, kterim pravimo
krajcarji ali novci, je
vsakemu znano.

Kovani denarji so:

a) zlati.

Najnavadnejši so ce¬
sarski čeki  ni.  katerim

6

je pervotna cena 4 golči.
77 kr. Kakor vsako blago,
tako tudi zlato in zlati
denar nima stanovitne
cene, temveč je zdaj
dražje, zdaj ceneje. Spre¬
menljivo vrednost zlata
beremo vsaki dan po čas¬
nikih, ki nam kažejo, kako
stoje kurzi zlata, srebra
in denarnih papirjev, re¬
cimo: državnih obliga¬
cij i. t. d.

Razun malih cesarskih
cekinov so tudi zlati po
4 cekini skupaj; cena
jim je tudi 4kratna, to
je 19 gold. 9 kr.

Dalje so zlate «krone»
po 13 gold. 87 kr. in pol-
krone po 6 gold. 94 kr.
Tudi cekini avstrijski po

7

20 frankov ali 8 gold. in
po 10 frankov ali 4 gold.
se nahajajo v kupčiji.

b) Sreberni:

1. ) dvogoldinarji,

2. ) goldinarji in

3. ) četrtgoldinarji.

Vsak goldinar tehta
dobrih 12 1 / 3  gramov, in
v 1000 delih kovanega
srebra je 900 delov čistega
in 100 delov primeška.

Četrtgoldinar tehta do¬
brih 5 •/» gramov, a srebro
je slabeje, ker je na 1000
delov zmesi le 520 čistega
srebra.

Za drobiž  imamo:

4. ) dvajsetico ali '/ s  gold.,

5. ) desetico ali ' 10  »

6. ) pelak ali ‘/so »

8

Umeje se, da je to
srebro slabeje, ker se iz
pol kilograma finega sre¬
bra naredi 75 gold. Pri
dvajseticah je le pol, pri
deseticah 2 petini in pri
petakih (groših) samo 7
dvajsetin čistega srebra,
drugi večji del je bakren
primešek.

Mnogo starejega srebra
se tudi nahaja med ljud¬
stvom; zlasti so dobro
znani Levantinski tolarji
s podobo cesarice Marije
Terezije in letnico 1780.
Istotako niso nenavadni
« Križevci* po 2 gold.
31 kr. z letnico 1797, dalje
dvojni zvezni tolarji po
3 gold. in mali zvezni
tolarji po 1 gold. 50 kr. —

9

Od cesarja Ferdinanda I.
z letnico 1848 so še tu
in tam najti tolarji po
2 golči. 10 kr. a v. v. Jed¬
il ake vrednosti so tolarji
z letnico 1815. ki so bili
kovani za časa cesarja
Franca I. —

Po vsej Nemčiji je zdaj
vpeljan denar, ki ga za¬
vejo  «Mark», ki po našem
denarji plača 60 kr. Ta
srebern denar se deli v
100 delov, kakor naš
goldinar. Stotino«marke*
imenujejo vinarje. Posa¬
mezni vinarji in po dva
so od brona kovani. Na
pol kilograma prvih
naštejemo 150 in dru¬
žili 250.

| **

10

c) Bakreni:

1. ) četrtaki, 25 za
1 gold.,

2. ) krajcarji, 100 za
1 gold., pravimo jim tudi
novci,

3. ) polkrajcarji ali pod-
novci, po 200 za 1 gol¬
dinar. Vtisneno imajo
drobčevo številko 5 / 10 ,
t. j. pet desetincev.

Opomba.  Pri računih
pišemo desetice na prvo
mesto, za goldinarje kraj¬
carje na drugo in kraj-
carjeve desetine na tretje
mesto, n. pr. 15‘385 gold.,
t.j. 15 celih gold., 3 dese¬
tine, 8 stotin in 5 tisočin
goldinarja, ali kar je vse
jedno: 15 gold., 38 in
pol krajcarjev.

11

Glavna stvar pri našem
denarji je to. da se gol¬
dinar deli v drobiž, dese¬
tine in stotine, s katerimi
vsakeršni račun lahko in
hitro izgotovimo.

Odkar imamo novo me-
tersko mero in vago, je
ta uredba še mnogo večje
praktične vrednosti, kajti
pri kupovanji in proda¬
janji izračunimo takoj
ceno po pripravnih skle¬
pih, da nam ni treba
mnogo truda. Tega pri
starem denarji in pri
stari meri nismo bili v
stanu. Naj podamo tukaj
nekoliko tacih pravil:

1.) Kolikor krajcarjev
stane 1 kilogram, ravno

12

toliko goldinarjev 1 me-
terski cent (100 kil.)

2. ) Kolikor goldinarjev
velja 1 kilogram, toliko
krajcarjev 1 dekagram.

3. ) Če velja 1 kilogram
le en del goldinarja (ne¬
kaj krajcarjev), tedaj se
računi za en dekagram
ravno takošen del kraj¬
carja.

4. ) Kakor se goldinar
drobi v krajcarje ali stoti¬
ne, ravno tako si lahko
mislimo krajcar zdrobljen
na stotine. Kolikor celili
krajcarjev plačamo za 1
kilogram, toliko krajcar-
jevih stotincev velja 1
dekagram. Če velja 1
kilogram 50 kr., tedaj se
plača za 1 dekagram

13

50 / 100  kr., t. j :  pol kraj-,
carja ( s / 10 ). če je kilo¬
gram po 85 kr., je deka¬
gram po 85 / 100 , t. j. nekaj
več, ko 3 četrtine kraj¬
carjev, kar sme vsak za
cel krajcar zaračuniti, ako
ni s polkrajcarjem zado¬
voljen.

Opomba.  To naj bi
naše gospodinje posebno
dobro pomnile, ker mora¬
jo pri kupovanji za dobro
mero, za kilogramov pre¬
sežek ali preostanek dosti¬
krat več plačati, kakor
gre prodajalcu, ker ta ne
ve, kolikor bi računil za
par dekagramov ali pa
greši na nevednost kupca.

5.) Kolikor desetic za 1
meter, toliko krajcarjev

14

za 1 decimeter in na¬
robe.

6.) Koliko krajcarjev
1 liter, ravno toliko gol¬
dinarjev velja 1 hekto¬
liter (100 litrov).

Odkar je mera in vaga
tako uravnana, kakor naš
denar, nam je številjenje
neizrečeno polajšano, in
zato bodimo hvaležni
slavni vladi za novo upe-
Ijano metersko mero.

Ker pa še ni vsakteri
privadil se razmer med
staro in novo mero, toliko
časa je treba, da vidimo
z natančnimi številkami
razjasnene razlike v pri¬
ročnih knjižicah, in taka
knjižica naj bode naš
«Hitri računar*.

I. tabela.

Razložena cena

za 1 do 2000 reči,

če velja posamezna pol kraje,
do 99 kraje.

16

Ena reč ‘/ 2  kr,

17

Ena reč '/« kr.

18

Ena reč 1 kr.

19

Ena reč 1 kr.

20

Ena reč 1 ‘ kr.

21

Ena reč 1 x / e  kr.

22

Ena reč 2 kr.

23

Ena reč 2 kr.

24

Ena reč 27, kr,

25

Ena reč 2 7* kr.

2

Ž6

Ena reč 3 kr.

27

Ena reč 3 kr.

2 *

28

Ena reč 3% kr.

29

Ena reč 3 V* kr.

30

Ena reč 4 kr.

31

Ena reč 4 kr.

32

Ena reč 4 Tj kr.

33

Ena reč 4‘/ a  kr.

2 **

34

Ena reč 5 kr.

35

Ena reč 5 kr.

36

Ena reč 5‘/a kr.

37

Ena reč 5 1 /* kr.

38

Ena reč 6 kr.

39

Ena reč 6 kr.

40

Ena reč 6 l /„ kr.

41

Ena reč 6V 2  kr.

42

Ena reč 7 kr.

43

Ena reč 7 kr.

44

Ena reč 7% kr.

45

Ena reč 7 1 / i  kr.

46

Ena reč 8 kr.

47

Ena reč 8 kr.

48

Ena reč 8% kr.

49

Ena reč 8 l j„  kr.

3

50

Ena reč 9 kr.

51

Ena reč 9 kr.

3 *

52

Ena reč 9‘„ kr.

53

Ena reč 9‘/g kr.

54

Ena reč 10 kr,

55

Ena reč 10 kr.

56

Ena reč 10% kr.

57

Ena reč IOV2 kr.

3**

58

Ena reč 11 kr,

59

Ena reč 11 kr.

60

Ena reč 11 ‘/ 2  kr.

Ena reč 11 */ 2  kr,

62

Ena reč 12 kr.

63

64

Ena reč 12 V, kr,

65

Ena reč 12 ‘/. 2  kr,

66

Ena reč 13 kr.

67

Ena reč 13 kr.

68

Ena reč 13 %  kr,

1

69

Ena reč 13kr.

70

Ena reč 14 kr.


71

Ena reč 14 kr.

72

Ena reč 147, kr.

73

Ena reč 14*/„ kr.

4

74

Ena reč 15 kr,

75

Ena reč 15 kr.

4 *

76

Ena reč 15 '/s kr.

77

Ena reč 15 '/* kr,

78

Ena reč 16 kr.

79

Ena reč 16 kr.

80

Ena reč 16' s  kr.

81

Ena reč 16V, kr.

4 **

82

Ena reč 17 kr.

83

Ena reč 17 kr.

84

Ena reč 17 1 , kr.

85

Ena reč 17*/« kr,

86

Ena reč 18 kr.

87

Ena reč 18 kr.

88

Ena reč 18 Va kr.

89

Ena reč 18 % kr.

90

Ena reč 19 kr.

91

Ena reč 19 kr,

92

Ena reč 19 '/, kr,

93

Ena reč 19 1 / i  kr.

94

Ena reč 20 kr.

95

Ena reč 20 kr.

96

Ena reč 21 kr.

97

Ena reč 21 kr.

O

98

Ena reč 22 kr.

99

Ena reč 22 kr.

5 *

100

Ena reč 23 kr.

101

Ena reč 23 kr.

102

Ena reč 24 kr.

103

Ena reč 24 kr.

104

Ena reč 25 kr.

105

Ena reč 25 kr.

106

Ena reč 26 kr.

107

Ena reč 26 kr.

108

Ena reč 27 kr.

109

Ena reč 27 kr.

110

Ena reč 28 kr.

111

Ena reč 28 kr,

112

Ena reč 29 kr.

Ena reč 29 kr.

114

Ena reč 30 kr.

115

Ena reč 30 kr,

116

Ena reč 31 kr.

117

Ena reč 31 kr.

118

Ena reč 32 kr,

119

Ena reč 32 kr.

120

Ena reč 33 kr.

121

Ena reč 33 kr.

6

122

Ena reč 34 kr.

123

Ena reč 34 kr.

6 *

124

Ena reč 35 kr.

125

Ena reč 35 kr.

126

Ena reč 36 kr.

127

Ena reč 36 kr.

128

Ena reč 37 kr.

1‘29

Ena reč 37 kr.

6 **

130

Ena reč 38 kr.

131

Ena reč 38 kr.

132

Ena reč 39 kr.

133

Ena reč 39 kr.

134

Ena reč 40 kr.

135

Ena reč 40 kr.

136

Ena reč 41 kr.

137

Ena reč 41 kr.

138

Ena reč 42 kr.

139

Ena reč 42 kr.

140

Ena reč 43 kr.

141

Ena reč 43 kr.

142

Ena reč 44 kr.

143

Ena reč 44 kr.

144

Ena reč 45 kr.

145

Ena reč 45 kr.

7

146

Ena reč 46 kr.

147

Ena reč 46 kr.

7*

148

Ena reč 47 kr.

149

Ena reč 47 kr.

150

Ena reč 48 kr.

151

Ena reč 48 kr.

152

Ena reč 49 kr.

153

Ena reč 49 kr.

7 **

154

Ena reč 50 kr.

155

Ena reč 50 kr.

156

Ena reč 51 kr.

157

Ena reč 51 kr.

158

Ena reč 52 kr.

159

Ena reč 52 kr.

160

Ena reč 53 kr.

161

Ena reč 53 kr.

162

Ena reč 54 kr.

163

Ena reč 54 kr.

164

Ena reč 55 kr.

165

Ena reč 55 kr.

166

Ena reč 56 kr.

167

Ena reč 56 kr.

168

J

Ena reč 57 kr.

169

Ena reč 57 kr.

8

170

Ena reč 58 kr.

171

Ena reč 58 kr.

8 *

172

Ena reč 59 kr.


173

Ena reč 59 kr.

174

Ena reč 60 kr.

175

Ena reč 60 kr.

176

Ena reč 61 kr.

177

Ena reč 61 kr.

8 **

178

Ena reč 62 kr.

179

Ena reč 62 kr.

180

Ena reč 63 kr.

181

Ena reč 63 kr.

182

Ena reč 64 kr.

183

Ena reč 64 kr.

184

Ena reč 65 kr.

185

Ena reč 65 kr.

186

Ena reč 66 kr.

187

Ena reč 66 kr.

188

Ena reč 67 kr,

189

Ena reč 67 kr.

190

Ena reč 68 kr.

191

Ena reč 68 kr.

192

Ena reč 69 kr.

193

Ena reč 69 kr.

9


194

Ena reč 70 kr.

195

Ena reč 70 kr.

9 *

196

Ena reč 71 kr,

197

Ena reč 71 kr.

198

Ena reč 72 kr.

199

Ena reč 72 kr.

200

Ena reč 73 kr.

201

Ena reč 73 kr.

9 **

202

Ena reč 74 kr.

203

Ena reč 74 kr.

204

Ena reč 75 kr.

205

Ena reč 75 kr.

206

Ena reč 76 kr.

207

Ena reč 76 kr.

208

Ena reč 77 kr.

209

Ena reč 77 kr.

210

Ena reč 78 kr.

žil

Ena reč 78 kr.

212

Ena reč 79 kr.

213

Ena reč 79 kr.

214

Ena reč 80 kr.

215

Ena reč 80 kr.

216

Ena reč 81 kr.

217

Ena reč 81 kr.

10

218

Ena reč 82 kr.

219

Ena reč 82 kr.

10 *

220

Ena reč 83 kr.

221

Ena reč 83 kr.

222

Ena reč 84 kr.

223

Ena reč 84 kr.

224

Ena reč 85 kr,

225

Ena reč 85 kr.

10 **

226

Ena reč 86 kr.

227

Ena reč 86 kr.

228

Ena reč 87 kr,

229

Ena reč 87 kr,

230

Ena reč 88 kr.

231

' Ena reč 88 kr.

232

Ena reč 89 kr.

233

Ena reč 89 kr.

234

Ena reč 90 kr.

235

Ena reč 90 kr.

236

Ena reč 91 kr.

237

Ena reč 91 kr.

238

Ena reč 92 kr.

239

Ena reč 92 kr.

240

Ena reč 93 kr.

241

Ena reč 93 kr.

11

242

Ena reč 94 kr.

243

Ena reč 94 kr.

11*

244

Ena reč 95 kr.

245

Ena reč 95 kr.

246

Ena reč 96 kr.

247

Ena reč 96 kr.

248

Ena reč 97 kr.

249

Ena reč 97 kr,

11**

250

Ena reč 98 kr.

251

Ena reč 98 kr.

252

Ena reč 99 kr.

253

Ena reč 99 kr.

II. tabela.

Izštetev obresti

po

4, 5 in 6 od sto za 1 do
10000 fr. av. v.

a)  na leto

b)  na pol leta

c)  na mesec.

256

Opomba.

Ker se posojaj e tudi
na večje obresti, kakor so
tukaj navedene, n. pr. po
7, 8, 9 — 10 in še več od
sto, in ker se pri kupčiji
tudi dobiček izštevili po
odstotkih, ki so večji, ka¬
kor se v tej knjižici, na¬
hajajo, ne bode odveč,
če omenimo, da se večje
obresti najdejo, ako se
sestavijo iz manjših. Na
primer: 7 odstotkov od
18 gld. za celo  leto se
izve, ako vzamemo k 5
odstotkom, to je 90 kr.,
še polovico od 4 odstot¬
kov, to je 36 kr., skupaj
torej 1 gold. 26 kr. -— Za

257

8 odstotkov se vzamejo
2krat 4 odstotki. 9 od¬
stotkov se sestavi iz 4 in
5 odstotkov; za 10 od¬
stotkov se vzame 2krat 5
odstotkov. Manjše obresti
se izštevilijo, na pr. 2 od¬
stotka, če obresti 4 od¬
stotkov razpolovimo. Rav¬
no tako naredimo s 6
odstotki, kadar gre samo
za 3 odstotke i. t. d.

258

Obresti 4 od sto.

Ž59

Obresti 4 od sto.

260

Obresti 4 od sto.

261

Obresti 4 od sto.

262

Obresti 4 od sto.

263

Obresti 4 od sto.

264

Obresti 5 od sto.

265

Obresti 5 od sto.

12

266

Obresti 5 od sto.

267

Obresti 5 od sto.

12 *

268

Obresti 5 od sto.

269

Obresti 5 od sto.

270

Obresti 6 od sto.

271

Obresti 6 od sto.

272

Obresti 6 od sto.

273

Obresti 6 od sto.

1 . 2 **

274

Obresti 6 od sto.

275

Obresti 6 od sto.

-..'Vi;

Lestvice

kolekovne ali štempeljske,

uravnane po postavah 6. aprila
1856, 13. decembra 1862.

29. februvai'jal864in8. marca
1876 za izmero kolkovne
davščine po primeri k vred¬
nosti rastoče.

278

Lestvica I.

je merodajavna:

1. ) za menice,  ki  so v
domačih deželah izdane in se
morajo plačati v šestih me¬
secih;

2. ) za menice,  ki so v
vnanjih deželah izdane in v
dvanajstih mesecih plačljive;

3. ) za prevod  (indosa-
ment, giro) na m e niče,  ka¬
tere so podvržene lestvici II;

4. ) za trgovinske nakaznice,
ki so kot menice in imajo
več kot osem dni obroka, in
za zavezne liste;

5. ) za dolžnapisma o pred-
plačah javnih kreditnih za¬
vodov na državne in druge
vrednostne papirje za čas
treh mesecev.

279

I. Pri menjavnih pismih.

do

75

150

300

450

600

750

75 fr,
150 »
300 »»
450 »
600 »
750 »>
900

5

10
20
30
-,40
-50
— 60

pri

tem se zneski pod 1500 fr. za
polne štejejo.

280

Lestvica II.

velja 1.) za pravna pisma,
katera niso podvržena lest¬
vici I., ne lestvici III.. in tudi
ne stanovitnemu koleku po
50 kr.;

2. ) za menice, ki so v do¬
mačih deželah izdane in so
v šestih mesecih plačljive;

3. ) za menice, ki so v vna¬
njih deželah izdane in so čez
dvanajst mesecev plačljive;

4. ) za potrdila pri treh me¬
nicah, za prevode, kakor pri
lestvici I.

Pravna pisma,  ki niso
podvržena lestvici I., so:

Odkupne pogodbe po vred¬
nosti stvari.

Odstrižniki za delnice.

Nakaznice od kupcev in za
kupce, če niso v zlatu, in druge
po znesku zavarovalnine.

Stavbene pogodbe.

Poroštva pri cenjenih za¬
vezah.

281

Zastave.

Plačilna prepustna pisma
za dolgove.

Pogodbe o službah.

Zakonske pogodbe.

Pobotnice (kvitance) in pri¬
jem n i listi.

Družbene pogodbe.

Pogodbe na srečo.

Zastavni zapisi; fevdna
pisma.

Posebna dolžna pisma.

Najemne in zastavne po¬
godbe.

Vrednostne založnine.

Pri računskem sklepu, ki
ga ne sklepajo kupci in
obrtniki.

Dolžna pisma. Pogodbe.

Pooblastila z izrečenim pla¬
čilom.

Podaljšanje menic.

282

II. Pri pravnih pismih.

283

Lestvica lil.

ima veljavo :

1. ) za kupne pogodbe, me-
njalske pogodbe in založne
pogodbe o premičnih rečeh
(t. j. razno blago);

2. ) za plačilna odstopna
pisma (cesije) o drugih rečeh,
ne o terjatvah;

■ 3.) za pogodbe o služninah;

4. ) za potrdila dobitkov
pri številjski loteriji;

5. ) za kup upanja;

6. ) za dolžne zapise;

7. ) za pogodbe društev na
delnice (akcije);

8. ) za odpovedi pravicam,
katere so enake premičnim
rečem, izvzemši terjatev.

III, Pri pravnih pismih.

285

O novi meri.

1. Pouk splošni.

Novi meri je podlaga
«meter*, kar pomenja v
domačem jeziku «mera».
Dolgost metru so dolo¬
čili Francozi proti koncu
prejšnjega stoletja in so
v dosego te narave, nik¬
dar izgubljive, jako na¬
tančne in pripravne mere
mnogo truda in troškov
žrtvovali.

0 izviru metra v lej
knjigi na široko govoriti
nam prostor ne dovoljuje,
ker je namenjena kazati
le praktično vporabo.

Kaj in koliko je torej
meter?

1 meter je dobrega
pol sežnja ali natanko
3 čevlje, 1 palec in 11 */<?

286

čertic (skoraj 38 palcev)
prejšnje stare mere; ali
pa 1 vatel, 1 četrtina
in pol šestnajstine vatla.

Že dolgo popred, ko je
bila postava o novi meri
razglašena, so se v kup-
čijskih zalogah dobivali
pošeti, z desetih koncev
zloženi. Tudi zdaj se dobe
po 10 kraje, na prodaj.
Na eni strani kažejo po¬
šeti staro, na drugi pa
novo mero. Zidarji, te¬
sarji, mizarji in drugi
obrtniki imajo tako zlo-
žilno mero. Tudi naše ši¬
vilje se poslužujejo me-
terske mere, ki jo imajo
na usnjatim ali tkanim
traku zaznamvano. Pra¬
vijo ji «centimeter», kte-
rih štejejo po navadi 150;
to pa je poldrugi meter.
1 meter je torej ravno
100 centimetrov.

1 metrova desetina = ali 1 decimeter razdeljen na 10 centimetrov. Prvi

287

Znano je sploh
že, da je 1 va¬
tel = 77 3 / 4  centi¬
metrov, da je to¬
rej krajši nego
1 meter.

O razdelitvi metra.

Kakor se forint
£ drobi na 10 de-
| lov, kterirn pra-
| vimo desetine gol-
= dinarjeve ali dese¬
rt tiče, tako se deli
g tudi meter na 10
f koncev, to so me-
g trove desetine;
kakor drobimo
dalje goldinar v
stotine, kterirn
pravimo krajcarji
ali novci, tako
delimo meter v
slo koscev, to so
metrove sto¬
tine.  Goldinar

288

se naprej tudi deli v tiso-
čine, pa te so tako majhe-
ne, da jih le po pet sku¬
paj moremo še izplače¬
vati. Vsakdo pozna pol
krajcarja ( 5 / ]0  novca), to
je 5 tisočin fr. Enako
se deli tudi meter v (1000)
tisoč delcev, ki se ime¬
nujejo metrove tiso¬
či ne. Ena metrova tiso-
činajeblizo toliko, kolikor
srednje debela šivanjka.

Za metrove dele pa
niso v navadi besede
«desetina, stotina in tiso-
čina», ampak pristavljajo
se pred besedo meter
latinski izrazi:

deci (desetina),
centi (stotina),
mili (tisočina).

Prve dve besedi je
gotovo že vsakteri slišal;
beseda «cent» pomeni
100 funtov.

289

Rimsko število C tudi
ni druzega, nego cento
(sto) in M pa mile (tisoč).

Črka ril pomeni torej
celi meter;

črki dni melrove de¬
setine ali decimeter;

črki cm metrove sto¬
tine ali centimeter;

in črki mm metrove
tisočine ali milimeter.

Takim načinom raz¬
stavljena imena pa ne
kažejo nobene prednosti;
pa če števila tako drugo
za drugo zvrstimo, da so
večji drobci prvi na levo
in najmanjši zadnji proti
desni, tedaj smemo razun
m vsa imena dm, cm,
mm popolno izpustiti,
samo da pri številki, ki
pomenja cele metre, nare¬
dimo pri vrhu na desni
strani piko, in pred šte¬
vilom ali za njim pa znam-
13

290

nje m; n. pr.: v ineter-
ski meri je 5 sežnjev =
9 m  4 dm  8 cm  2 mm
ali pa 9'482 m,

» » 94'82 dni ,

» » 948'2 cm.

» » 9482 mm.

Iz tega se vidi, da po¬
vemo lahko 5 sežnjev
dolgosti v kakoršnih koli
koscih meterske mere
brez račnna.

Zapomniti je le treba:
1.) besede: deci, centi
in mili; 2.) da te besede
naznanjajo desetine, sto¬
tine in tisočine, ki sesta¬
vijo na desno stran celin
po vrsti; 3.) da se te be¬
sede prilagajo k vsakor-
šnemu imenu novih mer.

Naslednja tablica naj
kaže, v kaki vzajemnosti
so nove mere in kakošna
imena se številkam po nji¬
hovih stališčih prilagajo.

291

Po navadi pa ni toliko
številk v eni vrsti; na
levi in desni jih je na¬
vadno manj.

Glavna številka je
vedno lista, ki pomeni
jednote in je poznam-
vana na desni pri vrhu
s piko; pred njo so mno¬
žine, za njo deline.

P rva vrsta številk pomeni.

13 *

292

20000 metrov ali 2 myriametra
4000 » » 4 kilometre

300 » » 3hektometre

70 » » 7dekametrov

8 » »8 metrov;

ali pa tudi:

24000 metrov ali 24 kilo¬
metrov i. t. d.

24300 metrov ali 243 hekto-
metrov i. t. d.

24370 metrov ali 2437 deka-
metrov i. t. d.

24378 metrov i. t. d.

Ravno tako pomeni:
Prva številka za piko
proti desni, ako se ima
dolgostno mero v mislih,
deci-metre;

druga številka za piko
centi-metre;

tretja številka za piko
mili-metre.

Ako se ima otlo mero
v mislih, pomeni:

prva številka za piko,
deci-litre;

druga številka za piko,
centi-litre;

293

Iretja številka za piko,
mili-litre.

Ako se ima utežno
mero v mislih, kaže:

prva številka za piko
deci-gram;

druga številka za piko
centi-gram;

tretja številka za piko

lllili-gram.

Tudi vse 3 številke za
piko se smejo skupaj
izgovoriti kot eno število,
temu se pristavi naj nižje
ime «mili».

294

Dolgostna mera za
rokodelce.

Stara  spremenjena v
novo.

Številka za piko po¬
meni deseti del milimetra,
kar se po navadi ne
jemlje v račun, ker je to
neznatna dolgost.

295

Dolgostna mera.

Stara spremenjena v
novo.

296

Dolgostna mera.

St ara spremen jena v novo.

Številka za piko pri centi¬
metrih .pomeni milimetre.
6 milimetrov je '/„ centi¬
metra. 8 ali 9 mm  se jemlje
za cel centimeter.

297

Dolgostna mera.

Stara spremenjena v novo.

13  **

298

Dolgostna mera.

No va spremenjena v st aro.

o =11

4  j = :  1

5  ! = j 1

6 I = 2

7 = 2

8 j = f 3

9 I

13 /

±  /4
6

10 %

3 l / 4

8

299

Dolgostna mera.

Nova v staro.

300

Dolgostna mera.

Nova v staro.

301

Dolgostma mera

za strižno blago.

Vatel in meter.

Za kupčijo s strižnim
blagom bilo bi jako okor¬
no. ko bi se hoteli držati
natančnosti. Ne kupec,
ne prodajalec se ne mara
ukvarjati s tem, da-li
je 1 vatel za pol centi¬
metra več ali manj nove
mere. Koliko sitnosti bi
bilo pri računih, ko bi
se v poštev jemali majhni
kosci, na katere ne gleda
niti trgovec, kadar nam
odmerjeno blago odstriže,
niti kupec, kateremu prav
nič ne zaležejo. Zato so
trgovci spremenili staro
mero v novo tako, da
merijo za 1 / 4  vatla = 20
centimetrov, namesto 19
in pol cm;  za V a  vatla
jemljejo 40 namesto 39 cm,

302

za 3 / 4  vatla štejejo 60
namesto 58 in pol cm.
Ker je to dobra mera,
zato se ne moremo po¬
tožiti . če kak krajcar
več plačamo za blago,
ki je merjeno z metrom.

Za vsakdanje potrebe
smo torej le «okrogla
števila* nove mere na¬
sproti postavili stari meri,
tako kakor je v kupčiji
navada. Pogrešek, ki ga
pri tem storimo, je tako
neznaten, da ga brez
vsakoršne škode smemo
v nemnr pustiti. Kjer gre
za natančnost, tam je
treba poleg postavnih
določb sproti izšl eviliti
zneske novih mer. V de¬
janskem življenji pa se
tega tolikokrat ne rabi,
zlasti med prostim ljud¬
stvom ne, kateremu je
«Hitri računar »namenjen.

303

Navadni deli vatla so

v novi meri:

304

Vatli v metrih.

Številka za pičico po-
menja «decimeter* ali

deseti del metra.

305

306

307

308

309

Metri v vatlih.

centimeter vatel

5 cm  je 16.

del vatla = i j i9
10 cm  je 8.

del vatla = l / s
15 cm  je 3 šestnaj¬
stine vatla = 3 /is
20 cm  je četrti
del vatla = l l.

25 cm  je tre¬
tjina vatla= '/ 3

310

centimeter vatel

311

Številka za pičico po¬
meni deseti del, blizu pol
četrtine vatla pičle mere.

312

313

Nova utežna mera.

Utežna mera je izpe¬
ljana od metra, in sicer
blizo takole:

Francozi so naredili
posodo iz kositarja, ki
je imela znotraj svetlobe
natanko 1 decimeter širo-
kosti, 1 decimeter globo¬
kosti in 1 decimeter, dol¬
gosti; lo posodo so dejali
na tehtnico in na drugo
stran toliko uteži, da je
bilo ravnotežje povsod
enako. Potem so napolnili
posodo z destilirano, t. j.
od vseh primeškov očiš¬
čeno (mrzlo vodo, ki je
gorka samo 4 stopinje po
Celsijevem toplomeru, ali
3 2 / 10  stopinj po Reaumur-
jevim, pri nas najnavad-
nejšem v 80 stopinj raz¬
deljenem toplomeru, t. j.
pa blizo toliko, da skoraj
zmrzuje. Napolnjeno po-
14

314

sodo  so  vbrezzračnem
prostoru natanko tehtali.
Kolikor je voda tehtala,
so imenovali «1 kilo¬
gram* ali 1000 gramov.

Na ravno tak način so
tudi  naredili posodico, ki
je imela v znotranji sve¬
tlobi na vse strani 1 cen¬
timeter širjave, to so
napolnili z vodo, kakor
poprej, in tehtali. Pezo le
vode so imenovali 1 gram, j
to je pa 1 tisočina od
kilograma, torej je 1000
gramov = 1 kilogram,
kar je dva čolna funta.
Ker pa kilograma za
manjše peze ne moremo
rabiti, treba je tudi manj¬
ših uteži, ki se jih dobi,
ako se kilogram v deset,
delov razdeli. Ta del
se imenuje kilogramova
desetina  in šteje 100
gramov teže.

315

Kilogram se dalje deli
v sto delov, tem pravimo
kilogramove stotine.
Enastotinaima lOgramov
v sebi. Za prav majhne
peze, velike kakor gra¬
hovo zrno, treba je kilo¬
gram še razdeliti v tisuč
(1000) delcev, to so kilo¬
gramove tisočine;  ena
tisočina šteje samo 1 gram.

Nove uteži imajo ali
po 1000 gramov,

« 100 gramov.

» 10 gramov ali

» 1 gram;

vrhu tega pa postava
tudi dopušča uteži z 2 g,
5 g,  20 g,  50 g,  200 g,
500 g.

Število gramov se ne
določuje zrnirom s slov.
številkami: deset, sto,

tisoč, ampak namesto njih
se poslužujemo grških
šlevilnikov «Iteka, Hekto,
Kilo* ter pravimo:

14 *

316

1  gram = g,

10 gramov = Dekagram =
= dkg,

100 gramov = Hektogram =

= hkg,

1000 gramov = Kilogram =

= kg.

Besede: Deka, Hekto,
Kilo namnožijo jednolo
lOkrat, lOOkrat., 1000-
krat, pa ne samo pri
utežih, tudi pri dolgostni
in ot.li meri. kakor smo
že poprej pokazali, tako
da pomeni:

Dekameter == 10 metrov,
Dekaliter = 10 litrov,
Hektometer = 100 metrov,
Hektoliter = 100 litrov,
Kilometer = 1000 metrov,
Kiloliter = 1000 litrov.

Tudi za 10.000 rabimo
grško besedo «myria» ter
lehko rečemo:

Mg  = Myriagram = 10.000 gramov.
Mm  = Myriameter = 10.000 metrov.
Ml —  Myrialiter = 10.000 litrov.

Vender se raje reče
namestu «Myriagram» =

317

= 10 Kilogramov in na-
mestu 1 Myrialit.er = 100
Hektolitrov.

Za skrajšane (deci¬
malne) vage ali tehtnice
je najmanjša utež 1 g,  za
navadne (centezimalne)
pa 1 dekagram, L j. s /i6
lotov, ali za trohico več
kakor pol lola. Manjše
uteži, kakor n. pr. gra-
move stotine in tisočine,
se rabijo le pri zlatarjih,
srebrarjih in lekarjih.

Nove uteži so s starimi
v razmerji, kakoršno kaže
naslednji spregled:

kvinteljci grami

ll

2

1

2

3

13

4 (1 lot)

318

Loti v dekagr.

Številka za pičico po¬
meni grame.

319

320

Funti v kilogr.

Štev. za pičico pomeni grame.

321

14 **

322

Centi v kilogr.

2  ra mi

je kviiiteljci

1

2

3

4

5

6
7

/4

1/

/2

7*

7«

I7s

i 3 / s

17 «

323

Dekagr. v lotih.

324

Kilogr. v funtih.

325

326

Otla mera.

Iz posode 1 decimeter
dolge, 1 decimeter široke
in 1 decimeter globoke se
je izpeljala utežna mera.
Ako si mislimo (o posodo
napolnjeno, imamo pred
očmi telo, ki je na vse strani
po I decimeter veliko, in
telo take pravilne oblike
imenujemo «kubik».

Ker meri ta kubi k na
vse strani 1 decimeter,
zato mu pravimo «kubik-
decimeter*.

Otel kubikdecimeter
nam služi tudi kot jed-
nota, kadar merimo teko¬
čino ali razsipčno blago.
Ker štirioglala posoda za
porabo ni pripravna, zato
so dali kubikdeeimet.ru
okroglo obliko in pra¬
vimo mu liter.

Tudi liter se po de-
setni sestavi zvekšuje ali

zmanjšuje, da imamo
mero za litrove mno¬
žine, in sicer:

1 liter.

10 litrov = 1 Dekaliter
(dkl),

100 litrov = 1 Hekto¬
liter (hi),

1000 litrov == 1 Kilo-
lit.er (ki),

10.000 litrov = 1 Mvria-
liter (ml).

V navadi pa sla le
liter in hektoliter, o osta¬
lih merah se ne govori
in naj bode še toliko
tekočine skupaj; mere
za litrove dele  so:
V, o liter (lil.ro va dese¬
tina) = 1 deciliter,

7.00  liter (litrova sto¬
tina) = 1 centiliter,

7,oo„ liter (litrova tiso-
čina) = 1 mililiter.

Že deciliter (litrova
desetina) je tako mala

328

merica, da v vsakdanjem
življenji ne najde skoraj
nobene porabe pri nas,
pa tudi drugodi ne. Lena
Ogerskem merijo zelo po
lilrovih desetinah; imajo
namreč merice po 1, 2,
3, 5 decilitrov. Namestu
prejšnjega maslica točijo
v nekaterih gostilnicah
pivo v male vrčke, ki
pa drže le 3 desetine
litra. Zaznamovani ali
cimentirani so: 0'3 l.

Ako t.o desetinsko mero
primerjamo s staro, te¬
daj je

1 mililiter kakih 10 kapljic,
1 centiliter = */ 8  polfra-

keljna.

1 deciliter = dobrega pol-
frakeljna,

1 liter == malo manj kakor
3 mask,

1 Dekaliter = 7 bokalov in
1 polfrakelj,

1 Hektoliter = 70 bokalov
in 2 3 / 4  maslica.

329

Pivo se toči navadno
na vrčke. Na 1 liter se
štejeta 2 vrčka, torej je
stari vrček pol litra. Za
vinsko mero imamo razun
pol litra tudi četrt litra.
Postava o novi meri pa
dovoljuje tudi, da se liter
deli na osmine (‘ s ), šest¬
najstine (‘/ 16 ) in dvaintri¬
deseti ne( I / 82 ).Vsakdanjim
potrebam pa ‘/te ' n  Vss ^
malokdaj služi za merico,
ker je premajhna in drage
tekočine malokdaj kupu¬
jemo. Namestu stare mere
polfrakeljna rabimo deci¬
liter, a je za 1 / ioo  litra,
(1 centiliter) več. Frakelj
namestuje 2 decilitra. Kar
je boljša mera, toliko več
moramo potem plačevati,
kar pri tekočinah nižje
cene znaša '/ 2  krajcarja
ali nekaj več.

330

Bokali v litrih.

331

ooooffloo-a®o>i^WKi 1-O'tooo -ao50>i^.w(e k

332

Vedri v hektol.

vedri


333

Litri v bokalih.

334

335

Hektol. v vedrih.

frakeljna

336

Otla mera

za razsipčno blago.

s* a a ts  crg<o<3

3 g * £,= £■£ ®

sr s.aa.-srs-ag

o o rž. ^

p  § g p

I I I I I ^w-vi5o2

OlCO^COODCO^CD<]^<X!

a,

CD

vagan je 61 y 2
mernik = 30 3 / 4

337

Vagani v hektol.

15

338

Litri v maslicih.

339

Litri v bokalih.

15 *

340

341

Kjer se na mernike
meri, naj se število va-
ganov dvakrat, vzame, ker
je 1 vagan 2 mernika.

342

Dodatek.

Cena

po meterski meri in vagi.

»Razmere* med staro
mero in vago ter novo
metersko kažejo natanko,
koliko odnese en čevelj
(1') na metru, koliko
manjši je 1 vatel od 1
metra, kaj je več, 1 funt
ali 1 kilogram itd.

Mera, po kteri zdaj
kupujemo razno blago,
je drugačna od prejšnje,
lega smo se v prav krat¬
kem času prepričali.

Koliko se mora blago
po novi meri in vagi
ceniti, da ni niti dražje,
niti ceneje, nego je bilo
po stari, to kažejo prav
natanko naslednje pri-

343

merjevalne tablice, po
katerih naj se prodajalci
vestno ravnajo.

Tablice obsezajo ceno
za trojno mero, recimo:

1. ) cena za blago, ka¬
tero tehtamo ali vagamo;

2. ) cena za blago, ka¬
tero merimo z otlo mero;

3. ) cena za tkanine, ka¬
tere merimo na dolgost.

Te tablice so jako po¬
treben dodatek k «Raz¬
meram*, v katerih je vse
pojasnjeno, kar je potreba
vedeti o novi meri in vagi
v vsakdanjem življenji.
Kako se rabijo, se vidi na
prvi pogled. Iz srede
proti levi  se najde cena
za novo mero, proti
desni  pa za staro. Vse¬
lej naj se pa bere, kar
je nad številkami po pre-
delcih tiskano.

344

Lot — Dekagram,

345

Lot — Dekagram.

15 **

346

Lot — Dekagram.

347

Lot — Dekagram.

348

Lot — Dekagram,

349

Funt — Kilogram,

350

Funt — Kilogram.

351

Funt — Kilogram.

352

Funt — Kilogram.

353

Funt — Kilogram.

354

Cent — 50 Kilogr.

355

Cent — 50 Kilogr.

356

Boka! — Liter,

357

Bokal — Liter.

358

Bokal — Liter.

Ako je

359

Bokal — Liter.

360


Bokal — Liter.

361

Vedro — Hektoliter.

16

362

Vedro — Hektoliter,

363

Vatel — Meter.

16 *

364

Vatel — Meter.

365

Vatel — Meter,

366

Vatel — Meter.

367

Vatel — Meter.

Tiskala Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.