326 Vrhniški razgledi Pojasnilo Besedilo z naslovom Etnološka interpreta- cija itinerarija »Po poteh Cankarjeve mate- re« je bila skupinska raziskovalna naloga študentov 4. letnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakul- tete Univerze v Ljubljani. Raziskava je po- tekala v poletnem semestru študijskega leta 2003–2004 v okviru vaj iz predmeta Kultura stavbarstva in bivanja, pod mentorstvom doc. dr. Vita Hazlerja in mlade raziskovalke Bože Grafenauer Bratuž. Avtorji besedila so študentje. Naloga men- torjev je bila zgolj pomoč pri zbiranju virov in pregled verodostojnosti podatkov s tere- na. Ker je bila raziskava opravljena v letu 2004, so se v skoraj osmih letih dogodile nekatere spremembe prav na obravnavanih objektih. Zato je mentor nekoliko prilagodil zapis današnjemu stanju in izločil nekate- re opise obravnavanih stavb, ki jih danes ni več, ali pa so tako zelo predelani, da je njihov spomeniški pomen povsem razvre- dnoten. A večina se je vendarle ohranila in prepričan sem, da utegne biti branje dovolj zanimivo in tudi poučno. Avtorji se niso strogo držali sedaj že več let uveljavljene in pohodnikom priljubljene poti »Po poti Cankarjeve matere«. V pregled kra- jevnih stavbnih in naravnih zanimivosti so vključili tudi tiste zanimivosti, ki so tej poti blizu ali pa so nekoliko bolj odmaknjene. Zavedam se, da bi bilo mogoče še marsikaj dodati in izpopolniti, a potem bi se izkrivila prvotna zasnova besedila. Prav takšno bese- dilo je bilo privlačno uredniškemu odboru tega glasila, zato so me zaprosili za pregled in posodobitev nekaterih sprememb, ki jih je tudi v to okolje prinesel čas. V Horjulu, 7. 11. 2011 Vito Hazler Študentje 4. letnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ETNOLOŠKA INTERPRETACIJA ITINERARIJA »PO POTEH CANKARJEVE MATERE« 327 Uvod Živimo v času, ko v ospredje vedno bolj pri- haja aktivno preživljanje prostega časa, ko imamo vedno več možnosti, da delujemo v številnih društvih v krajih, kjer živimo, da tudi sami oblikujemo kulturno in turistično podobo kraja in da smo po drugi strani sami obiskovalci drugih krajev in znamenitosti. Kot ena izmed možnosti aktivnega preži- vljanja prostega časa so tudi razni pohodi po vaških, medvaških poteh, poimenovanih največkrat po osebnostih, ki so zaznamova- le življenje nekega kraja. Sploh pogosta so poimenovanja poti po literarnih ustvarjalcih (prim. Jurčičeva pot, Slomškova pot, Levsti- kova pot); edinstven primer pa je poimeno- vanje poti, ki smo se je z etnološkega vidika lotili pod mentorstvom dr. Vita Hazlerja in Bože Grafenauer Bratuž študentje 4. letnika oddelka za etnologijo in kulturno antropolo- gijo, ki smo v šolskem letu 2003/02 obisko- vali vaje pri predmetu Kultura stavbarstva in bivanja. Gre za pot »Po poteh Cankarjeve matere«, ki je, kot je razvidno iz naslova, poimenovana po materi Ivana Cankarja, po Neži Cankar, rojeni Pivk. Sicer je znano iz pisateljevih del, da je nje- gova mati močno zaznamovala njegovo ži- vljenje; škoda je le, da se v laični javnosti, v nekaterih primerih pa tudi v nostalgično orientirani in le vase zagledani slovenistič- ni stroki, tako poudarja ta odnos. Cankar ni bil le to, kar smo brali v osnovni in srednji šoli in kar smo si »pikantnega« zapomnili iz njegovega življenja (njegove ljubezni, njegov odnos do matere, njegova inkotenca itd.), ampak je bil in je v svojih delih še mnogo več. Vendar to turizma ne zanima več, zato je tudi razumljiv izbor poimenovanja poti. Razumljiv je tudi s tega vidika, ker ima kljub vsej strokovni spornosti neko vsebino, pot od Vrzdenca do Vrhnike in obratno je na- mreč Cankarjeva mati res večkrat prehodila. Poimenovanje pa si je tudi lahko zapomniti. Kakorkoli že, študentje etnologije smo se odločili to pot ovrednotiti z etnološkega vidika, pokazati na najzanimivejše točke kulturne in naravne dediščine, hkrati pa pokazati tudi na nekatere možnosti ponud- be, razvoja in »opreme« celotne poti. Naloga je zastavljena kot sprehod po krajih in opozarjanje na najbolj zanimive točke poti, pri čemer je treba poudariti, da je bilo za opis različnih točk na voljo različno gra- divo, tako s kvalitativnega kot kvantitativ- nega vidika, in so zaradi tega ponekod opisi podrobnejši, ponekod pa manj. Iz celotne naloge pa je razvidno, katere so pozornosti vredne točke na tej poti. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 328 Vrhniški razgledi Vrhnika Vrhniko sestavljajo tri večja stara naselja: Hrib s farno cerkvijo sv. Pavla, Vas na sever- ni strani pod cerkvijo sv. Trojice in Breg, ki leži vzhodno od vasi na levem bregu Ljublja- nice1. Del Brega predstavlja Klanec, kjer je začetek poti »Po poteh Cankarjeve matere«. Že na samem začetku poti bi moral biti ne- kakšen informacijski center, ki bi obiskoval- cem nudil informacije o tej poti in priredi- tvah, ki bi se v zvezi s to potjo dogajale. Za to prireditev bi se izbral določen termin (dva ali tri dni), najbolje v poznih pomladnih ali poletnih mesecih. Tako bi obiskovalci pot prehodili oziroma prekolesarili, možnost ogleda poti pa bi bila tudi za jezdece konj in konjske vprege. Seveda pa zgoraj navede- no velja le za izbrani termin, saj bi v dru- gem primeru prišlo do oteženega prometa v tem delu. Ker bi poleg obiskovalcev, ki bi se poti udeležili z določenim namenom in vnaprejšnjim zanimanjem, na pot zašli tudi popolnoma naključni obiskovalci, bi morala biti pot zelo dobro označena, prav tako pa bi morale biti označene vse dostopne poti. Za tiste bolj »organizirane« in »željne« infor- macij bi bilo lahko organizirano strokovno vodenje ob, na primer, vnaprejšnji napovedi obiska, pa bi morale biti večje znamenitosti označene z informacijskimi tablami, saj si vsi ljudje te poti ne bi ogledali z vodičem. Ta- ble bi morale biti »kratke in jedrnate«, sicer bi obiskovalec ob branju izgubil veselje in prehodil pot, ne da bi vedel, kje točno je bil. Na Klancu Zdajšnja spominska hiša Ivana Cankarja stoji nad vrhniško Staro cesto, na vznožju Klanca. Gre za v breg prislonjeno hišo, v kateri so spominsko zbirko odprli leta 1948. S plošče na njenem pročelju razberemo, da stavba stoji na temelju prvotne hiše, v kateri se je 10. maja 1876 rodil Ivan Cankar. Prvo- tna hiša je bila zgrajena iz tesanih brun in prekrita s slamo. Pogorela je v velikem po- žaru, 27. julija 1879. Požar je takrat uničil vse lesene koče, ki so tedaj stale na Klancu, za cerkvijo sv. Lenarta3. Socialno okolje, v katerem je pisatelj živel, ni bilo spodbudno. Vsi njegovi predniki so bili kmečkega, bajtarskega rodu, ki so šele v dobi nastajajočega kapitalizma prišli z vasi na Vrhniko, kjer so si obetali boljše življenj- ske pogoje. Pisateljev oče je s krojaško obr- tjo začel v 2. polovici 19. stoletja, ko je že ostra industrijska konkurenca začela izriva- ti obrtniško. Prebivalci Klanca so po svojem poreklu in družbenih pogojih spadali v naj- nižjo in najrevnejšo trško socialno plast. To so bili večji del revni bajtarji in gostači, ki so živeli od priložnostnih zaslužkov. Podatkov o Cankarjevi rojstni hiši je malo. Rekonstrukcija te stavbe bi bila možna na podlagi avtorjevih literarno-avtobiografskih del, ustnega izročila in spominov ter fran- Podoba sodobnega Klanca2. 329 ciscejskega katastra iz leta 1828 in popra- vljenega iz leta 1879. Iz teh pričevanj in po- datkov izvemo, da je imela lesena hiša na Klancu št. 141 kasneje številko 94, sedaj pa nosi številko 1. Leta 1834 jo je Ivanov ded Jakob Cankar kupil od kmeta Tomaža Pod- lipca4. Cankarjeva rojstna hiša je stala na mestu sedanje zidane hiše. Imela je leseno ostenje z vrtljivim pločevinastim petelinom na slemenu in zelena okenca, zarezana v dvoje brun. Zgrajena je bila na kamnitem podzidku, z bokom prislonjena v breg na živo skalo. Zidana je bila le veža, ob njej pa je stala črna kuhinja. Največji prostor v tej koči je bila hiša, očetova krojaška delavnica, kamor so vstopali iz črne kuhinje. Zraven je bil najverjetneje še štibelc. Celotno poslopje je merilo le 48 kvadratnih metrov. Na južni strani, na koncu lesenega ganka je bilo iz pokončnih desk zbito suho stranišče. Poleg hiše je stal hišni vrtiček ter dvoje lazov z nji- vico in s kozolcem na Košaci na SZ pobočju Tičnice. Celotna posest Cankarjevih je leta 1879 merila hektar in 14 arov. V hiši na Klancu sta se dobrih 45 let rojevala in umirala dva rodova Cankarjev. Tu je od leta 1834 živela družina deda Jakoba, ki je imel v dveh zakonih enaindvajset otrok. Od teh jih je sedem umrlo že v rani mladosti. Od leta 1871 je v njej živela družina pisate- ljevega očeta Jožefa. Hišo in posest je Jakob Cankar s kupno pogodbo prepustil Jožefu, najstarejšemu sinu iz drugega zakona, ki se je vanjo nemudoma vselil, čeprav je pisate- ljev ded z družino še prebival v njej. Tako je v koči na tesnem živelo dvoje družin z dvanajstimi člani. Čez pol leta po tistem, ko je požar uničil Cankarjevim streho nad glavo in jih pognal med gostače, je pogori- šče na Klancu oče Jože prodal Mariji Polan- šek. Vzrok je bil njegov gospodarski polom. Dve leti prej je v najem prevzel podružnico manufakturne trgovine vrhniškega trgovca Karla Mayerja na Vasi, v kateri je morala de- lati v glavnem mati, in si tako nakopal dol- gove. K temu je prispevala tudi splošna go- spodarska kriza med 1870 in 1890. Štiri leta za tem, ko je Marija Polanšek kupila pogori- šče na Klancu, je na podzidku prejšnje koče postavila nekoliko večjo zidano hišo s črno kuhinjo, ki je bila na zunaj približno takega videza, kot je danes. Leta 1894 je hišo s hi- šno številko 141 kupila Karolina Simon, leta 1906 je prešla v roke Karla Köstnerja in leta 1946 kot prisojilo v posest Angele Jurca, ro- jene Köstner.5 Ob trideseti obletnici Cankarjeve smrti, 7. decembra 1948, je občinski ljudski odbor Vrhnike z odločbo razglasil Cankarjevo hišo (ki to ni) na Klancu za splošno ljud- sko premoženje. Konserviranje in muzej- ska obnova Cankarjeve hiše je bila zaupana arhitektu Marjanu Mušiču. Ugotovil je, da so notranji prostori v sedanji hiši večji in drugače razporejeni kot v prejšnji leseni. Odločil se je, da bo hišo obnovil in konser- viral takšno, kot je, obenem pa notranjščino poskusil ohraniti takšno, kakršna je bila v rojstni hiši Ivana Cankarja. Pri sondiranju stavbe je arhitekt ugotovil, da je pod tremi plastmi ometov ohranjen prvotni sivi omet z naslikanimi »šivanimi« hišnimi ogli, belim vodoravnim pasom med etažama na pročelju, belimi okenskimi okvirji in prav takšnim napuščem. Odstra- nil je beton, ki je kot novejši dodatek prekri- val prvotne kamnite dele in celó živo skalo v bregu, na katero se hiša opira. Hiša je dobila zopet sivo zunanje lice z belim fasadnim pasom, okenskimi okviri in s strešnim na- puščem, hišni ogel pa je bil poslikan s »ši- vano« vezavo. Rekonstrukcijo notranje podobe hiše je arhitekt naredil na podlagi pisateljevih spominov, spominov njegovega brata in se- stre ter s primerjavo ostalih revnih bajt na Vrhniki. Pisatelj je v svojih delih svoj dom opisal: »… najeli so si na Klancu veliko izbo ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 330 Vrhniški razgledi v pritličju – hiš z nadstropjem tam ni bilo – in ko so postavili vanjo postelje, omaro in mizo, je bila izba še zmerom prazna, gole sive stene so gledale dolgočasno …, kot, kjer je stala očetova postelja, so predelili z be- lim platnenim zagrinjalom od ostale izbe … Tam so ležali na tleh, vsi trije pod eno odejo, stisnjeni drug k drugemu.«6 Danes je predstavljena notranja oprema hiše po besedah kustosinje zbrana z Vrhni- ke in njene okolice. Pri zbiranju predmetov ni časovne, prostorske niti socialne omeji- tve. Paradoksno je, da zunanjost hiše kaže značilnosti meščanskega srednjega sloja, v notranjosti pa želi biti prikazan način ži- vljenja kajžarjev. V hiši so zbrani predmeti, kot so: tafelbet in meščanska postelja, slike, fotografije Ivana Cankarja in njegovih pri- jateljev ter njegova zgodnejša dela. Vsi ti predmeti glede na časovno, prostorsko in socialno tipologijo ne sodijo skupaj. »Sporna« rojstna hiša Ivana Cankarja. Vrhnika je na splošno zasičena in obsedena s spominom na Ivana Cankarja, pa kljub temu ne premore dostojne spominske hiše, ki bi de- jansko odsevala njegovo mladost in življenje na Vrhniki. Hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, naj nosi tablo in s tem opominja na rojstno lokacijo največjega slovenskega pisatelja, vendar mislimo, da je neprimerno in neprofesionalno spreminjati notranjost podobe in s tem delati iz zgodovinskih ar- hitekturnih spomenikov spačke zgodovine notranje opreme in načina življenja. Samo ime Cankarjeva hiša je sporno. Ena od idej je, da tukaj sploh ne bi bilo potrebno iz- razito poudarjati bivalne kulture, pač pa bi tu lahko bil center poti »Po poteh Cankarjeve matere«, kjer bi posamezni obiskovalci dobi- li zemljevide in pomembne podatke o poti. Tu bi lahko bili predstavljeni tudi podatki o gostinski ponudbi na poti, trgovinicah z butično prodajo spominkov, program doga- janja skozi celo leto in program posameznih točk – seveda bi bilo treba izdelati program za posamezne skupine obiskovalcev. Ena od možnosti je tudi ta, da bi celotno hišo namenili predstavitvi Ivana Cankarja in njegovega ustvarjanja, predstavitev neke druge družine nekega drugega družbenega statusa pa bi pustili ob strani in prenehali z zavajanjem. Sedanje stanje namreč obisko- valca zmede, ker ni jasno, kaj se povezuje s Cankarjem in kaj ne. Ena od možnih idej pa je še, da bi se z ar- hitekturno podobo hiše, razdelitvijo in ve- likostjo prostorov ter s pomočjo predmetov prikazal način življenja družbenega sloja, ki je v tistem obdobju v tovrstnih hišah ži- vel. Seveda bi bilo treba omeniti, da je na tem mestu nekoč stala koča Cankarjeve družine, s čimer pa sedanja stavba, razen lokacije, nima ničesar skupnega. Tukaj bi lahko predstavili tudi način na- stanka in razvoja Vrhnike. Na tem mestu bi bilo popotnike dobro opozoriti na bogata ar- heološka najdišča in pomembno vlogo Vrh- nike (v rimskih časih Nauportusa) za pro- metne in trgovinske povezave vse od antike do sredine 19. stoletja7. Na samem začetku so še kombinirali pot po kopnem s potjo po vodi in zaradi tega so obstajali izposojevalci konj, ki so posojali živino za vprego po stari cesti. Njihova dejavnost je zamrla, ko se je 331 dogradila nova cestna povezava proti Plani- ni ter železnica Dunaj–Trst. Hiša je zanimiva tudi zaradi restavratorskih posegov in morda bi bilo za obiskovalce zanimivo predstaviti prav ta pogled, kako se lotiti prenove kulturnega spomenika; kakšni problemi pri tem nastajajo; kako uskladiti ideje etnologov, umetnostnih zgo- dovinarjev, literatov in drugih; kako dobiti ustrezno opremo za hišo itd. Način življenja Cankarjeve družine bi lah- ko prikazali v kateri od hiš, v kateri so živeli kasneje po požaru. Po požaru si je družina poiskala bivališče v opuščenih hlevih in drugih zasilnih bivališčih. Julija 1879 so se naselili v hlevu za gostilno Mantova, kjer se je rodila sestra Neža. Sredi leta 1880 so se preselili v revno hišo ob cesti za nekdanjo železniško postajo, ki ne stoji več. Leta 1881 so se preselili v nekdanji Kotnikov hlev, ki je stal za Malavašičevo hišo in trgovino. Če- trto bivališče je bilo pri Mrovcu, ki je nekoč nosil naslov Mali klanec 3, danes pa Stara cesta 38. Leta 1886 so živeli Pri Tirolcu, v pritličju hiše z naslovom Stara cesta 11. Leta 1890 je družino k sebi vzela babica Marija Pivk in do leta 1894 so živeli na naslovu Stara cesta 16, ki danes nosi hišno številko 13. Nato pa so se preselili v hišo Pri Mikšu na Hribu, danes Voljčeva 17. Leta 1896 so se nastanili Pri Andrejazu, Voljčeva 25, prav tako na Hribu. Še isto leto so se preselili v gospodarsko stavbo za hišo Ob potoku 5, Pri Tičku, kjer so živeli do leta 1898. Od tod je Ivan Cankar odšel na Dunaj8 . Potrebno bi bilo preučiti, če je katera od teh lokacij primerna za postavitev muzeja na prostem. Tam bi se lahko postavila rekon- strukcija objekta,v kakršnem je živela Can- karjeva družina. Druga možnost bi bila, da se na lokaciji, ki ni posebej zaznamovana s Cankarjevim življenjem, postavi rekon- strukcija kajže, ki je stala na Klancu pred po- žarom. Seveda bi bilo tukaj potrebno omeni- ti vse lokacije, kjer so Cankarjevi bivali, še posebej tisto na Klancu, in razložiti, zakaj »originalna« spominska hiša ne stoji tam. Na novi rekonstruirani lokaciji bi lahko kontekstualno opozorili na značilnosti v stavbarstvu, ki so se v tem času pojavljale pri revnejšem prebivalstvu in ki so pogoje- vale način bivanja: veža s črno kuhinjo, hiša z vso opremo, izba in kot za starše. Predme- ti, ki jih je Cankarjev oče krojač uporabljal pri svojem delu, so lahko iztočnica za pred- stavitev obrti in kasneje razvoja industrije, ter odsev tega v družbi (propad očeta zaradi pojava konfekcije, pocenitev izdelkov …). S primerno predstavitvijo bi obiskovalci spo- znali način stavbarstva in življenja delavcev – obrtnikov na prehodu med 19. in 20. stole- tjem, vzporedno pa še zasebno sfero Ivana Cankarja, ki je zaznamovala njegovo življe- nje in pisateljsko ustvarjanje. Cerkev sv. Trojice Od Klanca proti cerkvi sv. Trojice na hribu je pot speljana skozi mešani gozd, v kate- rem prevladujejo lipe. Ob poti so nekateri spomeniki, ki so povezani z zgodovino Vrh- nike, zato se je pri njih vredno ustaviti. Nedaleč od cerkve stoji postaja vodnega zajetja v secesijskem slogu iz leta 1904. Ta spomenik tehnične kulturne dediščine bi lahko s primerno predstavitvijo posredno veliko povedal o načinu življenja na pre- hodu med 19. in 20. stoletjem. Lahko bi na primer osvetlil življenje brez tekoče vode oziroma vodovoda pri gospodinjstvu, oseb- ni higieni … ali nam več povedal o socialni strukturi trga (kateri predel Vrhnike je prvi dobil vodovod …). ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 332 Vrhniški razgledi Še malo više po pobočju stoji kamnit spo- menik Ivanu Grudnu, članu olepševalnega društva. Spomenik mu je postavilo to dru- štvo. Spomenik iz leta 1907 kaže na to, da so že predhodniki današnjih turističnih društev urejali kulturno krajino. Cerkev obdaja nizko obzidje s postajami križevega pota in kapelo božjega groba, ki je bila zgrajena okoli leta 1700. Kapelice so v zelo slabem stanju, prazne in brez vsebine. Pogled na cerkev in kapelice križevega pota kazijo grafiti, ki kažejo na negativen odnos do dediščine, zato bi jih morali odstraniti in preprečiti njihovo ponovno nastajanje. Podružnična cerkev sv. Trojice je bila zgrajena med leti 1642–1654, zvonik je bil dokončan 1661. Cerkev sestavljata v tlorisu pravokotna ladja ter ožji in nižji prezbiterij, ob katerem sta zvonik z mlajšo streho ba- ročnih oblik in zakristija. Cerkev je bila ne- koč priljubljeno romarsko središče, o čemer priča tudi njena arhitektura. Tako sta na primer arkadna hodnika na obeh straneh cerkve romarjem služila za zavetje. Morda bi se romanje v cerkev svete Trojice dalo po- novno oživiti. Postaja vodnega zajetja. Napis na postaji vodnega zajetja. Spomenik Ivanu Grudnu. Cerkev svete Trojice in znaki vandalizma ob njej. Ob cerkvi manjka tabla s pojasnili o nastan- ku cerkve, njeni zgodovini, povezani z ro- marstvom, prav tako pa manjka tudi tabla s pojasnili in o podobi ter pomenu kapelic. Pri tem bi se bilo potrebno izogniti klasičnim podatkom, ki jih navadno zasledimo na ta- kih objektih, npr. da je cerkev baročna in ro- marska, podati pa bi bilo treba informacije, po katerih značilnostih lahko prepoznamo, da je cerkev baročna (npr. luneta) in da so jo obiskovali romarji (npr. arkadni hodniki). Tudi legenda o skritem, pokopanem jezeru, 333 o kateri govori Cankar, bi lahko našla svoje mesto na pročelju ali v bližini cerkve. Vrata cerkve so zaklenjena, tako da ogled cerkve ni možen. Če je le mogoče, bi mora- li organiziranim skupinam omogočiti, da v bližini cerkve dobijo ključ za ogled notra- njosti. Namesto stalne odprtosti cerkve, pri čemer se pojavlja vprašanje varnosti, bi lah- ko za obiskovalce odprli vsaj vhodno lopo, skozi katero bi lahko videli notranjščino cerkve. Prostor okoli cerkve, obdan z obzidjem in lipami, je primeren za tiho uživanje in po- čitek, zato bi morali postaviti več klopic. S koši za smeti, z vzdrževanjem čistoče in reda bi spodbudili obiskovalce, da bi tudi sami skrbeli za urejenost okolice. Stara Vrhnika V vasi Stara Vrhnika bi si lahko obiskovalci ogledali, kako so postavljene hiše in gospo- darska poslopja v razmerju druga do druge in do cerkve, ki je v središču vasi. Z razlago bi se obiskovalcem pojasnilo, kako je živela in funkcionirala vas: glavne gospodarske panoge, dopolnilne dejavnosti, razmerje med kmečkim in nekmečkim prebival- stvom, razmerje in povezanost z drugimi kraji, oblikovanje kulturne krajine – njive, pašniki, travniki, sadovnjaki, gozd (katerih kultur je največ, kaj so gojili za prodajo ali le za lastne potrebe …). Gre za gručasto vas, kjer stanovanjski deli hiš gledajo proti cesti, zadaj pa se podalj- šujejo v gospodarsko poslopje – to so t. i. stegnjeni domovi, kjer se stanovanjski del objekta pod isto streho nadaljuje v gospo- darski del s hlevom in podom, pod katerim je ponavadi še klet ali drvarnica. Kot primer takega doma podajamo domačijo pri cerkvi s hišno število 60, ki ima združen stano- vanjski in gospodarski del. Gospodarski del ima zidan hlev, ki se nadaljuje v lesen, neko- liko dvignjen pod, pod katerim je steljnik. Nad vhodom v hlev je lesena preklada, tla pa so tlakovana z lesenimi čoki. Na kmetijah v vasi (in po naslednjih krajih ob poti) bi obiskovalci lahko prepoznavali posebnosti v gradnji in urejanju kmetij: ka- tere stavbe so v okviru kmečkega doma in kako se imenujejo, poimenovanje in funk- cija posameznih elementov stavb, kakšen material so uporabljali, kje so ga dobili, kako so ga obdelali, katera drevesa rastejo na kmetiji, kakšna je stavbna podoba, lega in velikost kmetije glede na njen položaj. V vasi stoji ob cesti tudi litoželezna vodna črpalka in kamnito korito za napajanje ži- vine. Stara Vrhnika 60. Detajl poda pred gospodarskim po- slopjem. Leseni čoki, ki preprečujejo zdrs živine. Stara Vrhnika 60. Stegnjeni dom s hišo, hlevom in ske- dnjem. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 334 Vrhniški razgledi Nekateri portali na starejših stavbah (npr. Stara Vrhnika 12, portal nosi letnico 1872) so iz rdečkastega marmorja, ki so ga pri- dobivali iz kamnoloma z Lesnega Brda. Kamnolom te vrste je bil tudi na Drenovem Griču. Oba kamnoloma bi se kot zanimivost lahko dodala ob to pot. V kolikor obstaja v kraju ali bližini kak kamnosek, ki bi bil pri- pravljen občasno sprejeti v delavnici obisko- valce, predlagamo, da se doda tudi tovrstna ponudba. Sredi vasi stoji cerkev sv. Lenarta, ki se pr- vič omenja v 16. stoletju, sedanja zgradba pa je bila sezidana v 18. stoletju. Na njej je freska sv. Krištofa. Glede na to, da se motiv sv. Krištofa na poti pojavi še enkrat, bi lahko pohodnikom predstavili verovanje, poveza- no z njim – pogled nanj naj bi ljudi varoval nenadne smrti. Ker so nekatere domačije v slabem stanju, bi lahko z raziskavo stavbne podobe, ki bi jo vključili v ponudbo poti, k njihovi postopni prenovi vzpodbudili tudi domačine. Stara Vrhnika. Kamnito korito z litoželezno črpalko. Stara Vrhnika. Litoželezna črpalka. Stara Vrhnika. Stanovanjska hiša s hlevom. Portal na hiši je iz rdečkastega marmorja. Cerkev sv. Lenarta. 335 Mojster domače in umetnostne obrti Franc Grom Na Stari Vrhniki (90a) bi se lahko ustavili pri znanem mojstru domače in umetno- stne obrti, pri Francu Gromu. Mojster Franc Grom izdeluje vrhniške pisanice, tako da s svedranjem luknjic v izpihana jajca obliku- je različne vzorce. Kot piše dr. Janez Boga- taj v svoji knjigi Mojstrovine Slovenije,9 »iz pirhov nastanejo prave čipkaste umetnine«, in nadaljuje, da pri »delih mojstra Groma se- veda ne občudujemo le izjemne osebne di- scipline, ampak tudi izreden občutek za rit- mično razporejanje ornamentov in njihovih sestavnih delov po univerzalni obliki jajčne lupine«, pri čemer si Franc Grom »pomaga z velikim bogastvom naše narodne orna- mentike«. Ena pisanica ima v povprečju 1500–2000 luknjic, njegov rekord pa je vzo- rec iz 17.000 luknjic. Izdelal je že približno 400 takih pisanic, ki jih daje v umetelno iz- delano embalažo s simboličnim pomenom, povezanim s slovensko dediščino – ta ška- tlica je videti kot kosem oz. poročna omara. Njegova mojstrovina je zaščitena kot »vrh- niška pisanica« in pa kot izdelek s svojim načinom izdelave. Mojster Franc Grom pri vzgajanju mladih upov.Značilen vrhniški pirh je delo Franca Groma. Nekateri vrhniški pirhi imajo tudi okrog 20.000 lu- knjic. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 336 Vrhniški razgledi Mojster Franc Grom je predstavljal svoje izdelke že v mnogih krajih Slovenije, na stalni razstavi pa svoje izdelke predstavlja v Gostilni Boter na Vrhniki – tu je možno njegove izdelke tudi kupiti. Za svoje izdel- ke je že prejel nagrade in priznanja: drugo nagrado med vsemi pirhi in prvo mesto med sodobnimi pirhi v Sloveniji v natečaju Slovenskih novic; prvo, drugo, tretjo in po- sebno nagrado med vsemi pirhi v Sloveniji v natečaju Kmečkega glasu; prvo nagrado in posebno priznanje pa mu je podelila tudi Galerija Ars. Mavsarjev Hrib Pod Kisovcem (504 m n. v.) stoji naselje Ma- vsarjev hrib.10 Predstavlja mejo med občina- ma Vrhnika in Horjul ter ponuja panoram- ski pogled na Horjulsko dolino. V tej vasi je točka, kjer se je po pripovedova- njih domačinov Ivan Cankar rad ustavljal, saj je tu živelo daljno Cankarjevo sorodstvo. Gre za opuščeno domačijo Sedejevih, ki jo zaokrožujejo stanovanjsko in razmeroma veliko, za to območje značilno gospodarsko poslopje, garaža in kozolec. Hiša je pritlič- na, zidana, z dvokapno streho ter s čopom in nosi letnico 1843. Pod streho hiše je v zi- dni lini kip sv. Florjana. Lesen pod, označen z letnico 1840, vodi v hlev. V tem sklopu naj- demo še leseno drvarnico, garažo in kozo- lec toplar z dvema oknoma, ki je podaljšan v enojni kozolec s tremi okni. Objekti bi bili potrebni obnove, vendar bi si jo vsi tudi za- služili, saj imajo ohranjen svoj prvotni zna- čaj in so kot taki primerni spomeniki časa svojega nastanka. Sedejeva hiša. Vrata v Sedejevo hišo. Sveti Florjan na Sedejevi hiši. 337 Poleg stavbne dediščine obiskovalca pri- tegne še naravna dediščina. Pred hišo, na sredi dvorišča, stoji lipa zavidljive starosti, o čemer priča obseg njenega debla, ki meri 3,75 m. Okrog nje so klopi, kar kaže na po- men lipe kot hišnega drevesa. Za hišo so »brajde« in sadno drevje (češnja, jablana, sliva, hruška, oreh). Pri tem je zanimivo opazovati razporeditev drevja. Domačija se danes postopoma oživlja, a bi lahko v prihodnosti služila kot informacij- ska točka in postanek na poti (z vpisno knji- go in žigom, ki naj bi ju vsebovale vse točke na celotni poti »Po poteh Cankarjeve mate- re«), saj je njena zaokrožena lega primerna za družinske izlete, piknike in druženja. Gospodarsko poslopje Sedejevih. Kozolec pri Sedejevih. Lipa pred Sedejevo hišo. Potrebno jim je ponovno 'vdihniti' življenje in je ne vključiti kot ogledno točko, ampak naj služi počitku popotnikov (lahko tudi kot neke vrste piknik prostor, ko gostje pri- nesejo hrano s seboj). Z natančnejšo raziska- vo gospodarskega prizadevanja domačije bi lahko v ponudbo vključili tudi njihove do- mače izdelke, npr. iz mleka, mesa, sadje. V neposredni bližini se namreč nahaja novej- ša kmetija Sedejevih (vidimo sožitje starega in novega; obiskovalcem lahko obrazložimo Brajde pri hiši. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 338 Vrhniški razgledi način razmišljanja kmetov v preteklih dese- tletjih). V kolikor bi Sedejevi imeli interes, bi lahko tudi oni gostili popotnike. Skratka, Mavsarjev hrib vidimo kot eno iz- med vmesnih točk »Po poteh Cankarjeve matere«, ki naj bi služila predvsem počitku in sprostitvi obiskovalcev, saj na celotni poti ni opaziti veliko gostinske ponudbe. Žažar Žažar je gručasto, gosto poseljeno naselje, ki leži na valoviti planoti na skrajnem jugo- zahodnem delu Polhograjskega hribovja. Je del občine Horjul. Ima okrog 130 prebival- cev. Kraj je dostopen po cestah iz Vrzdenca, Podlipe in Velike Ligojne. Kljub gručasti po- selitvi posamezne kmetije ležijo tudi izven vasi kot samotne kmetije. Naselje se prvič omenja leta 1326. Čeprav gre tu za starejšo vas, življenje ne zamira. Žažar ponuja pred- vsem ogled stavbne dediščine. Naravna de- diščina kraja pa sta lipa in divji kostanj. Ena prvih znamenitosti je cerkev sv. Ane, ki stoji na hribu v strnjenem delu vasi. Je got- ska cerkev in je orientirana v smeri V–Z. Ob- daja jo obzidje s pokopališčem in z mrliško vežico. Cerkev sv. Ane je v osnovi gotska, preureditve je doživela v 18. in zlasti v 19. stoletju. Prvič se omenja leta 1526. Prezbite- rij je gotski, osmerokotno zaključen. Na juž- ni strani prezbiterija je prizidana zakristija s samostojnim zunanjim in notranjim vho- dom. Glavni vhod v cerkev je izpod stolpa. Na zunanjem kamnitem portalu iz temnega apnenca je letnica 1852; na notranjem, ki odpira v cerkev, pa letnica 1827. Prezbiterij krasi rebrasti obok s figuralnimi sklepniki. Glavni oltar je neogotski in je delo vrhniške- ga podobarja Buha iz leta 1907. Stranska ol- tarja sta iz let 1836 in 1858. Ladja in prezbite- rij sta prekrita z bobrovcem, streha zvonika pa z bakreno strešico. Okrog cerkve je po- kopališče. Pogosti priimki na nagrobnikih so: Trček, Terček, Modrijan, Vrhovec, Mole, Pišek, Končan, Slabe, Buh, Malovrh. Cerkev je dominanta v vasi, saj je njen zvonik viden vsaj s treh dostopnih poti. Njena arhitektura je izjemno zlita z vaško aglomeracijo. Kljub skromni zunanji podobi hrani v notranjosti vrsto pomembnih arhitekturnih členov, ki jo uvrščajo med najstarejše cerkve v Horjul- ski dolini. Pred cerkvijo stoji lipovec. Žažar, podružnična cerkev sv. Ane. Žažar. Glavni oltar v podružnični cerkvi sv. Ane. 339 Naslednja zanimivost je kapela, ki stoji sre- di vasi ob križišču cest. Kapela je zasnova- na kot zaprti tip zidane kapele z dominan- tnim glavnim pročeljem. Nastala je leta 1923 v spomin padlim vojakom v 1. svetovni vojni. Stoji dober meter nad asfaltirano ce- sto na obrobju okrasnega in sadnega vrta bližnje hiše. Glavno pročelje poudarjajo pi- lastri z izstopajočimi kapiteli, v malti izve- den ločno plapojoč trak z napisom: KDOR NAJDE TEBE, NAJDE ŽIVLJENJE, kovin- ska ograja, ki se zapira v notranjost, in za- lomljena oblika čela. Na stranskih pročeljih sta vgrajeni manjši zastekljeni okni s pol- krožnima zaključkoma. V notranjosti je na menzo pritrjena kamnita plošča z napisom SPOMIN PADLIM VOJAKOM in njihovimi imeni (11 vojakov). V polkrožni niši je kip Matere Božje z detetom v levici, očitno delo podobarske delavnice. Somerna dvokapna streha je prekrita z bakreno pločevino. Sle- me krasita betonski in železni križ. Kapela je pomembna prostorska sestavina vaškega jedra. Po zasnovi je izvirno zidarsko in po- dobarsko delo. Nad starim gasilskim domom jugozahodno od strnjenega dela vasi pa stoji zidana kape- la zaprtega tipa. Nastala je okrog leta 1890. Zunanjščina je bogato členjena s pilastri, z nišami polkrožnega zaključka, mejnimi in s strešnimi zidci. Glavna kakovost kapele je barvita poslikava. Zunanja polja so bela, rumenkasta in rumenkasto oker ter okraše- na s stiliziranimi rastlinskimi ornamenti in številnimi svetniškimi figurami, ki so zara- di slikanja na suh omet na več mestih spra- ne in zbledele. Na glavnem pročelju je v niši naslikan Križani. V notranjščini je na za- dnji steni narisana sv. Družina, levo deček, ki moli stoje, desno pa svetnica. Kapelo pre- kriva somerna dvokapna strešica, kritina je opečni zareznik. Poslikave so kakovostno slikarsko delo in dokazujejo dobro pozna- vanje človeške anatomije, toda narisane so v »el secco« tehniki, ki ni preveč obstojna. Kapela ima dominantno lego v prostoru. Žažar. Kapela sredi vasi iz leta 1923. V Žažarju so z vidika kulturne dediščine ogleda vredne tudi nekatere stavbe. Doma- čija s hišno številko 1 lastnice Mare Boga- taj (hišno ime Martuč) je tipološko gledano dom srednjega kmeta s poslopji, razpore- jenimi v nizu v strnjenem, severnem delu vasi. Še leta 2004 jo je sestavljala tudi stano- vanjska hiša,11 ki je zasnovana kot pritlič- na zidana stavba s predelano črno kuhinjo. Žažar. Kapela nad starim gasilskim domom. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 340 Vrhniški razgledi Nastala je leta 1882, o čemer priča letnica na portalu iz temnega apnenca. Stavba je bila zgrajena iz kamna in večinoma ometana. Omet je odpadel v desnem delu stavbe, ven- dar se zaradi ostre cezure med ometanim in neometanim delom zastavlja vprašanje, če ni bil ta del hiše prvotno lesen. V levem delu so bila ohranjena še prvotna okna (zaprta s polknicami), medtem ko so drugod nekoliko povečana in preprostejših oblik (dvodelna, dvokrilna, brez prečk). Notranji prostori so bili razporejeni kot pri večini hiš s črno ku- hinjo. Ostrešje je bilo izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja, somerna dvokapnica s čopoma je bila prekrita z opečnim zarezni- kom. Hiša je bila eden zadnjih ostankov gradbenih smeri in prizadevanj v 2. pol. 19. stoletja. Imela je izjemno lego v objemu va- ških cest – potisnjena je bila v rahlo vzpetino in je skupaj z gospodarskim poslopjem do- polnjevala izjemen vaški ambient. Gospodarsko poslopje je nadstropna delno zidana stavba s hlevom in kolarnico v pritli- čju in podom in parno v nadstropju. Nasta- la je po letu 1880, verjetno sočasno s hišo. Desni del pritličja je zgrajen iz kamna; nad- stropje, ki ga krasijo slikovite prezračevalne opečne mreže, je iz opeke. Na desnem zatre- pu je opečna mreža v obliki bifore, povsem pod slemenom pa okrogla lina. Vhoda v hlev sta z desnega in glavnega pročelja. Oba sta betonska in oblikovana podobno kot kamni- ti portali na sosednjih gospodarskih poslo- pjih – pokončna podboja z razširjenima pod- stavkoma in rahlo usločena preklada z osre- dnjo agrafo. Levi del nadstropja je zgrajen iz smrekovih brun. Somerna dvokapnica je prekrita z opečnim zareznikom. Gospodar- sko poslopje je oblikovno in konstrukcijsko med najzanimivejšimi stavbami v vasi. Ima izjemno lego v objemu vaških cest – skupaj s hišo dopolnjuje izjemen vaški ambient. Vrata v hišo št. 1 v Žažarju. Gospodarsko poslopje v Žažarju 1. 341 Domačija s hišno številko 5 lastnika Ra- faela Trčka (hišno ime Pirnat) je po tipo- loški oznaki domačija srednjega kmeta s poslopji v pravilni gruči v vaškem jedru. Za obiskovalce bi bil ogleda vreden kozo- lec – toplar, ki je nastal okrog leta 1890. Ima tri pare oken (štantov), nosilni stebri stojijo na betonskih podstavkih (na basah, edn. basa). Podporne ročice (roke) so rahlo uslo- čene, brana je bolj redko mrežena s trami- či, lin ni, zato je dostop na osrednji hodnik (štulm) izpod kozolca. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja, somer- na dvokapna streha je prekrita z opečnim zareznikom. Zatrepa sta obita s pokončno pritrjenimi deskami, na dvoriščni strani so v deske vrezane tri line v podobi stilizirane deteljice. Kozolec je značilni predstavnik dvojnih kozolcev iz Horjulske doline. Brana je značilno mrežena s tramiči – v srednjem polju je mreža nekoliko potlačena, ob stra- neh zožena.12 Žažar 5, dvojni kozolec – toplar. Naslednja zanimiva točka Žažarja je doma- čija s hišno številko 7 (lastnik: Slabe Pavel (Podržaj), hišno ime: Modrijan). Tipološko gledano gre za domačijo velikega kmeta s poslopji, razporejenimi v pravilni gruči v jedru vasi pod cerkvijo sv. Ane. Sestavlja jo stanovanjska hiša, ki je bila prvotno v celoti pritlična, sedaj je pritličen le skrajno desni del. Hiša sodi med najstarejše stavbe v vasi. Nastala je leta 1789, leta 1850 je do- živela prvo večjo adaptacijo. Letnici sta vre- zani na kamnitih portalih (bangerjih, edn. banger) na glavnem in zadnjem pročelju. Leta 1995 so hišo nadzidali, jo termično izo- lirali, obdali z novo fasado in vgradili nova okna. Stari del stavbe je zgrajen iz kamna, novejši iz opeke. Ima značilno tlorisno raz- poreditev prostorov s prehodno in obokano vežo (grebenasti obok), ki deli stanovanjski in shrambni del. V levem delu sta »hiša« in »kambra«, ki je preurejena v kuhinjo, desno so »štibelc«, ki ga uporabljajo za shrambo, obokana klet z osrednjim podpornim ste- brom in še en »štiblc«, kjer je nameščena peč centralne kurjave. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja. Somerna dvokapna streha je prekrita z opečnim zare- znikom. Hiša je leta 1995 doživela temeljito adaptacijo in nadzidavo, toda ohranili so se njeni najbolj prepoznavni deli: oba vhodna portala (1789, 1850), obokana veža, obokana klet s podpornim stebrom, tlorisna razpore- ditev pritličja, desni del prvotne stavbe idr. Žažar 7. Stanovanjska hiša s portalom iz leta 1850. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 342 Vrhniški razgledi Naslednja stavba domačije je gospodarsko poslopje, ki je nadstropna zidana stavba z ožjo stranjo močno potisnjena v breg, tako da je zadnja stran hleva skoraj v celoti vko- pana pod nivo zemlje. Poslopje je nastalo leta 1888, letnica je vklesana na kamnit vho- dni portal, ki je imenitno kamnoseško delo: ravna podboja z razširjenimi podstavki in usločena preklada. V pritličju je prosto- ren hlev, v nadstropju je skladiščeno seno. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trape- zastega povezja, somerna dvokapnica je prekrita s cementnim zareznikom. Zatrep vhodnega pročelja je obit z deskami in po- udarjen z okrasnimi linami (krog s križem, petelin, vol). Gospodarsko poslopje je zna- čilni predstavnik osrednjih gospodarskih stavb, ki so v vasi in po Horjulski dolini na- stajale v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Kra- sijo ga kamnit portal (temno sivi apnenec), prezračevalne opečne mreže in zastekljena niša s kipcem sv. Florjana. Žažar 7. Kamnit portal iz sivega podpeškega apnenca iz leta 1850. Žažar 7. Prvotni kamniti hišni portal iz leta 1789. V Žažarju 13 si je vredno ogledati domačijo Staneta Trčka (hišno ime Pelanc). Domačija je po tipološki oznaki domačija srednjega kmeta s poslopji, razporejenimi v gruči na dveh lokacijah v strnjenem in JZ delu vasi. Sestavlja jo stanovanjska hiša v gradnji in gospodarsko poslopje. Gospodarsko poslo- pje je v breg potisnjena nadstropna zidana stavba s prislonjenim kozolcem in z značil- nim širokim vhodom na ožjem dvoriščnem XXX. Žažar 7. Gospodarsko poslopje iz leta 1888. 343 pročelju. Nastal je okrog leta 1910. Poslopje je gradbeno dovršena in oblikovno skladna stavba, ki jo krasi vrsta preprostih, a likov- no zelo učinkovitih detajlov. Ožje dvoriščno pročelje poudarjajo betonski vhodni portal, prezračevalna lina v obliki bifore z opečno mrežo in okrogla lina, daljše ulično pročelje na cestni strani pa poudarjajo prezračevalni lini z lesenima mrežama. Ostrešje je izve- deno v konstrukciji trapezastega povezja. Somerna dvokapna streha je prekrita z opečnim in s cementnim zareznikom. Go- spodarsko poslopje krasi vrsta zelo dovrše- nih in kakovostno izdelanih detajlov, zlasti mreže, ki so opečne in lesene. Takšnih obli- kovalskih posebnosti nimajo druga poslopja v Horjulski dolini. Žažar 13. Na cestno stran ima gospodarsko poslopje v nadstropju dvoje velikih prezračevalnih lin, ki sta zaprti z lesenimi mrežami, kar poslopje uvršča med največje vaške znamenitosti. Žažar 13. Gospodarsko poslopje z značilnimi prezra- čevalnimi linami. Marjanca in Tone Malovrh sta lastnika do- mačije v Žažarju 14. Domačija nosi hišno ime Rupar. Po tipološki oznaki gre za do- mačijo srednjega kmeta s poslopji, razpo- rejenimi v gruči v strnjenem delu vasi, le stegnjeni kozolec stoji na samem pod vas- jo. Domačijo sestavljajo nova stanovanjska hiša, novo gospodarsko poslopje, kozolec – toplar in enojni kozolec. Toplar je nastal leta 1856, letnica je s črno barvo napisana na drugi prečni tram, ob njej z rdečo barvo še ime in priimek tesarja: Andrej Kogovšek (doma iz Smrečja nad Šentjoštom). Ostreš- je je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja. Somerna dvokapna streha je pre- krita s cementnim zareznikom. Kozolec je pomemben po svoji zasnovi in obliki. Sodi med najstarejše toplarje v Horjulski dolini in je dobro tesarsko delo. Žažar 14. Dvojni kozolec – toplar s tremi pari oken je nastal leta 1856 in sodi med starejše toplarje v Hor- julski dolini. Enojni (stegnjeni) kozolec je nastal okrog leta 1910. Ima štiri okna, vseh pet nosilnih stebrov je zidanih iz kamna, ometanih in belo pobeljenih. Ostrešje je preprosto, podob- no kot pri kozolcih s hrastovimi stebri. Na nosilnih stebrih so sledovi izstrelkov iz strel- nega orožja, verjetno iz obdobja 2. svetovne vojne. Kozolec je pomemben po svoji zasnovi in obliki. Podoben je kozolcu tik pod vasjo. Stoji bolj na samem v družbi novejšega ste- gnjenega kozolca, ki ima betonske stebre. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 344 Vrhniški razgledi V Žažarju 15 (lastnik Matjaž Zame- jec – hišno ime Balant) je vreden ogleda kozolec, ki je zasnovan kot dvojni kozolec – kozolec »na kozla«. Nastal je okrog leta 1920. Ima dva para neenako visokih no- silnih stebrov, ki stojijo na betonskih pod- stavkih (na basah, edn. basa). Ostrešje je izvedeno povsem enostavno. Nesomerna dvokapna streha je prekrita z enojnim opeč- nim zareznikom. Kozolec je zanimiv po svoji zasnovi. Dejansko je vmesni člen med enojnim kozolcem s plaščem in kozolcem »na kozla«. Z lego sredi pobočja dopolnjuje slikovit svet okrog strnjenega dela vasi. V Žažarju 16 (lastnik Peter Pišek, hišno ime Pri Poulet) je zanimivo predvsem gospodar- sko poslopje, ki je nadstropna zidana stavba z vhodom v hlev z ožjega pročelja. Nastalo je leta 1881, letnica je skupaj z inicialo G. S. vklesana na agrafo kakovostno obdelanega portala iz sivega apnenca. Poslopje je zida- no iz kamna in v celoti ometano in belo po- beljeno. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja, somerna dvokapna streha s čopoma je prekrita z opečnim zare- znikom. Poslopje je pomembno zaradi svoje zasnove in kakovostnega kamnitega porta- la v goveji hlev. Posebnost so prezračevalne line, ki jih druga poslopja v vasi nimajo. K domačiji s hišno številko 16 pa spada tudi enojni (stegnjeni) kozolec. Nastal je 16. 6. 1906, letnica je z rdečo barvo narisana na srednji steber. Kozolec je pomemben po svoji zasnovi in obliki. Podoben je Ruparje- vemu kozolcu. Stoji tik ob cesti in slikovito ograjuje dostop v strnjeni del vasi. Stoji v družbi manjšega gospodarskega poslopja. Žažar 15. Kozolec na kozla. Stanovanjska hiša v Žažarju 19, katere lastnica je Marjanca Malovrh, je vrhkletna zidana stavba s predelano črno kuhinjo. Nastala je okrog leta 1810. Glavno dvoriščno pročelje poudarjata dvojno zidano stopnišče in lesen vhodni portal z zelo lepo rezljani- ma vratnima kriloma. Hiša je ometana in na novo pobeljena. Prostore ima tradicionalno razporejene vzdolž prehodne obokane veže, Žažar 16. Gospodarsko poslopje iz leta 1881. Žažar 16. Jugozahodno pod domačijo stoji tik ob cesti enojni kozolec z zidanimi stebri. Sodeč po napisu z rdečo barvo na drugem stebru so kozolec zgradili 16. 6. 1906. 345 ki ohranja povezave z baročno gradbeno tradicijo. V veži je vgrajena litoželezna vo- dna črpalka (tromba), ki je vodo dobivala iz cisterne (šterna) ob hiši. Levi del stavbe ima ohranjena prvotna okna z neobičajno razpo- reditvijo prečk in šip. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja, somerna dvokapna streha je prekrita z opečnim zare- znikom (prvotno slama). Hiša je pomemb- na zaradi zasnove, lege v prostoru in vrsti zanimivih detajlov, ki jih druge vaške hiše nimajo več. Dragoceni sta zlasti vratni krili glavnega portala in niša (vedernk) v veži za vedra s pitno vodo. V Žažarju 27, lastnika Pavleta Nagodeta – hi- šno ime Činžar, izstopa predvsem stara sta- novanjska hiša z gospodarskim poslopjem. Hiša je zasnovana kot delno zidana stavba s črno kuhinjo. Nastala je leta 1843, adap- tirana je leta 1879. Pročelja so grobo ometa- na in pobeljena. V hišo vodi lesen portal z enim vratnim krilom. Tloris obsega vhodno vežo, banjasto obokano črno kuhinjo, levo sta »štiblc« in ob kuhinji shramba za živila (keudr), desno pa »hiša« in v njenem podalj- šku »kambra«. Stene so ometane in pobelje- ne. Posebnost »hiše« sta krušna peč in pod stropom pritrjena lesena žrd (antebe). Iz veže vodijo strme stopnice v vkopano klet (keudr). Ostrešje je izvedeno v konstrukci- ji trapezastega povezja, somerna dvokapna streha je prekrita z opečnim in s cementnim zareznikom. Zatrepni del ima zaprt gank, stena je obita s pokončno pritrjenimi deska- mi. Hiša je pomembna zaradi svoje zasnove, vrste detajlov in silno redke črne kuhinje, kjer še vedno dimijo mesnine. Žažar 19. Stanovanjska hiša z dvojnim zidanim sto- pniščem. Žažar 19. Ornament na vhodnem vratnem krilu. V sklopu domačije pa je zanimiva tudi ka- šča (kajša), ki je pritlična zidana stavba, pobeljena v oker barvnem tonu in ima sko- raj kvadratasti tloris. Nastala je leta 1906. Vhod v kaščo je v osi ožjega pročelja, desno od vrat so prislonjene lesene stopnice na podstrešje. Notranjost kašče obsega le en prostor, strop je lesen in ometan. Ostrešje je Žažar 27. Stara stanovanjska hiša iz leta 1843, adap- tirana 1879. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 346 Vrhniški razgledi izvedeno v konstrukciji špirovcev in razpi- rač, somerna dvokapna streha je prekrita z opečnim zareznikom. Kašča, ki jo v Horjul- ski dolini imenujejo »kajša«, je ena zadnjih shrambnih stavb na obravnavanem obmo- čju. Nekoč so stale skoraj pri vsaki doma- čiji in so bile pomemben člen gospodarske dejavnosti kmetijskega obrata. In nazadnje si je vredno ogledati še kozolec v Žažarju 36, lastnika Staneta Trčka, ki je zasnovan kot dvojni kozolec – toplar. Nastal je okrog leta 1880. Ostrešje (grušt) je izve- deno v konstrukciji trapezastega povezja (nosilne sohe – štolmi, edn. štolm). Somerna dvokapna streha je prekrita z opečnim zare- znikom. Zatrepa sta okrašena z deteljičasti- mi linami. Kozolec je značilni predstavnik kozolcev, ki so jih v Horjulski dolini gradili v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Kljub še- stim oknom kozolec ni velik. Vrzdenec Vrzdenec je druga največja vas v občini Horjul, ki dandanes zaradi razvijajočih se storitvenih dejavnosti dobiva vse bolj urba- no podobo. Danes skozi gručasto vas vodi kolesarska pot do Šentjošta, sicer pa je sama vas zanimiva zaradi številnih ohranjenih starih portalov in drugih elementov stavb- ne dediščine, ki pričajo o kulturi in načinu življenja ljudi v preteklosti in sedanjosti. Na Žažar 27. Kašča, kajša, iz leta 1906. pročelju hiše Vrzdenec 16 je pritrjena spo- minska plošča, ki priča o tem, da je bila v hiši rojena mati Ivana Cankarja.13 Na Vrzdencu je z umetnostnozgodovinskega vidika najpomembnejša romanska cerkev z gotskimi in baročnimi predelavami, cerkev sv. Kancijana. Cerkev stoji na pobočju seve- rozahodno nad strnjenim delom Vrzdenca. Nastala je v 13. stol., ko so zgradili v roman- skem slogu zasnovano cerkev z ladjo (raven lesen strop) in manjšim prezbiterijem. Ob koncu 14. stol. so zgradili nov gotski, osme- rokotno zaključen prezbiterij z rebrastim svodom. Od začetka 15. stol. so se začele pojavljati freske na novem ometu, ki so za dolga stoletja prekrile prvotne freske. V 16. stol. so na južni zunanji steni ladje naslikali renesančnega sv. Krištofa, ki je trenutno na restavriranju v Ljubljani. Stolp na južni stra- ni so pozidali 1658. V 18. stol. je bila cerkev barokizirana: stene povišane, ladja baročno obokana in na severni strani prezbiterija dozidana zakristija. Vhod v cerkev je izpod stolpa. V ladjo vodi kamnit portal iz temne- ga apnenca z usločeno preklado; na agrafi je letnica 1828. Streha in prezbiterij sta krita z bobrovcem, piramidasta streha zvonika pa z bakreno pločevino. Cerkev sv. Kancijana sodi med najpomembnejše romanske spo- menike na Slovenskem. Vrzdenec. Podružnična cerkev sv. Kancijana. 347 Vrzdenec. Rekonstruirana freska sv. Krištofa z Jezu- som na prezbiteriju podružnične cerkve sv. Kancija- na. Nadalje so na Vrzdencu ogleda vredni tudi nekateri drugi verski objekti. Najprej je po- trebno omeniti zidano kapelo delno odpr- tega tipa, ki je nastala okrog leta 1900. Obok in zgornje ostenje nosijo štirje okrogli ste- briči, zadnja dva sta do polovice pogreznje- na v ostenje. Zunanjščina je ometana z za- ribanim ometom in svetlorjavo pobeljena. Vhodna odprtina je široko razprta, stranski sta zaprti z barvastim steklom. Nad vho- dno odprtino je napis. V niši zadnje stene je kip Pieta: Žalostna Mati Božja z mrtvim Jezusom v naročju. Freske so delo Pavla Šubica. Kapela ima razmeroma nizko stre- šico razgibane oblike, kritna je pocinkana pločevina. Kapela je pomemben člen osre- dnjega vaškega ambienta. Krasi jo nekaj de- korativne poslikave in kip v niši, ki je dobro rezbarsko delo. Na Vrzdencu stoji tudi samostojno stoječ le- sen križ s Križanim. Gre za t. i. Fautroski križ iz leta 1868 z velikim lesenim kipom Križanega, ki je delo podobarja Jerneja Tr- novca (Kristus ima glavo nagnjeno v desno in privzdignjen pogled v nebo). Telo in obpa- sna tkanina sta bila nekdaj popleskana belo, danes pa je modra tkanina. Križ je zaščiten z zalomljeno valovito bakreno strešico. Za- taknjen je v kamnit podstavek, na katerem Vrzdenec. Kapela sredi vasi, okrog leta 1900. Vrzdenec. Kapela sredi vasi z osrednjim motivom v notranji niši – s kipom pieta. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 348 Vrhniški razgledi je vklesan slabo čitljiv napis in letnica po- stavitve križa. Križ so postavili v spomin na tragični dogodek. Križ slikovito dopolnjuje središče vasi in je dobro rezbarsko delo. Vrzdenec se ponaša tudi z množico profanih stavb. Nekatere med njimi so še ohranjene v svoji prvotni podobi, druge so že močno predelane. Več je zanimivih stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in predvsem ko- zolcev. Nekatere izmed teh objektov pred- stavljamo v nadaljevanju. Na južnem obrobju vasi, tik pod gričem in gozdnim robom stoji pritlična zidana hiša Vrzdenec 16, v kateri se je rodila mati Ivana Vrzdenec. Lesen križ tik ob glavni cesti. Vrzdenec 16. V tej hiši se je rodila mati Ivana Can- karja. Vrzdenec 16. Spominska plošča je vzidana na glavno pročelje hiše. Cankarja. Hiša po zasnovi ni nič posebne- ga, na njen kulturni pomen opozarja le ka- mnita spominska plošča. V samem središču vasi stoji tik ob cesti stanovanjska hiša Vrzdenec 19. Nastala je leta 1896, verjetno pa je osnova še starejša. Osrednji poudarek stavbe je kamnit portal iz temnega apnenca, sestavljen iz ravnih podbojev, ki sta pri tleh nekoliko razširjena, in preklade v obliki segmentnega loka. Na dvoriščni strani je portal lesen. Hiša je zgra- jena iz kamna in grobo ometana; iz opeke sta pozidani le frčadi na obeh strešnih kri- lih. Stavba ima značilno prehodno vežo, sicer pa je razporeditev prostorov podobna večini starejših stavb v dolini. Na desnem ožjem pročelju je k stavbi dograjen iz ka- Vrzdenec 19. Stanovanjska hiša iz leta 1896. 349 mna pozidan svinjak z enokapno streho, ki je prekrita z opečnim zareznikom. Nad hišo so somerna dvokapnica in frčadi prekrite s cementnim zareznikom. Hiša je pomembna zaradi svoje stavbne mase in lege v prosto- ru. Krasi jo kakovostno izdelan portal in ve- lika okrogla lina na desnem zatrepu tik pod slemenom. Z vgraditvijo novih oken je hiša izgubila skladno zasnovo zunanjščine. Na Vrzdencu 23 pa lahko nadaljujemo ogled bivalnih prostorov, in sicer vidimo nadstro- pno zidano hišo s predelano črno kuhinjo in z gankom v nadstropju. Nastala je leta 1865. Letnica je vklesana na kakovostno obdelan kamnit portal na glavnem pročelju (poleg letnice je še iniciala P. K. (Pavla Ko- renčan, lastnica). Pritličje obsega vhodno vežo, kuhinjo (kuhna), desno sta »hiša« in »kambra«, levo pa klet (keuder) in stranišče, ki so ga vgradili v nekdanjo shrambo. Iz veže so stopnice speljane v nadstropje, kjer je več sob. Na gank je dostop iz zgornje veže. Pritli- čje ima večja modernizirana okna, medtem Vrzdenec 19. Kamnit portal iz leta 1896. ko je nadstropje ohranilo prvotno obliko oken. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja, somerna dvokapna streha pa je prekrita z »bramacom« opečna- te barve. Hiše se drži povsem novo gospo- darsko poslopje. Osrednja vrednost hiše je vhodni portal, ki je kakovostno kamnoseško delo, okrašen z okrasjem rombov, cvetov in niza srčasto oblikovanih vitic. Vrzdenec 23. Umetelno izklesan portal z letnico 1865. Vrzdenec 23. Nadstropna hiša z imenitnim kamnitim portalom iz leta 1865. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 350 Vrhniški razgledi V Vrzdencu 37 stoji tudi dvojni kozolec – toplar, ki pa je bil zgrajen leta 1892. Ob le- tnici so še iniciale: C = Celarc, M = Miha, K = Klama. Ima dva para oken, vogalni nosilni stebri so pozidani iz kamna in opeke, no- tranja dva sta hrastova in stojita na kamni- tih podstavkih. Podporne ročice so rahlo usločene, brana ima značilno srednje gosto mreženje tramičev, lin ni, vhod na osrednji hodnik pa je izpod kozolca s strani. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega po- vezja, somerna dvokapna streha je prekrita z opečnim zareznikom. Do srede 80. let 20. stoletja je bil kozolec prekrit s slamo, streha je imela čopa. Kozolec je posebnež zaradi zidanih vogalnih stebrov, ki v Horjulski do- lini niso pogosti. Brana je značilno mrežena s tramiči. Zatrep je slikovito okrašen s po tremi linami v obliki lista (podoben igralne- mu znamenju pik). Vrzdenec 37. Kozolec iz leta 1892 z zidanimi vogalni- mi stebri. Vrzdenec 37. Dvojni kozolec – toplar (v ozadju za lese- no lopo) iz leta 1892. Na severozahodnem obrobju vasi, tik pod cerkvijo sv. Kancijana stoji domačija Vrzde- nec 50, nekdanja mežnarija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša in kozolec. Stanovanjska hiša je zasnovana kot pritlična zidana stav- ba z ohranjeno črno kuhinjo. Nastala je leta 1898, letnica je vklesana na kamnit portal pravokotniške oblike iz sivega apnenca (ob letnici še hišna številka 16), ki je vgrajen v os glavnega pročelja. Levi stanovanjski del stavbe obsega vežo, črno kuhinjo, »hišo« in »kambro«, desni pa harmonikarsko delavni- co. Prvotno je bil v tem prostoru goveji hlev. Hiša je zgrajena iz kamna in je v celoti ome- tana in belo pobeljena. V celoti je ohranjena prvotna oblika oken, zatrep krasi okrogla prezračevalna lina. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja. Somerna dvokapnica je prekrita z opečnim zarezni- kom. Na strešnem krilu nad glavnim proče- ljem so vgrajene tri strešne line. Hiša je bila prvotno mežnarija (mežnija). Vaščani so jo postavili s skupnimi močmi in praded, ki je bil hlapec na Samatorici, se je naselil v hiši in opravljal mežnarsko službo. Zdaj v njej živi Janez Železnik, znan izdelovalec diato- ničnih harmonik. Vrzdenec 50. Stanovanjska hiša s črno kuhinjo. 351 Vrzdenec 50. Kozolec stoji tik pod hišo s črno kuhinjo. Ta tip kozolcev je pogost na območju Horjulske doline in tudi na obrobjih Ljubljanskega barja. Vrzdenec 50. Glavni vhod v stanovanjsko hišo je izkle- san iz kamna in nosi letnico 1898. Vrzdenec 50. Črna kuhinja z zidanim svinjskim ko- tlom. Poleg predstavljene stavbne dediščine so pomembni tudi številni kozolci, ki stojijo na travnikih na obrobju vasi ali pa so se vrinili na obrobje domačij. Nekateri kozolci so za- nimivi in vredni ogleda, nekatere pa so la- stniki žal že močno preuredili, a kljub temu so še vedno ena osrednjih zanimivosti vasi. V lasti domačije Vrzdenec 81 je enojni ko- zolec, ki stoji na desni strani ceste v sme- ri proti Žažarju. Danes stoji ob njem novi nizki kozolec, ki je brez vrednosti. Še leta 2004 se je enojni kozolec navezoval na dvoj- ni kozolec – kozolec na kozla, o čemer priča nekaj ohranjenih prečnih tramov. Kakšna je bila prvotna zasnova obeh kozolcev, je raz- vidno iz opisa iz leta 2004 v opombi.14 Vrzdenec 81. Stari enojni in novi dvojni nizki kozolec. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE« 352 Vrhniški razgledi Prav tako je v smeri proti Žažarju na travni- ku levo enojni kozolec s plaščem (klaníca). Nastal je okrog leta 1960. Ima osem oken, dva plašča. Nosilni stebri stojijo na beton- skih podstavkih. V visoke stebre so z zuna- nje strani vpeti poševni oporniki, kar kaže, da je osnovna konstrukcija kozolca dokaj enostavna. Streha je prekrita s salonitnimi ploščami. Kozolec je zasnovan kot večina enojnih (stegnjenih) kozolcev s plaščem na območju Horjulske doline. Tudi ta je pre- poznaven po obdelavi hrastovih tramov in podpornih ročic. Zaključek V članku so predstavljene le osnovne za- nimivosti itinerarija »Po poteh Cankarjeve matere«. Na nekaterih mestih so izposta- vljeni tudi pogledi študentov etnologije na obravnavane zanimivosti. Želeli smo biti kritično korektni, da bi se izboljšale raz- mere na področju promocije kulturne de- diščine. Menimo, da je prav promocija ena bolj zapostavljenih tem v naši kulturni po- litiki, zato bi bilo treba na tem področju še marsikaj postoriti. Menimo, da bi morali za popolnejšo ureditev poti sodelovati strokov- njaki različnih področij: geografi, etnologi in ne nazadnje tudi slovenisti. Vrzdenec. Kozolec s plaščem na travniku v bližini ceste, ki pelje proti Žažarju. 353 Literatura Habič, Peter: Vrhnika. Konzervator. Vrhnika, 1988. Hazler, Vito: Evidenca etnološke dediščine v krajih Ža- žar in Vrzdenec, 2002. Janež, Stanko, Ivan Kolar, Cene Omerzel: Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji: Ljubljana z okolico. Zavod RS za šolstvo in šport. Ljubljana, 1993. Koncilija, Janez: Ivan Cankar : Slovenski pisatelj. Me- stni muzej v Ljubljani. Ljubljana, 1965. Zupančič, Beno: Vrhnika prečuden kraj. Obzorja. Lju- bljana, 1976. Opombe 1 Janež, Kolar, Omerzel, Slovstveni in kulturnozgo- dovinski vodnik po Sloveniji, Ljubljana z okolico, Ljubljana 1993: 172. 2 Avtor vseh fotografij je Vito Hazler. 3 Beno Zupančič, Vrhnika prečuden kraj, Ljubljana, 1976: 14. 4 Glej n. m. 5 Glej n. d.: 14–17. 6 Glej n. d.: 22. 7 Peter Habič, Vrhnika, Konservator, 1998: 10–43. 8 Beno Zupančič, Vrhnika prečuden kraj, Ljubljana, 1976: 24. 9 Janez Bogataj, Mojstrovine Slovenije, Ljubljana 1999. 10 Peter Habič, Vrhnika. Konzervator, Vrhnika 1988: 322. 11 Stanovanjsko hišo so pred leti podrli. Zaradi izje- mnosti pomena stare hiše ohranjamo opis in spo- min na ta izjemen kulturni spomenik (op. V. Haz- ler). 12 V podaljšku dvorišča je še leta 2004 tik ob robu bre- žine nad cesto stal enojni kozolec s plaščem. Pred leti ga je nadomestil enojni kozolec z betonskimi stebri, ki je brez vrednosti. Zaradi zanimive zasno- ve ohranjamo opis prvotnega kozolca: Ob dvojnem kozolcu stoji še enojni kozolec, ki je zasnovan kot kozolec s plaščem (klaníco). Nastal je okrog leta 1920. Ima dve okni na višjem in eno okno v nižjem delu. Kozolec je neobičajno majhen, vendar izjemno prilagojen konfiguraciji terena. So- merna dvokapnica na stegnjenem delu in nesomer- na dvokapnica na plašču je prekrita z opečnim za- reznikom. Zatrepa na plašču sta obita s pokončno pritrjenimi deskami. Kozolec je pomemben zaradi svoje zasnove in izrazite utilitarnosti. Stoji povsem na samem sredi travnikov in ob robu njiv in dopol- njuje izjemno slikovito kulturno krajino. 13 Žal v središču vasi ob glavni cesti ni nikakršnega znamenja, ki bi obiskovalce usmerjalo do spomin- ske hiše. 14 Ob cesti proti Žažarju stoji sestavljen kozolec iz kozolca na kozla in enojnega kozolca. Kozolec na kozla ima dva para neenako visokih oken, enako število oken je tudi v enojnem kozolcu in dve okni v stegnjenem delu. Nosilni stebri stojijo na kamnitih in betonskih podstavkih. V stebre na višji in tudi nižji strani so vpeti poševni oporniki, kar kaže, da je osnovna konstrukcija kozolca dokaj enostavna. Streha je prekrita z opečnim zareznikom. Leto nastanka je 1930. Kozolec je zasnovan kot večina kozolcev na kozla in enojnih (stegnjenih) kozolcev na območju Horjulske doline. Prepoznaven je po obdelavi hrastovih tramov in podpornih ročic, kar kaže na razvito tesarsko tradicijo tega območja. ETNOLOŠK A INTERPRETACIJA ITINER ARIJA »PO POTEH CANK ARJEVE MATERE«