St. 25(1767) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 23. junija 1983
Cena: 15 din
I3 tebruarja 1975 |e bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Orožen: pozivam vas, nujete med seboj in z drugih panog tudi v
SPOMINSKI KOTIČEK - Heroj. Jože Borštnar odkriva
XWtaf
.»POJO NAJ LJUDJE “ — Šentvid pri Stični je v nedeljo znova imel v gosteh edinstven pevski zbor, blizu 8 tisoč ljudi pa je pelo v spomin na 40-ietnko rojstva nove Jugoslavije. (Foto: D. K ustja)
Prosimo za
razumevanje
Pomanjkanje časopisnega rotacijskega papirja tudi Dolenjskemu listu ni prizaneslo. Zaradi tega je delno skrčen obseg današnje številke, kije izšla tudi brez Priloge. Prejšnja številka je bila natisnjena v manjši nakladi, kot smo jo naročili v tiskarni ljudske pravice v Ljubljani, tako da lista niso prejeli niti vsi stalni naročniki, za kar se jim nemočni javno opravičujemo. Uredniški odbor je v ponedeljek obravnaval nastale težave ter predlagal nekatere ukrepe, o tem pa več prihodnjič, ko bo Dolenjski list začel izhajati v tako imenovanem poletnem obsegu.
UREDNIŠTVO
V LJUBLJANI SREČANJE SAMOUPRAVLJALCEV
Jutri in pojutrišnjem, 24. in ~5. junija, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani 11. srečanje sarnoupravljalcev Jugoslavije, ki §a je pripravilo Združenje klubov sarnoupravljalcev. Delovna tema srečanja je uresničevanje samoupravne delavske kontrole. Med srečanjem bosta seji Asociacije klubov sarnoupravljalcev Jugoslavije; po uvodnem referatu in razpravi bo proslava s kulturnim programom in pode-
ituiNo. -------------•	  i	it
litvijo priznanj in nagrad, sklepe pa bodo sprejeli zadnji dan sre-
čanja, ko bodo tudi zaključili z razpravo.
J********************* J _ ARTIČE: ZLATO, %
★ vo prirejajo foto kino zveza ’
★ Slovenije in foto kinoklub Breži-
r ce tf»r Ai-tJA« r\A on
* Igor Kostevc z OŠ Globoko, in *
* Janko Petek z OŠ Kidričeva. J
* Za kolekcijo '....................
Matjažu
* zlato
* t^Ujna, srebrno Mitji {Katja Rupena Novo mesto, bron *
* Zvonku Žuri z OŠ Katja Rupe- {
* na.	*
1
S
I
S
Žage pele v rokah sekačev
Na republiškem proizvodnem tekmovanju gozdarjev sekačev je govoril Marjan Orožen, predsednik sindikatov
Najboljši gozdarji sekači iz vseh delov Slovenije so v soboto, 18. junija, prikazali svoje poklicne vešči-
ne na dvanajstem republiškem tekmovanju v Cateških Toplicah. Orga-
spominsko obeležje revolucionarju Maksu Strmeckemu, ki ga je upodobil mojster Vladimir Štoviček. (Foto: P. Perc)
! Spomin na revolucionarja
Ob krškem prazniku odkrili ploščo Maksu Strmeckemu
V preddverju krškega zdravstvenega doma je narodni heroj in častni občan Krškega Jože Borštnar odkril spominsko ploščo z upodobljenim likom predvojnega komunista, sekretarja KPS za Posavje Maksa Strmecke-ga. Krški zdravstveni dom se bo poslej imenoval po tem predvojnem revolucionarju, ki se je leta 1939, ko je prišel v Krško, zaposlil kot stažist v tamkajšnji bolnišnici.
Kot zelo aktivnega skojevca so Maksa Strmeckega že leta 1927 sprejeli v KPS, njegovo delovanje pa ni ostalo prikrito policiji. Na velikem sodnem
frocesu zoper 40 komunistov iz lovenije marca 1931 v Beogradu je bil obsojen na 7 let robije v Sremski Mitroviči. Po prestani » kazni seje vrnil v Ljubljano, kjer
„Aprila 1942 je odšel Maks v partizane; pod psevdonimom Rok je deloval najprej na Notranjskem, potem v novomeškem okrožju, kjer je bil kadrovik okrožnega komiteja KPS*/26. februarja 1943 je skupaj z dolenjskimi aktivisti Jožetom Slakom, inž. Jožetom Levstikom, Jožetom Povšetom in Mico Ambrožičevo padel v zasedo italijanskih vojakov pri Straži na Dolenjskem. Bil je težko ranjen in ko so ga skušali sovražniki zasliševati, jim je ponosno odvrnil, da je komunist in partizan in da je to vse, kar jim ima povedati,“ je obudil spomin na Strmeckega heroj Borštnar.
P. PERC
nizator je bilo tokrat prvič brežiško Gozdno gospodarstvo.
Preden so. zapele žage, je zbranim izrekel dobrodošlico direktor GG inž. Teodor Oršanič. Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Marjan Orožen:
„Taka tekmovanja,“ je dejal, so dobra oblika za izmenjavo izkušenj. Bolj ko bomo spoznali, obvladali in uporabljali dosežke sodobne tehnologije in organizacije dela, uspešnejši bomo pri uresničevanju politike opiranja na lastne sile. To pomeni, da moramo bolj kot do sedaj računati z lesom kot surovino, ki omogoča še
J
$ SREBRO IN BRON ZA *
* PIONIRSKI	*
FOTO 1983	*
* V Artičah bodo jutri zvečer {
* odprli republiško razstavo pio- * {nirske fotografije, posvečeno ★
* spominu prvega predsednika J
* Ljudske tehnike Jugoslavije *
casi niso
{Francu Leskošku-Luki. Razsta-★
» ur\ ».L..:.!. r- x _	i.:	.	 *
ir je ter Artiče. Odzvalo se je 27 ★
★ *°to krožkov s 660 fotografija- *
★ mi. Zlato medaljo za posamezno *
★ n6°P^° prejme Sandi Novak ★ { ~ Koroška Bela za fotografijo {
★ ..Zaskrbljena". Srebrno medaljo *
★ Marolt OŠ Gorenja vas za ★
★ fotografijo ..Osvežujoča" in Pe- {
★ ter Gluhar z OŠ Koroška bela za ★ ir totografijo ..Nadzornika". Bro-*
★ ^ajte medalje so si groslužili: {
Domala 8 tisoč pevcev iz 245 slovenskih in zamejskih zborov je prišlo na 14. tabor, ki se je zadnjo nedeljo v Šentvidu pri Stični končal z mogočno prireditvijo ,J*ojo naj ljudje". Ob spremljavi godb so pevci s spletom revolucionarnih pesmi in več drugimi pesmimi počastili 40-letnico avnojskih izročil, sprejetih v Jajcu, ter znova dokazali, kako na široko je razvejeno slovensko zborovstvo.
rodoljubno in napredno pesem, pa je podaril po eno svojo grafiko.
D. R.
ZVEZNE PLAKETE CIVILNE ZAŠČITE
v- - -----------.j-	si pri
* Andreika Solter z OS Artiče, ★ {Igor gos — - - -	- ■
prisodila * z OŠ*
ošj
* Zlato plaketo Janez Puhar za ★ i 2?jb°li3 foto krožek bodo izro- J
foto kiožku OŠ Katja*
* Kupena Novo mesto.	★
Tako na široko, da mu niti zdajšnje gospodarske težave ne morejo do živega. Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov, pa je v slavnostnem govoru poudaril, da mora biti tudi za naprej tako, sicer bi se sam po sebi ponujal napačen sklep, ko da so ,.kultura, demokracija, samoupravljanje le za dobre, ne pa tudi za težke čase". Pevce in tisoče poslušalcev je pozdravil akademik Božidar Jakac, ki je zborom in dirigentom podelil več zlatih in srebrnih plaket kot priznanje za 5-oz. 10-letno sodelovanje na taboru.
rov. Navzoč je bil tudi B. Jakac, ki je zbranim obudil spomine na pot slovenske delegacije v Jajce, zborom, ki z veliko ljubezni gojijo
ŠTUDIJSKA SKUPINA CK ZKS V KRŠKI OBČINI
Ob 20. juniju, dnevu civilne zaščite, so v ponedeljek na slovesni seji republiškega štaba za civilno zaščito v Ljubljani podelili najvišje priznanje, zvezno plaketo civilne zaščite, občini Brežice, KS Krško, občinski enoti za RBK zaščito Črnomelj in Boženi Ostrovršnik iz Brežic.
Slovesno je bilo v Šentvidu tudi na predvečer zaključne prireditve, ko je na koncertu s številnimi pesmimi sodelovalo sedem zamejskih zbo-
Delovna skupina CK ZKS, ki jo vodi Emil Štern, se je v ponedeljek in torek mudila na obisku v krški občini. Proučila je zlasti razvitost družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov V Kovinarski, tovarni „Dj uro Salaj”, krškem zdravstvenem domu, brestaniški krajevni skupnosti in senovskem rudniku. Več prihodnjič.
V APRILU NAREDILI 11.357 TON PAPIRJA
večji izvoz izdelkov naše lesnopredelovalne industrije. Skupnost pričakuje od vas, gozdarjev in gozdnih delavcev, povečane napore. Zato zrel les ne sme ostati neposekan in niti kubični meter lesa ne sme strohneti v gozdovih".
V nadaljevanju je Orožen omenil, da bo treba proučiti, zakaj delo v gozdu kljub izboljšanim delovnim razmeram ni privlačnejše. Kot razlog je že sam navedel nepravilno
• Med ekipami se je na prvo mesto uvrstila Postojna s 1790 točkami. Druga je bila ekipa Lesne iz Slovenj Gradca s 1726,5 točke in tretja ekipa GG iz Tolmina s 1721,5 točke. Najboljši posamezniki so bili Aleksander Vrh (598 točk), Ivan Čuk (597,5) in Mirko Uljan (594,5), vsi iz GG Postojna. Za najboljšega delavca GG Brežice v letu 1982 so proglasili Zvonka Kostevca in mu poklonili zlato plaketo. Najboljši kolektiv leta je bil tozd GG Brežice Kooperacija v Sevnici, inovator leta pa Jože Bečej iz GG Postojna.
Marjan Orožen: „Pozivam vas, da tekmujete med seboj in z delavci drugih panog tudi v treznem in odgovornem odločanju, v zniževanju stroškov, izpolnjevanju planskih obveznosti ter urejanju življenjskih in delovnih razmer."
Izhod je v pospeševanju kmetijstva
Člani skupnosti spominskega področja Žumbe-rak — Gorjanci opozorili na težave
Zadnji čas je, da začne znova oživljati področje Žumberka in Gorjancev, so poudarili na skupščini skupnosti tega spominskega področja pretekli petek v Metliki predstavniki jastrebar-ske, ozaljske, samoborske, novomeške, metliške, brežiške, črnomaljske in krške občine.
V skupnosti, ki deluje peto leto, so s edini, daje skrajni čas, da se začnejo na spominsko področje znova naseljevati ljudje, da torej znova zaživi, za kar je največ možnosti na področju kmetijstva. Najprej morajo poiskati tiste možnosti, kijih lahko uresničijo čimprej. Najboljše možnosti so trenutno za ovčerejo, a je zelo težko najti ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti črede. Metliška kmetijska zadruga išče pastiije že dve leti, a skoraj brez uspeha. Na Goijancih in Žumberku je moč računati tudi s konjerejo, zaradi manjših obdelovalnih površin ter pičlega števila delovne sile pa tudi s pridelovanjem povrtnin in tobaka, s katerim v Beli krajini že imajo dobre izkušnje. Predlog, da bi tako kot črnomaljska in metliška tudi ostale občine pripravile programe razvoja kmetijstva je
Na 14. taboru slovenske zborovske pesmi seje v Šentvidu pri Stični zbralo skoraj 8 tisoč pevcev — Govoril Marjan Orožen — Koncert sedmih zamejskih zborov
vrednotenje v primeijavi z delom v upravi in administraciji nasploh. Zagotovil je, da Zveza sindikatov Slovenije preko svojih organov vplivala, da se bodo v sporazumih ta nesorazmerja popravila. Opozoril je na potrebo po večji notranji dohodkovni povezanosti v celotni reprodukcijski verigi
J. TEPPEY
glede na nerazvitost jiredvsem krajevnih skupnosti Žumberka
utemeljen.
Na skupščini so izvolili za novega predsednika skupnosti dr. Juraja Katovčiča, podpredsednik pa je postal predsednik črnomaljske občinske skupščine Jure Perko.
M.9EZEK
V krški Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj so v aprilu izdelali 12.102 toni celuloze (planirano 11.272 ton), 11.357 ton papirja (10.736), 1.28? ton valovite lepenke (1.272), 806 ton embalaže (783), kar pomeni, da so povsod presegli plan, največ pa v tozdu Celuloza, in sicer za 7 odst. V tozdu Papir-konfefekcija so proizvedli v aprilu 520 ton (348), to je za 50 odst. več, kot so načrtovali Skupna proizvodnja v aprilu je presežena za 5 odst. in znaša 32.999 ton.
PRED GLEDALCI NAPORNEJE KOT V GOZDU - Ocenjevalci in občinstvo so na sobotnem tekmovanju spremljali vsak gib sekačev.
Gozdarji, lesarji z roko v roki
Gozdarjem ne sme biti vseeno, če lesna industrija stoji, ker ni lesa; lesarjem pa ne, če imajo gozdarji težave pri sečnji — Delovna skupina CK ZKS v kočevski občini
Delovna skupina CK ZKS pod vodstvom izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS Ivana Godca je minuli četrtek obiskala kočevsko občino. Člani so se udeležili najprej širšega posveto-
vanja o povezovanju gozdarstva
tes
in lesne industrije, nato sestanka s komunisti—nesporednimi proizvajalci, popoldne pa še delovnega razgovora o predvidenem preoblikovanju krajevne skupnosti Kočevje-mesto.
Ugotovili so, da bi bilo povezovanje industrjje in gozdarstva koristno in da. je celo nujno, žal pa poteka
prepočasi, in da kljub petnajstletnemu dogovaijanju ostaja še marsikaj nedorečenega. Sodelovanje je posebno pomembno zato, da gozdarjem ne bo vseeno, če lesna industrija zaradi občasnega pomanjkanja lesa stoji; lesarjem pa ne, če imajo gozdarji težave pri sečnji. Tudi ni smotrno, da gozdarstvo izvaža hlode (in lesna industrija deske), namesto da bi izvažali izdelke iz lesa. Seveda bo povezovanje lesne industrije in gozdarstva uspešno takrat, ko bodo izdelana tudi pravična in natančna merila, kako si bodo delili dohodek.
Tudi razprava o preoblikovanju krajevne skupnosti Kočevje-mesto se vleče že več let . Izvršni-sekretar
Ivan Godec je v razpravi menil, da dilema: ali vsebinsko ali prostorsko preoblikovanje KS ni pravilna. Velikih vsebinskih izboljšav pri delu KS ne more biti brez prostorskega preoblikovanja in naprostno.
•J. PRIMC
Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami
Ljubljansko
pisnio
pevec
HVALA
.Uvedba pologa je bila nujna in neizbeina”
Kakšni so učinki?
Razprava o koristnosti oziroma Škodljivosti vplačila depozita pred prestopom meje še ni zamrla. Ljudi najbolj zanima, kakšni so učinki tega nepriljubljenega ukrepa.
Mitja Ribičič je v razgovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva pomurske regije o depozitu izjavil: »Uvedba tega ukrepa je bila nujna, da bi dosegli realnejši odnos dinarja in dolarja in preprečili odliv dinarjev v tujino. To smo dosegli v precejšnji meri, rezultati pa bi bili gotovo boljši, če ne bi bilo toliko kršiteljev ... in tudi trajanje depozita bi bik) krajše. Če nič drugega, smo z depozitom odpravili mednarodni škandal, ki se je dogajal v Trstu in povzročil Jugoslaviji izredno škodo. Depozit ne pomeni omejitve sodelovanja s sosedi. Z Madžarsko, Avstrijo in Italijo želimo mnogo širše sodelovanje, kot je maloobmejni promet. Maloobmejni promet bi morali bolj uporabljati za izvoz, manj pa za tihotapstvo."
Milan Žikelič, pomočnik zveznega sekretarja za finance, pa je „Borbi“ posredoval tudi že prve ocene o učinkih uvedbe pologa. „Ukrep o depozitu je bil sprejet, ker je bilo treba nekaj storiti, da bi zmanjšali velikanski legalni in nelegalni 'izvoz’ dinarjev in deviz, da bi prišlo do večjega iz-.
Če ste res iz Jugoslavije, potem to dokažite s potrdilom o plačanem pologu!
(Iz Ptujskega tednika)
voza blaga in storitev, in da bi 'uvažali' devize, nc pa lastnih dinarjev," je dejal.
Zvezni sekretariat je zato že leta 1981 predlagal uvedbo takse za potovanje v tujino; ne zato, da bi omejil svoboden prehod občanov prek meje, marveč, da bi ekonomsko zajezil prekomeren odliv dinarja in njegovo neracionalno porabo v tujini.
Noben prosamezen ukrep ni čarobna paličica, je poudaril Ži-kelič. Glavni cilj uvedbe depozita - ublažitev plačilnobilančnih težav države - pa dosegamo, torej je ukrep v praksi upravičen.
Eno je torej povsem jasno. Nobena prisila ni popularna, zato tudi depozita nihče ne sprejema z navdušenjem. Tudi predlagan ni bil z navdušenjem; narekovala ga je ekonomska nujnost in trajal bo toliko časa, kolikor časa bodo trajali vzroki, zaradi katerih je bil sprejet. Omejitve so posledica, ne pa vzroki; upad standarda je bil objektivna nujnost, ker smo porabljali več, kot smo imeli, vsak dolg pa je treba plačati
Plačila depozita so v skladu z mednarodnimi pogodbami in pogodbami o maloobmejnem prometu oproščeni tisti, ki so zaposleni ali se šolajo v tujini, ter dvolastniki v obmejnih področjih. Depozita ni treba plačati tudi pri kakršnemkoli organiziranem srečanju - kulturnem, športnem in podobnem - v okviru obmejnega sodelovanja, ne plačujejo ga naši delavci, ki so na začasnem delu v tujini, in člani njihove ožje družine, kadar jih obiščejo, ali če je zakonec tuj državljan, ki živi v tujini.
Prebivalci obmejnih področij lahko brez depozita prestopijo mejo 12-krat na leto. Vse to pomeni, da ni postavljena pod vprašaj nobena pravica, ki jo urejajo pogodbe o malo-, obmejnem prometu. Prav tako ni vprašljiva proklamirana in sprejeta odprtost jugoslovanskih meja.	VINKO	BLATNIK
Izkupiček za boj proti raku
Onkološkemu institutu 6 starih milijonov dinarjev — Porabili jih bodo za nakup sodnih zdravniških aparatur
V Ribnici so 17. junija izvedli zelo uspel koncert, združen z zabavnim programom, katerega izkupiček 60.000 din so namenili Onkološkemu institutu v Ljubljani.
Na koncertu so poleg ansambla »Impulz" nastopili še pevec Nace
HVALA RIBNIČANOM -Predsednica delavskega sveta Onkološkega instituta iz Ljubljane dr. Olga Cerar (z mikrofonom v roki) se je Ribničanom zahvalila za človekoljubno darilo, ki ga bodo porabili za boj proti raku. (Foto: Primc)
Slovenski ortodonti v Novem mestu
O ortodontiji na Dolenjskem poročala dr. Zdenka Gošnik — Sodelovanje Krke — Spominsko obežje v Jelendolu
Ortodonti, zobozdravniki specialisti za zdravljenje zobnih in čeljustnih nepravilnosti, so imeli 17. in 18. junija v Novem mestu 4. zbor ortodontskih delovnih skupin Slovenije. V sodelovanju s Tovarno zdravil KRKA sa ga pripravili v hotelu Metropol, udeležilo pa s%ga je nad 80 ortodontskih delavcev republike.
Zbor je začel predsednik orto-dontske sekcije Slovenskega zdravniškega društva docent dr. Ivo Pavšič, delovno srečanje pa je bilo namenjeno vrsti strokovnih tem in seznanjanju z novimi prijemi v dejavnosti te zobozdravstvene veje. Ortodontskim rešitvam iz vsakdanje prakse, reševanju tehničnih problemov pri izdelavi čeljustno-ortodontskih aparatov ter vlogi in mestu medicinskih sester v ortodontskih ambulantah je bil prilagojen celodnevni program za ortodonte, višje zobotehnike in sestre
stomatološke smeri.
O stanju ortodontije na Dolenjskem je poročala dr. Zdenka Gošnik, vodja ortodontske ambulante v novomeškem zdravstvenem domu.
V desetih letih rednega dela ortodontske službe v Novem mestu in Črnomlju se je zdravilo 2350 otrok, v opazovalnih skupinah pa je trenutno 150 otrok. Čakalna doba za to strokovno zdravljenje traja v pokrajini zdaj od 6 mesecev do enega leta.
V novih prostorih s sodobno opremo v novomeškem zdravstvenem domu so se možnosti za to delo pomembno izboljšale. Večje število šolskih zobnih zdravnikov v pokrajini in njihova dobra organiziranost znatno prispevata k uspehom te pomembne dejavnosti.
Predstavniki „Krke“ so zbranim specialistom razložili svoj obsežni program s poudarkom na ustni higieni Zvečer so si slovenski ortodonti ogledali novomeški zdravstveni dom. V soboto so se udeležili odkritja spominske plošče prvi zobozdravstveni ekipi v partizanski bolnišnici v Jelendolu, bili pa so tudi na slavnostnem zborovanju ob 41. obletnici zobozdravstvene službe NOV IN POS pri Lukovem domu v Kočevskem Rogu.
Junker, pianistka Hedvika Peteje, Stane in Jože Henigman ter humorista Pakižev Brane in Borut Troha.
Gostje na koncertu so bili predstavniki Onkološkega instituta in pet udeležencev mednarodnega kongresa o boju proti raku, kije bil tiste dni v Ljubljani, udeležili pa so se ga zdravniki iz vsega sveta. Dvorana doma JLA je bila nabito polna. Ribničani so tudi tokrat dokazali, da so odlični organizatorji prireditev.
Goste-zdravnike so že popoldne sprejeli domači družbeno-politični delavci na čelu s predsednikom občinske skupščine Stankom Rusom. Razkazali so jim Ribnico, grad, ribniško cerkev in druge zanimivosti. Še posebno so bili tuji zdravniki presenečeni, ko so si ogledovali novi ribniški zdravstveni dom. Celo predstavnik ZDA dr. Kraff je dejal, da zavida vsem, ki delajo v tako lepo urejenem zdravstvenem domu.
J. P.
BREŽICE: PRIZNANJE KOLEKTIVOMA
Z reorganizacijo Dekorlesa v obrat tovarne pohištva v Brežicah se začenja za dobovski kolektiv obdobje normalnega dela in gospodarjenja. To ne izključuje težav, vendar bo pod skupno streho zagotovljen kruh dvema tretjinama delavcev Dekorlesa. Preostalih 27 je dobilo zaposlitev v drugih delovnih organizacijah. Občinska skupščina, njen izvršni svet in DPO so delavcem Dekorlesa in tovarne pohištva izrekli priznanje za uspemo izpeljan referendum, za trezno presojo možnosti nadaljnjega razvoja.
KOROŠKA UMETNOST NA OGLED V LJUBLJANI
V Narodni galeriji v Ljubljani bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Slikarstvo na Koroškem od romantike do ekspresionizma", ki jo je pripravila Koroška deželna galerija v CElovcu. Na razstavi bo 45 slik dvanajstih najpomembnejših koroških slikarjev od leta 1830 do leta 1930. To je povračilna razstava za gostovanje razstave del slovenskih impresionistov v Celovcu.
OBISK MED BRIGADIRJI — Vinka Hafneija in Andreja Brvaija, ki sta v nedeljo popoldan obiskala brigadirski paviljon v Suhi krajini, je zanimalo brigadirsko življenje, odnosi, delo in prosti čas. (Foto: J. Pavlin)
Tudi kritično o brigadah
19.junija sta brigadirsko naselje v Žužemberku obiskala predsednik republiške skupščine Vinko Hafner in predsednik ZSMS Slovenije Andrej Brvar. V spremstvu predsednik^ občinske skupščine Novo mesto Uroša Dularja, predsednika OK SZDL Borisa Skcdlja, predstavnika krajevne skupnosti Žužemberk in vodstva brigadhjev sta si najprej ogledala brigadirske paviljone zatem pa je v sejni sobi stekel pogovor o življenju in delu prve izmene, v kateri dela 191 brigadirjev iz Titovega Užica, Kranja, Nove Gorice, Beograda, Šibenika in Plav.
Predsednika Vinka Hafneija je zanimala predvsem potrebnost in učinkovitost brigadirskega dela na deloviščih v suhokranj-skih vaseh. Komandant Jože Derganc je odgovoril, da so brigadirske roke prepotrebne na terenih, kjer stroj ostane nemočen. »Brigadirji delajo efektivno šest ur na dan in že sedaj, ko se gradbišča tako rekoč šele odpirajo, že presegajo normo za več kot 30 odst. Brigadirji prve izmene so po večini delavci," je povedaL O odnosih med briga-dhji in brigadami je bilo rečeno, da so zelo dobri, slabše pa so se brigadirji izrazili o Žužemberča-nih. Imajo celo občutek, da so od tedaj, ko seje zgradilo naselje v kraju, nezaželeni Z mladimi, razen na športnem področju in nekaterih interesnih dejavnosti ne sodelujejo, prihaja celo do manjših konfliktov. Predsednik sveta KS Žužemberk Boštjan Smerke je menil drugače in je
dejal da se morajo Suhokranjča-ni zahvaliti brigadirjem, ki so jim v mnogočem pomagali iz zaostalosti in da zaradi izpadov nekaterih posameznikov ne gre ocenjevati celote. Po besedah brigadirjev pa si mnogo prijazneje sprejeli na deloviščih, po vaseh, kjer odmeva pesem krampov in krpat. Ljudje se zavedajo, da so brigadirji tam zaradi njih. Tega se močno zavedajo tudi brigadirji »Vsaka opazka, neprijaznost ali zbadljivka, pa naj bo izrečena v gostilni za šankom ali na športnem igrišču, še kako boli", je povedala predsednica skupščine akcije »Suha krajina 83“ Zorica. Novakovič iz Beograda, ki se letos udeležuje že osme akcije.
• Največji problem so prevozi brigadirjev na delovišča, kijih opravlja podjetje »Gorjanci". En avtobus za vse štiri izmene predstavlja eno četrtino vseh stroškov akcije »Suha krajina 83“. Rešitev problema so našli prav v tem času z avtobusom Iskre-tozd „Keko“ Žužemberk, ki vsak dan vozi svoje delavce in šolarje. Namesto šolarjev se bodo sedaj vozili brigadirji in bo tako veliko manj dirkanja in čakanja.
Ob koncu je bilo povedano, da brigadirji zek) dobro sodelujejo z vojaki novomeške garnizije. Brigada petdesetih vojakov ne zamudi nobene udarniške akcije, na deloviščih pa so tudi vsako soboto in nedeljo, tako da bodo skupaj nabrali toliko delovnih ur, kot traja ena izmena.
J. PAVLIN
J
ZBOROVANJE ZOBOZDRAVNIKOV NA BAZI 20 — Ob 41. obletnici zobozdravstvene službe NOV in POS je bilo v soboto slavnostno zborovanje pri Lukovem domu v Kočevskem Rogu, na katerem je o partizanskem zobozdravstvu govoril podpolkovnik dr. Velimir Vulikič, ki je ob tej priložnosti partizanskim zobozdravstvenim delavcem podelil priznanja. Pred tem je bilo slavje pri partizanski bolnišnici v Jelendolu, kjer sta šef zobnih ekip v divizijah 7. korpusa Vinko Horvat in borec Rašiške čete dr. Matjan Vajevec odkrila spominsko ploščo, v imenu Dolenjcev pa jo je prevzel Matjan Pureber iz medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. (Foto: Pavlin)
Najboljšim razdelili nagrade
a so se v dvorani Ljubljanske banke—Temeljne dolenjske ovo mesto zbrali vabljeni nagrajenci iz šol na območj vseh
BANKA NAGRADILA NAJBOLJŠE - Na 4. zboru varčevalcev Ljubljanske banke so podelili priznanja in nagrade učencem dolenjskih šol za najboljše literarne in likovne prispevke. Na sliki: Elizabeta Rus in Natalija Martinčič iz 4. b razreda osnovne šole Grm sta prejeli nagrado za spis »Moja pot v knjižnico‘% (Foto: J. Pavlin)
16. banke
štirih dolenjskih občin. Zanje so organizirali slavnostno podelitev nagrad, ki jrn omenjena ustanova že vrsto let podeljuje mladim kot spodbudo splošnemu varčevanju.
Literarna dela na temo ..potopis"	v oceno go literarnih prispev-
so imela velik odziv, saj je žirija jH)y ^ osnovnih in srednjih šol
podelili pa so 9 nagrad, med katerimi se je na prvo mesto uvrstila Maja Slak, učenka 8. razreda osnovne šole iz Trebnjega. Med srednješolskimi prispevki pa si je prvo mesto prislužila Radmila Badovinac iz Metlike.
Po ugotovitvi žirije je letos nekoliko upadel interes za likovna dela v osnovnih šolah, lep odziv v tovrstnem tekmovanju pa so pokazali v vzgojnovarstvenih zavodih. Med cicibani si je na likovnem področju prvo mesto priboril Sašo Istenič iz vrtca v Bršljinu pod vodstvom mentorice Ivanke Markelj, med osnovnošolci pa je prva nagrada pripadla Tini Mrvar, učenki 1. b razreda šole Milka Šobar-Nataša iz Šmihela.
Tudi pri fotografskih prispevkih je bil letošnji odziv slabši kot prejšnja leta, žirija pa je prvo nagrado dodelila fotokrožku na osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu, avtorja nagrajenih fotografij pa sta Zvonko Žura in Mitja Pelko. Med
srednješolci se je na fotografskem področju najbolje odrezal Tomaž Savšek iz gimnazije za kolekcijo fotografij.
Posebna nagrada za tapiserije, ki jih vrsto let delajo na osnovni šoli Milka Šobar-Nataša v Črnomlju, pa je letos dodeljena krožku za ročna dela za tapiserijo učenke 7. razreda Tatjane Delič, izdelane pod vodstvom mentorice Slavice Ritonja.
Vezni tekst, ki sta ga ob podelitvi vsake posamezne nagrade - bik) jih je 22 - brala Staša Vovk in Silvo Polak, sta slavnosti dala pravo kulturno vzdušje in doživetje. Ob tej priložnosti pa je Ljubljanska banka podelila tudi 3 nagrade po 1.000 dinarjev najuspešnejšim zbiralcem odpadnih surovin. Najbolje pa se v tem izkazali pionirji žužemberške osnovne šole, kjer so s 1090 kg odpadnega papirja na oddelčno skupnost postali prvaki med 18 šolami, ki so poslale poročila.
R. B.
SPOSOJENO TRNJE
— Ko nam govorijo o boljšem j ri, nant je žal za tistim, kar je bilo včeraj.
(Iz Dnevnika)
Gledališčniki s Tržaškega med Belokranjci — Jeseni pobratenje Križa in Gribelj
Pred kratkim je bila črnomaljska občina (poleg trebanjske in novomeške) gostitelj zaključne prireditve letošnjega srečanja ljubiteljskih gledališčih skupin. Tako smo tudi na > belokranjskih odrih videli nekaj naj- | boljših gledaliških predstav sezone 1982/83.
Preločani so gledališčnike nadvse toplo sprejeli V gosteh so imeli zamejce - mladinsko gledališko skupino iz Križa pri Trstu, igralce pa so spremljali tudi predstavniki zamejskega tiska, radia, Zveze borcev in mladinske organiaacije. Za Križane to ni bilo prvo srečanje z Belo krajino, saj z Belokranjci že daj časa tesno sodelujejo, še zlasti tesno z Gribeljci, s katerimi se bodo v septembru pobratili
Številnemu občinstvu na Pretoki so se mladi igralci iz Križa predstavili s Queneaujevimi »Vajami v slogu". S svojim nastopom so Pretoča-ne, navajene klasičnih odrskih P°' stavitev, nekoliko zmedli, saj je bila večina tokrat prvič priča sodobnim gledališkim prijemom in gledališki improvizaciji Toda z zanimivo predstavo, v kateri so domiselno uporabili vsa odrska izrazna sredstva, so si gotovo pridobili naklonjenost občinstva.
Z enakim zanimanjem so domačini prisluhnili zamejcem, ko so po i predstavi pripovedovali o težavah, s ; katerimi se srečujejo v okolju, kjer j živijo, o raznarodovalnem pritisku na slovensko manjšino ter neofašističnih manifestacijah, kijih sedanja predvolilna napetost v Italiji stopnjuje že do tragičnih razsežnosti
ANA STAREŠINIČ
ČRNOMELJ:
V SOBOTO GLAS MLADIH
V soboto, 21. junija, se bo ob 21-uri pričela v črnomaljskem Kultur- , nem domu glasbena prireditev Glas mladih, na kateri se bodo predstavili s sedemnajstimi popevkami, napis*' nimi nalašč za črnomaljski Glas, mladi pevci ansambli in kantavtorji iz vse Slovenije. Prireditev, že šesta zapored, je prav letos prerasla občinske okvire, nastopili pa bodo tudi pevci iz pobratene Duge Rese. Medtem ko bodo po končanem tekmovalne-m delu preštevali glasove na glasovalnih lističih, se bo občinstvu predstavil ansambel črnomaljske glasbene šole.
• • •
MLADI VARČEVALCI POSAVJA
Temeljna posavska banka Krško organizira vsako leto srečanje mladih varčevalcev, ki se ga udeležijo delegati in mentorji vseh pionirskih hranilnic iz Posavja. Letos je bil zbor na brežiški osnovni šoli, kjer so tudi podelili priznanja in nagrade-Prvo mesto, priznanje in denarno nagrado je prejela pionirska hranilni" ca OŠ Jurij Dalmatin iz Krškega, sledijo pa ji pionirske hranilnice iz Pišec, Boštanja, Dobove itd. Ob tej priložnosti so si delegati in mentorji ogledali prostore LB TPB v Krškem in tovarno Imperial.
Člani no vin. krožka OŠ Krško
• ••
ZAČETEK MDA BELA KRAJINA 83
O NALOGAH OBČINSKIH KOMITEJEV ZKS
Medobčinski svet ZK za Posavje ter Medobčinsko študijsko središč® in Politična šola CK ZKS za Posavje v Brežicah so prejšnji četrtek v Krškem nada^evali program usposabljanja članov občinskih komitejev ZK v Posavju. Tem in članom tovariških razsodišč občinskih organizacij ZK je najprej predaval izvršni sekretar P CK ZKS Emil Štern 0 nalogah, oblikah in metodah dela občinskih komitejev ZK in drug® organov. O odgovornosti v Zvezi komunistov pa je spregovoril pr®£
JSilanV b'an§u?ne ^omis^e ^
V nedeljo bodo prišli v Lokve pri Črnomlju brigadirji prve izmene mladinske delovne akcije Bela kraji' 1 na 83. Hkrati s slavnostnim spreje- 1 mom in otvoritvijo akcije bodo v I Lokvah odprli tudi novo, sodobno urejeno brigadirsko naselje. S preureditvijo in dozidavo nekdanje kasarne bo odslej belokranjska delovna akcija končno nudila brigadirjem stalno bivališče, čez leto pa se bodo v njem na seminarjih in političnih šolah usposabljali mladi
>s
CfSiEUI/SV-
/fatfv, >
v
KONCERT ZA ZAKLJUČEK - Pred koncem
dolskega leta so učenci glasbene šole Kočevje
E kazali, česa so se naučili med letom. Na prvem ncertu so pokazali svoje znanje učenci višjih, 03 drugem pa še učend nižjih razredov. Na fotografiji: Borut Priča, trobenta. (Foto: Primc)
PREPRIČATI NA KRAJU SAMEM - Najvišji predstavniki novomeške občinske skupščine in družbenopolitičnega življenja ob ogledu zadružne mlečne farme v Jurki vasi, kjer so jim vodilni iz novomeške zadruge KZ Krka razložili tudi načrte v zvezi z rekonstrukdjo tega obrata. (Foto: R. Bačer)
DEJAVNA NARODNA ZAŠČITA - V sevni-škem Stillesu pripravijo pripadniki narodne zaščite dvakrat na leto strelske vaje z vojaško pištolo tudi za štabe civilne zaščite, komiteje za SLO in za vratarje. Prejšnjo soboto je imel med 35 udeležena vaje najbolj mimo roko Bojan Rau. (Foto: P. Perc)
SAMI .ASFALTIRAJO” - V marsikateri krajevni skupnosti še ni denarja za asfalt, zato so se krajani in vikendarji iz Laporja v KS Otočec znašli in na nedeljski akciji del svoje poti obložili kar z rabljenimi asfaltnimi ploščamil Ob dobri podlagi bo taka pot enako dobro služla. (Foto: J. Pavlin) ,
NAMESTO
PETROLEJA
Ker zelo primanjkuje in bo verjetno še primanjkovalo motornega petroleja (ki ga vse več Porabi letalski promet), je kmetijski inštitut preizkusil nekatere mešanice, ki bi jih kmetovalci khko uporabljali za pogon kosilnic in motokuhivatorjev. Inštitut priporoča, naj bi petrol nadomestili z mešanico 30 odstotkov plinskega olja in 70 odstotkov . navadnega bencina, 86 - oktanskega. Uporaba te mešanice strojem ne bo škodovala, obstaja pa večja nevarnost za Požar, na kar inštitut uporabnike te mešanice posebej opozarja.
Oskrba postaja merilo uspeha
Kmetijstvo v novomeški občini bi moralo hitreje napredovati, predvsem pri vzreji pujskov in živine - Narediti pa je treba tudi red pri oskrbi z mesom in mlečnimi izdelki
O •	•	v	V
Sej m/s ca
NOVO MESTO - Cene in promet so bili v ponedeljek podobni kot prejšnji teden. Naprodaj je bilo 275 prašičev, neprodanih pa jih je ostalo kar 130. To na ceno ni vplivalo: od 8 do 10 tednov stari pujski so stali
4.500 do 5.500, od 10 do 12 pa od
5.500 do 7.500 dinarjev.
BREŽICE - Na sobotni sejem so
rejci pripeljali 403, prodali pa 245 prašičev. Do tri mesece stari pujski so veljali okrog 250, starejši pa okrog 135 dinarjev kilogram.
SPOSOJENO TRNJE
— Lačne je težko nahraniti z resolucijami. So jih že siti.
(Iz Dnevnika)
Ker je kmetijstvo čedalje pomembnejša družbena panoga, so mu ves dan posvetili 14. junija predstavniki novomeške občinske skupščine in izvršnega sveta, sindikata, Socialistične zveze, Ljubljanske banke, medobčinske gospodarske zbornice in sozd KIT iz Ljubljane. Skupno z vodilnimi iz zadruge Krka so po več ogledih na terenu v nekajurnem pogovoru v Škocjanu iskali ustrezne rešitve za kar najhitrejši napredek kmetijstva v družbenem in zasebnem sektoiju.
Gostje so si ogledali tovarno močnih krmil v Bršljinu, v Cešči vasi hlev z molznicami, last kooperanta Rudija Šalija starejšega. Obiskali so zadružno mlečno farmo v Jurki vasi, kjer je potrebna rekonstrukcija; si ogledali še zadružni tozd Brazda na Draškovcu, proizvodnjo pujskov v sodobnem hlevu Slavka Salmiča v Stari Bučki in Vrščajev hlev v Zk>-ganju. Ta stoji prazen, ima pa 450 stojišč za vzrejo bekonov.
Kmetijska zadruga je bila kot nosilka razvoja vsega kmetijstva v občini že nekajkrat deležna kritike, češ da srednjeročni razvojni načrt ne poteka po planu in da tudi v kolektivu ni vse narejeno, da “bi bili rezultati boljši. Predvsem pa gre vodilnim v občini za to, da bi postala lastna oskrbljenost boljša, ker so zanjo vse možnosti. Oskrba z mesom,siri in mlečnimi, izdelki, pa
Kmetijski
Koruzni trenutek odločitve
Ne le da „o njej molči slovenska muza“, koruza je tudi glede rasti nekam nenavadna rastlina. Po videzu kržljavih rastlin v prvih tednih rasti komaj lahko pričakujemo visoko koruzno Polje in obilno letino, vendar je tak razvoj v njeni naravi. Koruzna rastlina se sprva povečuje le za kak centimeter na dan, preden ji izbijejo metlice, pa se potegne v 24 urah tudi za 10 in več centimetrov.
Razume se, da v času tako nagle rasti potrebuje dovolj vlage, sončne toplote oz. svetlobe in hranilnih snovi. Na prva dva dejavnika ponavadi poljedelec, če odštejemo oskrbo posevkov, ne more vplivati, lahko pa z dognojevanjem bistveno izboljša rast, in prav to je predmet današnjih napotkov, ki nam jih je poslala strokovna služha kmetijskega inštituta iz Ljubljane.
Kot je pridelovalcem koruze na splošno dovolj znano, je treba koruzne posevke oskrbeti s fosfornimi in kalijevimi gnojili v celoti že pred setvijo. Čisto drugače pa je z dušičnimi gnojili, hi se mnogo hitreje topijo, in z njimi ni mogoče pognojiti na zalogo. Zlasti naglo se izpirajo v lahkih, peščenih tleh in kjer je veliko moče. Z dušikom je treba dognojevati še v času rasti.
Za koruzo priporoča inštitut, naj bi tretjino do polovice dušičnih gnojil potrosili ob setvi, preostali del pa v času vegetacije, takrat, ko so koruzne rastline visoke že pkoli pol metra. Torej je prav zdaj zadnji čas za najučinkovitejše dognojevanje, ki je, kot je znano, tudi na zunaj izredno opazno, saj dobijo po njem rastline izrazito temno zeleno barvo.
Za dognojevnje se običajno uporabljajo čista dušična gnojila, KAN in urea. Na hektarje treba potrositi‘250 do 400 kg KAN ali pa 150 do 240 kg uree; količina je seveda odvisna od tega, koliko dušičnega gnojila je posevek dobil že ob setvi. Priporočeno je tudi gnojilo posipati med redi, ne pa kar povprek, sicer lahko koruzo obžge, kar gotovo ni cilj dodatnega dela in stroškov.
,	Inž. M. L.
r
*
I
*
\
\
*
S
tudi z nekaterimi drugimi proizvodi je v Novem mestu 'slaba. Ljudje pa ne ocenjujejo zadruge po njenem finančnem in glede tega dokaj dobrem položaju, marveč gledajo njeno dejavnost skozi oskrbo. Nerazumljivo se zdi, da odhaja iz novomeške občine vsak mesec nad milijon litrov mleka v Ljubljanske mlekarne, da pa v novomeških trgovinah mleka občasno ni, da ne govorimo o sirih, ki so postali domala taka redkost kot kava.
Prav tako ni sprejemljiva ugotovitev, da imamo podpisan sporazum o oskrbi z mesom, a ga ne spoštujejo in mesa primanjkuje, ker preko tozda Oskrba odhajajo velike količine mesa na druga območja.
Ob ugotovitvah, ki pa niso prezrle tudi očitnega napredka kmetijstva v zadnjem času, so se dotaknili še zadružnega tozda Hmeljnik, v katerem se izguba nadaljuje in povečuje. Kaj bo z njim? Sanacijski program je izdelan v smislu povezave z Agrokombinatom Kr9co, ta pa se brani prevzeti obveznosti 20 milijonov dinarjev kreditov, ki so šli doslej za pokrivanje izgube, zapadejo pa že konec leta 1985.
Koristen sestanek je prinesel marsikatero praktično pobudo za konkretne naloge. Med njimi je zlasti omembe vredna ta, da je treba proučiti možnost za povišanje prispevne stopnje kmetijskega prispevka, ki ga plačujejo tozdi iz dohodka.
R. BACER
Ognjeni krst
Prve uspešne akcije novega protitočnega dežnika
Protitočni raketni dežnik letos prvič brani območje celjske regije in del brežiške občine. Novoizšolani strelci so imeli v začetku junija pravi ognjeni krst. Najhuje je bilo 10. junija, ko je radar v Zikaricah pravočasno opozoril na nevarne oblake in ko so v sedemurni akciji izstrelili kar 204 rakete. Na delu velenjske občine, kamor obrambni dežnik ne seže, se je usula toča kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
Na' seji iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti za obrambo pred točko, ki je bila. 15. junija v Sevnici, je o osmih dosedanjih akcijah nove obrambe poročal inž.
Andrej Kranjc iz republiškega Hidrometeorološkega zavoda. Aprila je v Šentjurju uspešno opravilo tečaj prvih 47 strelcev, ki so razporejeni na 26 strelnih mestih. V začetku prihodnjega meseca bodo začeli graditi radarski center na Lisci, v teku pa so tudi postopki za samoupravno
organiziranost nove skupnosti, ki bo imela sedež v Sevnici Za prihodnje leto je v načrtu, da bodo obrambni sistem razširili še na preostale naše občine, med njimi tudi obe bk>-kranjski Maja prihodnje leto naj bi bila nared že tudi ta širša obrambna mreža.
A. Ž.
ČRNOMELJ: PRISPEVEK ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
Odlok,
kakršnega poznajo že mnoge slovenske občine, zavezuje organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s kmetijskimi izdelki, in velike potrošnike, ki niso nosilci razvoja kmetijstva v občini in kupujejo kmetijske pridelke, pridelane v črnomaljski občini, brez ustreznih kooperacijskih pogodb s pridelovalci, da prispevajo sredstva za pospeševanje kmetijstva. Osnova za plačevanje prispevka je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu, torej kmetu. Višina prispevka znaša za živino 30 odst. tako od povprečne prodajne cene v občini, za kmetijske pridelke, ki jih kmetijska zadruga ne zagotavlja, pa 15 odst. od odkupne cene. Pri tem kmeta kot proizvajalca ne bremenijo nobeni dodatni stroški, kot so v začetku napak razumeli delegati.
(iz Večera)
EN HRIBČEK BOM KUPIL«.
UnejaTit Doberšek
0 delu druitva vinogradnikov Dolenjske
V nedeljo, 26. junija bodo delegati članov Društva vinogradnikov Dolenjske obravnavali delo društva, oziroma upravnega odbora za razdobje od zadnje skupščine, ki je bila 21. marca lani
V navedenem času je upravni odbor društva imel 9 sej, na katerih je poleg tekočih zadev obravnaval tudi zadeve splošnega pomena za vinogradnike tega predela. Ker je Dolenjski list z rubriko „En hribček bom kupil“ informator vinogradnikov Dolenjske o delu društva, naj vinogradnike obvestimo o problemih, ki so splošnega pomena za vinogradništvo:
Samorodnice
so še vedno rakova rana dolenjskega vinogradništva, saj manjšajo ugled dolenjskih vin in so še vedno stalen kamen spotike. Upravni odbor društva je v občinske komisije, ki so pregledovale nasade vinogradnikov, ki so registrirani kot pridelovalci grozdja in vina pri pristojnem občinskem upravnem organu, imenoval svoje zastopnike. Vsem pri občinskem upravnem organu registriranim pridelovalcem grozdja in vina je bila po ogledu vinogradov izdana odločba o poseku trt samorodnic, saj po republiških predpisih registrirani vinogradniki v svojih vinograd-nih ne smejo imeti trt samorodnic.
Na žalost pa razen navedenih komisijskih ogledov in nekaj izdanih odločb o poseku samorodnic ni bilo storjeno nič drugega. V tem pogledu ni bilo nobene družbene akcije, nobene finančne pomoči, saj bi kljub pomanjkanju javnih sredstev lahko zbrali denarna sredstva v okviru občin iz lokalnih virov. Lastniki nasadov samorodnic (830 ha čistih samorodnic in 590 ha mešanih nasadov) so še naprej prepuščeni sami sebi. Kljub temu pa je med njimi le opaziti premik, saj imamo nasade žlahtne trte v krajih, kjer jih pred leti še ni bilo (na primer: Ljuben, Hribi, Hrušica, drugi kraji Podgorja ter Suhe krajine. Izjemne primere požrtvovalnih vinogradnikov sem opisal tudi v Dolenjskem listu. Če bi ti vinogradniki bili deležni več družbene in zadružne pomoči, bi lahko čez nekaj let tudi za Dolenjsko rekli, da nima več samorodnic. V tem pogledu se društvo trudi in svetuje, vendar brez pomoči ne more veliko narediti.
Proslava 104etnice
našega društva je bila 24. julija lani na Malkovcu, kjer je skupščina delegatov podelila 9 diplom častnim in 39 diplom članom društva ter delovnim org-nizacijam, zaslužnim za društvo in 'stroko. Na tem srečanju je bil poleg podelitve navedenih odličij govor o trsnem izboru, spodbudne besede dolenjskim vinogradnikom in društvu pa je povedal tudi predsednik združenja za kmetijstvo, živilsko industrijo in prehrano Slovenije inž. Kukovec. O tem so bili vinogradniki preko Dolenjskega lista že obveščeni.
Predlog za smotrnejše dajanje vina v analizo
Po republiškem predpisu mora vinogradnik vino, preden ga prodaja, dati v analizo pristojnemu zavodu, konkretno Kmetijskemu inštitutu v Ljubljani Ta predpis ima namen izboljšati kakovost vina, je pa za vinogradnike zahteven in združen z velikimi stroški in sitnostmi Zato je Društvo vinogradnikov organiziralo sestanek z zastopniki inštituta in predlagalo, naj v sporazumu z njim to analizo za Dolenjsko opravlja živilski laboratorij v Novem mestu. Društvo je glede tega naslovilo tudi posebno vlogo na republiški komite za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Navedbe kmetijskega inštituta proti predlogu društva za društvo niso sprejemljive. V korist članstva bo društvo še naprej vztrajalo pri zadovoljivi rešitvi tega vprašanja.
Trsni izbor
za Dolenjski vinogradni okoliš je z ozirom na nujno nadomestilo samorodnic z žlahtno trto preozek, zlasti glede belih sort trte. Ustrezna vloga društva na republiški komite ni rešena. Na posebnem sestanku je bilo rečeno, naj za nove sorte organiziramo poskusne nasade z vsaj 100 trtami predlagane poskusne sorte. Ker na Dolenjskem ni ustreznih družbenih vinogradnikov, bo Društvo vinogradnikov spomladi 1984 organiziralo poskusne nasade novih sort pri svojih članih v sodelovanju s strokovnjakom inštituta.
Ocena vina
po ožjih vinogradniških okoliših in glavna ocena vina v Novem mestu ter s tem v zvezi priprava tedna dolenjskega cvička je bia tema več sej upravnega odbora od decembra 1982 dalje. S temi ocenami in prireditvami vinogradniki seznanjajo javnost z doma pridelanimi vini. To je zaradi vedno večjega pridelka domačih vin in zaradi poplave vin iz drugih območij nujno potrebno. T. DOBERŠEK, tajnik UO
Borci, na svidenje v Metliki!
Povabilo na proslavo, ki bo 3. julija v Metliki
Borce XIV., XV. in XVIII. divizije ter druge borce 7. korpusa NOV Jugoslavije in vojnega šolstva NOV Slovenije vabimo na skupno proslavo v počastitev 40-letnice teh enot, ki bo v nedeljo, 3. julija, ob 11.* uri v Metliki. Slavnostni govornik bo Janez Vipotnik, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije.
Prosimo, da pridete na zbirališče udeležencev proslave ob 10. uri. Po slavnostnem delu proslave bo tovariško srečanje.
Vse borce z območja Ljubljane, Dolenjske, Notranjske, Primorske, Štajerske in Gorenjske obveščamo, da bo odpeljal v Metliko poseben vlak iz Ljubljane ob 7. uri. Ta se bo ustavljal na železniških postajah v Grosupljem ob 7.35, v Ivančni gorici ob 7.58, v Trebnjem ob 8.16, v Novem mestu ob 8.50, Semiču ob 9.28, v Črnomlju ob 9.38 in v Metliki ob 10. uri. Iz Metlike bo imel povratek v Ljubljano ob 17. uri. Cena povratne vozovnice iz Ljubljane je 124 dinarjev.
*■	ODBORI	SKUPNOSTI	BORCEV
Nevarne vožnje z motorji
Nesreče z motornimi kolesi se množijo iz tedna v teden — Ali je skrb za preventivo odpovedala? Kaj pa sindikat?
Iz tedna v teden je vse več poročil o nesrečah z motornimi kolesi in kolesi z motorji Resda je povečan promet s temi vozili do neke mere tudi posledica pomanjkanja bencina in visokih cen za gorivo, toda vse več nesreč resno opozarja - precej jih je tudi z resnimi telesnimi poškodbami in veliko materialno škodo - da prehod" na varčne dvokolesnike le ni tako preprost Mnogi upravijalci teh vozil vozijo pod vplivom alkohola, ne upoštevajo prometnih znakov ob prehodu na prednostne ceste, precenjujejo svoje vozniške sposobnosti ali pa se pred vremenskimi neprilikami neustrezno zavarujejo. Prav zaradi povečanega prometa s temi vozili, na kar kaže vse večje število nesreč, bi bilo treba tudi na tem področju nekaj ukreniti. Če bi bila obveščenost teh voznikov o nevarnostih, ki jih predstavlja vožnja z motorjem, večja, potem se prav gotovo ne bi dogajalo iz tedna v teden, da motoristka zapelje na prednostno cesto, ne da bi se prepričala, če je ta prosta, ali pa da si pred dežjem
glavo zavaruje s polivinilasto vrečko.
Ker je več kot na dlani, da patrulje prometne milice ne morejo bedeti nad vsakim motoristom posebej, bi lahko več naredili sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki delujejo po občinah. Svoje pa bi lahko prispevali tudi v osnovnih sindikalnih organizacijah v tozdih, kjer je svoje čase že potekala akcija za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Zal jo je večina vzela kot nebodigatreba in pozive k akciji spravila v predal, namesto da bi pripravili predavanje ali obesili plakate.
Na temelju obetov za oskrbo z bencinom in drugimi gorivi lahko rečemo, da se bo število motoristov prav gotovo še povečalo, prav tako pa se bodo pomnožile priložnosti za nesreče S pravočasno in učinkovito akcijo bi lahko vsaj delno vplivali na zmanjšanje teh nesreč, s tem pa pol človeških življenj in zdravja prihranili marsikatero delovno uro in zmanjšali stroške za zdravljenje in socialno zavarovanje.
J. SIMČIČ
• Najmanj na ohcet se je moral pripravljati neznani zmikavt, ki je v noči pred preteklo nedeljo vlomil v k urnik Alojza Barbiča v Meniški vasi. Odnesel je namreč kar devet kokodajsk, s katerimi je bik) mogoče nahraniti še take požeruhe. Pri tem dejanju ga ni zadržala niti obešanka.
VLOM MED VESELICO - V Podliubnu, kjer je bila mladinska veselica, je v avto Leopolda Seničar-ja vlomil neznanec in ukradel za 110 litrov bencinskih bonov, vzel še pet kaset in iz rezervoarja iztočil 10 litrov bencina.
POBEGNIL ČEZ BALKON - Pri Hribarjevih v Šmihelu so preteklo nedeljo zvečer pregnali vlomilca, ki je pred njimi pobegnil čez balkon. S seboj je odnesel nekaj gotovine in žensko ročno uro. Še isti večer so miličniki vlomilca odkrili in pri njem našli še vse ukradeno blago.
»STRESNIK", IGM p. o.
Dobruška vas 68275 Škocjan
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
— DELAVCEV PRI IZDELOVANJU BETONSKIH IZDELKOV
— Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— NK delavci, lahko tudi začetniki
Delo je za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo vloge v 8 dneh kadrovski službi delovne organizacije. O izidu izbire bodo obveščeni v 15 dneh po preteku objave.
414/25)83
Po ameriško oazaj k naravi
Nič posebnega, le primer: Amerikanec ima nekaj sto hektarjev veliko kmetijo, a ni zadovoljen, češ da na njej za setev in gnojenje le stežka uporablja letalo. Tudi sicer je farmar „nor" na stroje in kmetijsko mehanizacijo, pri tem skorajda ni videti konca. Pomagajo in spodbujajo ga mnoge raziskovalne ustanove in seveda večno nepotešeni lov za dobičkom. Nekaj zanimivosti, ki ilustrirajo, kaj vse so na tem področju dosegli v kalifornijskem univerzitetnem središču Berkeley, povzemamo iz revije »Science 80“.
Kalifornija je najbogatejša država ZDA in tudi za Amerikance obljubljena dežela, kamor se še vedno doseljujejo. Berkeley ima izmed vseh ameriških agronomskih fakultet največji proračun — kar 60 milijonov dolarjev. Iz tako velikanskega denarja je že mogoče financirati mnogo raziskav in nič čudnega ni, da so tam razvili prvo škropilnico na visoki pritisk, prvi sekalnik za sladkorno peso, prvi obiralnik koruznih storžev in prvo napravo za pobiranje fig.
Stroji v Kaliforniji že sedaj oberejo vsak storž koruze in poberejo vsak krompir, oberejo pol grozdja, potresejo vse mandeljne in orehe, strojno obirajo celo brusnice, breskve in druge občutljive sadeže. Toda to jim še ni dovolj, raziskovalci imajo v načrtu, da bodo skonstruirali stroje in naprave, ki bodo zmožni opravljati še vsa druga kmetijska dela'. Pri .tem se ne ustavijo pred ničemer. Če so se okrogli paradižniki izkazali kot neprimerni za strojno obiranje, so vzgojili oglate in neobčutljive, „ki vzdržijo več kot avtomobilski odbijači44.
Tehnika postaja resda vsemogoča, toda manj razveseljivo je, da že sedaj v ZDA porabijo za vsako kalorijo hrane 15 kalorij energije in da se ta energetska žeja še povččuje. Proti vprašljivemu zmagoslavju strojev na vseh področjih in za vsako ceno so se začeli boriti ljudje sami, ker s posredništvom strojev izgubljajo osebni stik z naravo. 'Začelo se je pojavljati vrtičkarstvo na starih preizkušenih osnovah, ko spet pojejo motike in lopate, ljudje pa so srečni, če lahko obdelajo v potu svojega obraza svoj
košček zemlje.	,	,	„	,
Inž. M. L.
«1
ZANESLJIVO TRETJE - Rokometašice šentjemejske Iskre, ki so v letošnjem prvenstvu s 3. mestom dokazale, da se za ženski rokomet na Dolenjskem ni bati. Čepijo - od leve: Škoda, Turk, Kotar, Salice, Rešetič, stojijo: J. Kovačič, Radešček, Zagorc, M. Kovačič, Dolar, Kos.
DEČEK JE PRITEKEL - Franc Dragan iz Studenca pri Trebnjem je 19. junija zvečer vozil osebni avto proti Velikemu Gabru. Pri Gornjih Prapročah je nenadoma pritekel na cesto 10-lecni Tomaž K. in avto-mibilist ga je zadeL Težko ranjenega fantiča so odpeljali v ljubljanski klinični center.
BRATA STA SE PREVRNILA Z MOTORJEM
Na regionalni cesti Boštapj — Sevnica se je 13. junija popoldne na križišču s cesto proti Planini zgodila prometna nesreča, v kateri sta se poškodovala voznik kolesa z motorjem Fran Perkuč in njegov brat Ivan, oba iz Podgorja. Do nesreče je prišlo, ko je Perkuč zavijal na levo v križišču, pri zavijanju pa je padel Vzrok za nesrečo je bila voznikova vipjenost. Sopotnik Ivan je bil težje poškodovan in se zdravi v celjski bolnišnici
NAJVEČJI USPEH — Ekipa Ponikev, prvak druge slovenske rokometne lige zahod, na svojem igrišču, s katerega bo tudi v višjem tekmovanju malokdo odnesel točke.
TENIŠKI TURNIR ZA PARE
Na drugem teniškem turnirju za pare, ki ga je prejšnji petek pripravil novomeški teniški klub, je zmagal par Zagorc-Stokanovič, ki je v finalu s 6:1 in 7:6 premagal par Splichal-Breščak. V boju za tretje mesto pa je par Wachter-Wachter
ptemagal Par Šefman-Jasnič.
USPEH NOVOMEŠKIH REJCEV GOLOBOV PISMONOŠ
Novomeški klub rejcev golobov pismonoš se je pred kratkim udeležil velikega zveznega tekmovanja; No-vomeščani so svoje golobe spustili v Beogradu, od koder je do različno oddaljenih ciljev poletelo skupaj 1.712 golobov, novomeški pa so imeli pred sabo najdaljšo pot -- 468 km. Novomeški golobi so zanesljivo zmagali, najboljša pa je bila golobica Toneta Dolinška, ki je razdaljo od Beograda do Novega mesta preletala v 6 urah, 13 minutah in 6 sekundah. Med prvimi desetimi golobi jih je bilo kar devet Dolinškovih.
ODBOJKARICE PIONIRJA IN ČRNOMLJA V II. SOL
Odbojkarice novomeškega Pionirja in Črnomlja so si na kvalifikacijskem turnirju v Ljubljani priborile pravico do nastopa v II. ženski slovenski odbojkarski ligi. Ekipi sta v svojih skupinah zasedli drugo mesto. V tej ligi bodo tako poleg Pionirja in Črnomlja nastopale še ekipe: Kamnik, Gorje, Ljubljana, Triglav, Partizan Črnuče in Koper.
OKNO V SVET
ALPINA tovarna obutve 2iri Strojarska ul. 2, n. sol. o. TOZD Prodaja
RIBNIČANI NOGOMETNI PRVAKI
V zadnjem, 11. kolu ljubljanske nogometne lige so nogometaši Ribnice gostovali' v Ljubljani in premagali moštvo Ježice s 6:0 in si s tem zagotovili prvo mesto in napredovanje v višji tekmovalni razred. Druga ribniška ekipa, enajsterica Borca, je brez borbe dobila tekmo z Belinko in tako ob koncu pristala na 3. mestu.
STARI TRG: MLADINCI UREJUJEJO SMUČIŠČE
Mladina iz krajevne skupnosti Stari trg ob Kolpi se je odločila, da uredi smučišče na Vrhgori. Sami so že pripravili pet delovnih akcij. Zavedajo se, da smučišče, ko bo urejeno, ne bo privlačno le za tiste, ki ga urejajo, temveč tudi za mnoge druge občane črnomaljske in sosednjih občin. Zato so na nedavni seji zbora krajevne skupnosti opozorili, naj bi jim ko bo potrebna širša akcija oz. ko bo potrebno zbrati denar, priskočili na pomoč tudi ostali v občini, kajti boje se, da ne bodo sredi dela, ko bodo potrebovali največjo pomoč, njihove prošnje naletele na gluha ušesa.
V MALEM NOGOMETU LESKOVEC
Po devetih kolih se je končala rekreativna liga v malem nogometu, ki jo je organiziral TVD Partizan Leskovec. Zmagala je ekipa Leskovca pred Veliko vasjo in Drnovim.
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Prodaja
RAZPISUJEMO prosta dela oz. naloge
VODENJE PRODAJALNE ALPINA NOVO MESTO
za dobo 4 let
razporeditev na navedene delovne naloge splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje
Kandidati za morajo poleg pogoje:
- VKV trgovski delavec ali priznana, z delom pridobljena delovna zmožnost za opravljanje določenih del oz. nalog
— 5 let delovnih izkušenj v prodaji na drobno
Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po dnevu razpisa na naslov: ALPINA, tovarna obutve, Žiri, Razpisna komisija TOZD Prodaja, Strojarska ul. 2, 64226 Žiri.
412/25-83
INLES, industrija stavbnega pohištva Ribnica -TOZD Tovarna stavbnega pohištva Ribnica
Komisija a delovna razmerja na podlagi 96. člena statuta
razpisuje dela in naloge
OBRATOVODJA OKNARNE Pogoji:
- visoka izobrazba lesne ali organizacijske smeri, 3-5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, moralno—politične kvalitete.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema 30 dni po objavi razpisa tajništvo TOZD TSP, RIBNICA, Kolodvorska ul.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka.
409/25-83
Ml metalna
METALNA MARIBOR Tozd Priskrba sredstev dela Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. UPRAVLJANJE STOLPNEGA ŽERJAVA
2. UPRAVLJANJE DIESEL VILIČARJA
pogoji za sprejem: pod točko 1:
— voznik stolpnega žerjava
— 1 leto delovnih izkušenj pod točko 2:
— pomožni strojni mehanik
— šest mesecev delovnih izkušenj
— vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s trimesečno poskusno dobo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z oisom dosedanjega dela pošljite na naslov: Metalna Maribor, tozd Priskrba sredstev dela v Senovem - tovarišu Geršaku, lahko pa se pri njem oglasite osebno.
Prijave sprejema še najkasneje osmi dan po dnevu objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v tridesetih dnevih po dnevu objave.
413/25-83
pisma
in
odmevi
j|
llftttimiAfoor 2)o(fctuj/J*yv lojto/
POVZPELI SMO SE NA TRDINOV VRH
. Učenci 3. in 4. razredov smo uneli športni dan. Do Krvavega kam-03 na Gorjancih smo se peljali z avtobusi Nato smo se po dolgi in strmi poti povzpeli na Trdinov vrh. " planinskem domu pri Gospodični smo v športne knjižice dobili žige.
BARBARA PLAVEČ COŠ Grm Novo mesto
POGOVOR S T. GOŠNKOM
fted kratkim je člane literarno -novinarskega krožka obiskal Tone ipsnik, ki je bil dolga leta urednik fJolenjskega lista. Pripovedoval nam Je> kako nastane časopis, kako se napiše kratek in zanimiv sestavek.
°st je odgovarjal tudi na naša vprašanja in obljubil, da nas bo še obiskal Veseli smo bili zanimivega m poučnega pogovora.
NATAŠA GABRIJELČIČ in VESNA ŽMAVC COŠ Grm Novo mesto
KOS MED ŠOLARJI
r.Na naši šoli smo imeli podelitev b-icibanovih in bronastih bralnih značk v ponedeljek, 13. junija. Kot Sost se je podelitve udeležil urednik lcibana Božo Kos, ki nam je za spomin narisal Piko Nogavičko, nje-nega konja in gospoda Ficka in seveda podelil bralcem značke, priznanja in tudi avtograme. Udeležil s® .je tudi podelitve bralnih značk in Pnznanj na podružnični šoli v Birč-mvasi.
DARIJA JAKŠE OŠ M. Šobar-Nataša Novo mesto
PREDAJA KLJUČA
Danes smo osmošolci predali ključ sedmošolcem, ki so morali odgovoriti na nekaj vprašanj. Če ne bi znali odgovorov, bi ključa ne dobili. Predaja je bila smešna in vsi smo se nasmejali.
VESNA MIKEC COŠ Mokronog
KONEC POUKA
V četrtek, 16. junija, so učenci na zaključni prireditvi predstavili delo v nekaterih interesnih dejavnostih doma. Kot gostje so nastopili učenci OŠ Milke Sobar-Nataše in OŠ Dragotin Kette, članice Plesnega kluba Novo mesto ter moški pevski zbor iz Šmihela. Za razvedrilo je poskrbel ansambel JLA.
JOŽICA LILIČ Dom za učence Novo mesto
V GOSTEH
Predstavniki naše šole so bili gostje pri pobrateni šoli v Dugi Resi, kjer so odkrili doprsni kip Ivana Gorana Kovačiča. Bili smo lepo sprejeti Naši stiki se bodo še poglabljali
VANJA ŽUBClC OŠ Črnomelj
NAGRADNI IZLETI
Danes gredo učenci 5. a razreda na nagradni izlet. Ta razred je bil na naši soli najboljši v tekmovanju, ki ga je razpisala železnica. Ogledali si bodo Bled. Učenci, ki so zbrali največ starca papirja, pa so odšli na izlet po Beli krajini
. MATEJA ŠEHAR OŠ Črnomelj
DELOV
DREVESNICI
Učenci petega razreda smo delali v drevesnici, kjer smo pulili plevel okoli smrekic. Za opravljeno delo smo dobili plačilo, ki pripada razredni skupnosti
RENATA COŽ COŠ Mokronog
moj otrok je drugačen
Šolarjeve govorne motnje
Pridobivanje znanja in uspeh v šoli sta tesno povezana z otrokovimi govornimi sposobnostmi Z govorom se ljudje sporazumevamo, izražamo svoje misli, čustva, z vstopont v šoto pa postane govor pomemben tudi za Pismeno izražanje. V sedmem letu starosti mora otrok pravilno izgovarjati vse glasove, ima bogat besedni zaklad, tvori že sestavljene stavke, 10 » slovnično pravilni. Ce otrok slovnično nepravilno izgovarja jiaterikoli glas, se lahko pojavijo prve težave v šoli. Glas, ki ga nepravilno “govori, tudi nepravilno napiše in ocena pismene naloge je kljub otrokovemu velikemu trudu nižja. Če sam ugotovi, da je njegov govor drugačen od govora vrstnikov ali da ga ne razumejo, se jih izogiba, nerad Stvori, nerad gre v šoto.
Najpogosteje imajo otroci v osnovni šoli težave z izgovorom sičnikov ® šumnikov in glasu r. Vzrokov, zakaj otrok ne izgovarja določenega glasu pravilno, je veliko: otrok predolgo - preko dveh let - sesa dudo, P'je po steklenički, sesa prst, starši so posnemali otrokov otročji govor, °trok posnema napačno izgovarjavo staršev, brata ali prijatelja, ima nepravilno rast zobovja, je lažje naglušen ali pa ima slabšo sposobnost slušnega razlikovanja podobnih glasov. Večkrat tudi ne najdemo pravega '“roka.
Velike težave v šoli lahko povzroči tudi jecljanje. Ko se zatikanje P°javi, se ga lahko otrok največkrat ne zave, dokler ga na to ne opozorijo starši sošolci, prijatelji Starši ga v želji, da bi mu pomagali, prično opozarjati: „Govori bolj počasi, premisli, kaj boš povedal, povej še enkrat!” Velikokrat pa ta opozorila niso tako prijetna: „Če misliš tako govoriti bodi raje tiho!” Posebno vrstniki so zelo kritični in neposredno povedo svoje misli. Veliko zaskrbljenost staršev hitro opazijo in povežejo s svojim govorom.
Posledica teh opozoril ali neprektire zaskrbljenosti staršev je, da se pri otroku pojavi strah pred govorom: „Če bom govoril, se mi bo zataknilo ® me bodo opozorili, se mi smejali, bodo zaskrbljeni.”
Prične paziti na to, kako govori, in zatikanje se lahko močno poslabša do težkih krčev, ko otrok komaj izgovori besedo. Ko je v šoli vprašan, odgovarja negotovo, kratko, ali pa sploh ne odgovori. Večkrat je ocena znanja nižja, kot bi jo zaslužil. Izogibati se prične vrstnikom, popusti pri Predmetih, kjer govor ni tako pomemben in bi lahko bil uspešen. Nujno je, da otroka ne opozarjamo, ne kažemo zaskrbljenosti nad njegovim govorom. Z mirnim, razumljivim govorom mu damo pravilen zgled, skušamo preprečiti zasmehovanje in ga spodbujamo pri delu in predmetih, kjer govor ni tako pomemben. Skušamo ga razumeti in razvijamo njegovo samozavest s spodbudami in pohvalo.
Vzrokov jecljanja je več. Velikokrat se dedno prenaša iz roda v rod. Največkrat pa je vzrok otrokova duševna neodpornost, ki je lahko Posledica poškodb v dobi materine nosečnosti, med porodom in kasneje ali pa po nekaterih otroških boleznih.
Če starši opazijo pri otroku govorno motnjo ali jih nanjo opozori učitelj, naj poiščejo ustrezno strokovno pomoč na šoB aU v zdravstveni ustanovi.
DARINKA MI LEK, logopedinja
USPEH V PRIŠTINI - Učenec novomeške OŠ Katja Rupena Mitja Pelko se je udeležil zveznega srečanja mladih tehnikov, ki je bilo junija v Prištini. Za svoje fotografsko delo je prejel zlato medaljo, o čemer smo v Dolenjskem listu že poročali. Tokrat objavljamo eno od fotografij, ki jih je nadobudni fotograf posnel med svojim bivanjem v glavnem mestu pokrajine Kosovo.
Jubilejno srečanje pionirjev
K letošnjim praznovanjem okrog lih obletnic lahko prištejemo še športno tekmovanje pionirjev občin Delnice, Kočevje in Ribnica, ki je bilo letos dvajsetič po vrsti.
Prve igre so bile leta 1963 v Kočevju, nato pa izmenoma vsako leto v drugi izmed nastopajočih občin, letos pa spet v Kočevju. Ob prvih smo proslavljali otvoritev doma TVD Partizan Kočevje in 20-letnioo Kočevskega zbora, letos pa proslavljamo 40-letnico Kočevskega zbora.	v
O športnih rezultatih letošnjih iger poročamo posebej, v tem pa bomo skušali osvetliti te igre z druge plati. V dvajsetih letih so pionirji nastopali v devetih panogah oz. zvrsteh. Skupno je tekmovalo 2.052 pionirk in 3.096 pionirjev, torej
skupaj 5.148 športnikov-pionirjev. Razen tega je pri organizaciji sodelovalo še 2.130 sodnikov, merilcev, rediteljev, zdravstvenega osebja, propagandistov in drugih. Se poseben pomen iger pa je, da se niso spoznavali samo pionirji in odrasU iz treh občin, ampak tudi dveh republik.
Letošje tekmovanje je bilo odlično organizirano. Kljub slabemu vremenu je potekalo brez zastojev.
Zvezo za telesno kulturo Slovenije je zastopal na zadnjih igrah Marjan Lenarčič iz Ljubljane, ki je tudi na prvih igrah pred dvajsetimi Jeti podelil zmagovalcem repubBškl po-kaL Doslej je bilo podeljenih skupno 5 prehodnih pokalov. Vse so si priborili pionirji iz Kočevja.
A. ARKO
KAJ BOMO Z MUHAMI?
Kaj bomo počeli z muhami, ki jih je posebno v kmečkih gospodinjstvih zelo veliko, zdaj, ko na trgu ni več dobiti pipsa? Nasploh so muhe hudo nadležne živali tudi v mlekarstvu in prehrambni industriji, zato nam tudi s te plati ni vseeno, če ni na voljo primernega uničevalnega sredstva. Pričakujemo pips!
TONE HUTAR
NOČEJO UTONITI V POZABO
Zelo malo pišemo o tistih prvih povojnih brigadah slovenske in jugoslovanske mladine, ki so z veBkim navdušenjem in delovnim zanosom stopile na pot obnove domovine. Tudi obletnic se skoro ne spomnimo več. So utonile v pozabo? Se sramujemo tistih herojev dela, ki so sledili Titpvemu pozivu?
Lani je bilo prvo srečanje brigadirjev veteranov, ki so sodelovaB v MDB od leta 1946 do 1955. Odziv je bil presenetljivo veBk in letos, ko so se zbraB na drugem srečanju 11. junija, še večji. BUo je preko 800 brigadirjev. Takšna srečanja naj bi budila spomin na težke povojne čase obnove, mladim rodovom pa bila spodbuda. Na letošnjem srečanju so brigadirji - veterani razprav-BaB tudi o pobudi da bi ustanoviB v Sloveniji posebno delovno brigado veteranov, ki bi odšla na gradbišča, kjer bi bila potreba, saj potreba po prostovoljnem delu najbrž ni ugasnila.
TONE VIRANT Straža
Bibiči načelno proti nutrijani
Mnenje strokovnjakov pobija glasove o nevarnosti teh živali za naravno okolje
V št. 20 (19. maja 1983) Dolenjskega Bsta ste pod gornjim naslovom objavili poročilo Jožeta Primca, ki je poročal pač o tem, kar meni Marjan Bastar, predsednik ribiške družine Kočevje, aB česar »ribiči pa tudi strokovnjaki Zavoda za ribištvo ne verjamejo povsem", zato ne kaže
polemizirati z dopisnikom.
Znano je, da so med ribiči tudi takšni, ki znajo iz sardeBce narediti (pokazati) soma! Ni čudno torej, da so znaB razpihniti in razširiti kaj čudne in naravnost smešne govorice o lastnostih nutrije, ki jih sploh nima. Tako npr. o razploditvi podgan z nutrijo, o onesnaženju vode Kolpe (!) in uničenju rib z iztrebki nutrije, čeprav je resnica prav nasprotna!
Spolno podrejejanje podgane nut-riji bi bilo nekako tako, kot če bi se zajec spravil na miš. Nutrija je zelo čista žival, saj celo umazano krmo opere v vodi preden jo zaužije, svoje iztrebke odlaga v vodo, zato je brez vonja, in v okolju, kjer jo redijo, sploh ni čutiti vonjav po iztrebkih, gnoju ipd. Dnevno poje 1/2 do 1 kg rastBnske krme in ima kakih 25 dkg iztrebkov, kar skoraj ni omembe vredno za vodo, ki ji je j na razpolago. Če se ta voda vrača v potoke, reke, celo pozitivno deluje na razvoj faune in flore in je odUčna podlaga za razvoj planktona. Voda je brez vonja. Po svetu jo uporablja-
jo za namakanje zemljišč in za polnjenje ribnikov!
VTOZD za veterinarstvo (VDO biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani) med drugim meni: »Nutrija je rastlinojed in zelo čista žival in zato v higienskih pogojih reje (red, čistoča), ne smradi okolja. V pogledu zoonoz, t. j. kužnih bolezni ki so lahko prenosljive na človeka, pomeni reja nutrij manjšo nevarnost kot katera-koB farmska reja drugih živaB."
Mnenje ribičev in Zavoda za ribištvo Slovenije, zlasti poslednjega, mora sloneti na znanju, ne pa na tem, ali v kaj povsem verjame aB ne.
Ob tej priložnosti bo prav, če vaše bralce seznanimo tudi s tem, kakšne neresnice je s pomočjo sodelavcev, navedenih v poročilu pod naslovom ,farma nutrija neče zagadivati Kupu", v Riboluvu št. 3 zapisal Vladimir Glavač. V njem, kot vidimo, je sam sklenil da se farma ne bo gradila, in to še pred dokončnim sklepom pristojnega organa. Govori o kapaciteti farme za 15 tisoč (!) nutrij, čeprav gre za največ 1200 nutrij z mladiči vred. Iz te neresnice pride do druge, da nutrija žre 20 % nerastBnske krme itd., ipd. Ta njegov odločni »Farma nutrija u selu Potok neče se graditi", do katerega ni prišel z delegatskim odločanjem, temveč »zahvaljujuči koordiniranoj akciji sportskih ribo-
lovaca s obje strane Kupe". Mnenja sva, da ne gre za akcijo, v kateri je »sve teklo kao u nekom akcionom filmu", v katerem „su zvonih telefoni, upučivani su teleksi na sve adre-se“, temveč za organizirano politično in gospodarsko reakcijo zoper napore krajevne skupnosti Kostel, da bi to skrajno nerazvito območje Slovenije potegnila iz mrtvila, zaustavila 15-letno propadanje objektov in nadaljnje zaraščanje njiv in travnikov.
Bolje bi bilo, če bi tudi ribiči podprB to gospodarsko in poBtično plat KS Kostel ob reji nutrij, ne pa da mlatijo prazno slamo ob njihovi odpadni vodi, ki pozitivno vpBva na razvoj rib. Katji v Kanadi so na podlagi znanstvenih anaBz prišli do zakgučka, da je v takšni vodi prirastek rib večji za 1,7 odstotka.
Inž. AR PAD DUDAŠ STEFAN KUHAR
Je takšno ravnanje pravilno?
Kako sva v valilnici pri Petelinkarju kupovala piščance — Opeharjena
Konec februarja sem v Pete-linkarjevi valilnici v Cegelnici 20 pri Novem mestu naročil mesec dni stare piščance, ki naj bi jih prišel iskat 28. aB 29. aprila. Zanje sem plačal 1000 din, ostalih 500 din pa bi poravnal ob prevzemu. Cez teden dni je v isto vaBlnico prišel naročit enomesečne piščance tudi fant iz sosednje vasi ter takoj plačal polno ceno, torej 1000 din za deset piščancev.
Ko sva 29. aprila prišla iz Črnomlja po piščance in ko 'sva že plačala tudi vrečo krmil, so nama pri PeteBnkarju povedaB, da bova morala po piščance h Kukmanu v vas Jablan, kjer pa ni bilo nikogar doma. Po štirih urah čakanja je le prišla gospodinja, ki je na najino vprašanje, zakaj ni strank, za katere je vedela, da pridejo po piščance, obvestila, kdaj se vrne, odgovorila, da tudi drugi čakajo po pol dneva in več. Da bi bila mera polna, mi je gospodinja pojasni la, ko sem plačal še preostalih 500 din, da je cena enega piščanca 150 in ne 100 din: Zato sva perjad zložila iz avtomobila ter odšla po pojasnilo k PeteBnkarju. Ta nama je pojasnil, da sme imeti doma le dan stare piščance ter da nama je hotel narediti le uslugo, ko sva želela enomesečne živaB.
Kakor koB že, domov sva pfišla brez piščancev, izgubila delovni dan ter ne nazadnje porabila tudi nekaj Btrov bencina.
UŽALJENA KUPCA (naslov v uredništvu)
DELOVNA AKCIJA
V petek, 10. junija, smo imeB delovno akcijo v brežiški opekarni. Učenci višjih razredov (od četrtega naprej) smo očistiB dvorišče, kjer delajo opeko. Za delo so nam plača-B.
ROMANA ŠAFER OŠ Globoko
Darij Jesenko
18. aprila smo se v Krškem poslo-viB od našega sodelavca in prijatelja Darija Jesenka. Delavci in učenci srednje šole Krško nismo mogB dojeti, da učitelja Darija Jesenka ne bo več med nami. V naših vrstah je nastala vrzel, ki jo bo čas težko zacelil, nanj pa nam bo ostal drag spomin.
zelo aktiven. Kot dijak in študent je sodeloval v mladinskih delovnih bri-
gadah in drugih akcijah.
Leta 1961 telj fizike na tehnični soB v Krškem,
Pokojni se je rodil 12. februarja 1933 v odvetniški družini v Sevnici, kjer je skupaj s številnimi brati in sestrami preživel mladost. Že kot osnovnošolec je rad zahajal v bližnjo mehanično delavnico, kjer je kazal zanimanje za tehniko, kar je kasneje vplivalo na njegovo pokBcno usmeritev.
Po vojni je maturiral na brežiški gimnaziji končač 1 študij na pedagoški akademiji v Ljubljani in postal 1958 predmetni učitelj fizike in matematike. V vseh teh letih je bil
ki se je prav v tem času borila z začetnimi težavami, zlasti s kadrovskimi. Njegov prispevek pri razvoju te ustanove, zlasti še pokBcne šole, je bil posebno opazen. Kmalu je spoznal, da sta ga šola in novo okolje vse bolj priklenila nase, zato si je z družino ustvaril dom v Krškem.
Že kot študent je rad pomagal očetu v odvetniški pisarni, kjer seje seznami s problemi medčloveških odnosov. To je popustilo na njem vidne sledove. Njegovi sodelavci smo to lahko začutiB ob najrazBčnejših priložnostih, ko je šlo za delo v samoupravnih organih, ob razBčnih konferencah, posebno pa takrat, ko smo obravnavah probleme posameznih učencev, do katerih je bil zelo občutljiv. Želel sije biti na jasnem, kaj je pripeljalo učenca na krivo pot. Preden je predlagal vzgojni ukrep, je iskal olajševalne okohšči-ne. Ob takih priložnostih je bilo njegovo ravnanje resnično humano.
Njegovega neposrednega stika z učenci ni bilo čutiti le v razredu, ampak tudi v drugih dejavnostih, zlasti ob delu foto krožka, ki ga je vodil več kot 10 let.
Znal pa je prisluhniti tudi vprašanjem samoupravljanja in je aktivno sodeloval v razBčnih organih. Pomembno je bilo tudi njegovo delo pri krajevni skupnosti, kjer se je zavzemal zlasti za ureditev okolja.
V petek, 15. apila, ie vpisal v dnevnik snov zadnje šolske ure. Ponavadi je po končanem pouku ostal še v zbornici’in se pogovarjal o tem in onem. Tokrat pa je bilo drugače. Rekel je le: »Na svidenje," in odšel za vedno.
NJEGOVI KOLEGI
Še o dogodku Na hribu
Pripombe lastnice gostilne na pismo Romov
Kot lastnica gostilne Na hribu se čutim dolžno, da na članek »Neljub dogodek Na hribu", ki vsebuje precej netočnosti, dodam nekaj pojasnil in obrazložitev. Omenjeni večer, ko sem v svoji gostilni na željo stalnih strank prvič organizirala ples, se je proti koncu zbralo na plesišču in ob njem veliko več Romov, kot jih omenja pisec članka. Ker imam s tem slabe izkušnje, sem velela ansamblu, ki naj bi tako aB tako igral samo do desete ure, prenehati z glasbo. V družbi Romov so bile tudi osebe, ki so že prej bile v postopku zaradi izgredov in neprimernega vedenja v mojem lokalu. To sem tudi pojasnil* piscu članka, ki je zahteval potrdila. Dejala sem mu, da so dokazi in zapisniki o tem v mestu, pa naj se o tem prepriča. Od tu tudi nesporazum o potrdilih, ki naj bi jih izdajala občina. Sele po »incidentu" so biB Romi prvič postreženi in zgodbica o mirni skupini Romov pri mizi pod kostanji je torej iz trte zvita.
Prastara gostibia Na hribu, ki je že več kot stoletje v lasti našega rodu in je bila do^a leta priljubljena izletniška točka Novo meščanov in okoBčanov, je zadnje desetletje vse bolj na robu nikogaršnje zemlje, ki se vse bolj širi okoB romskega našega v Šmihelu. Kmetje opuščajo njive, ker se jim ne splača več delati za druge, okoHški gozdovi so skoraj povsem opustošeni. To so dejstva, pred katerimi mnogi zapirajo oči. Tudi gostišča in veseBčne prireditve, kjer se trumoma zbirajo Romi, so prizorišča pretepov in krvavih obračunavanj. Res, da mnogokrat med
Romi samimi, kljub temu pa je rezultat vedno isti: mirne družbe se umikajo in odhajajo domo'. Rezultate takih izgredov poznajo le gostinci, ki imajo zato manj dohodka, in mihčnikl ki imajo ob takih prilikah več dela. Tudi za take pojave imajo nekateri zaprte oči.
Lahko je tistim, ki živijo v varnem mestu, govoriti o enakopravnih pravicah Romov v samoupravni sociaBstični družbi in jih spodbujati naj uveljavljajo svoje samoupravne pravice v gostinskih tokaBh (čeprav bi morah vedeti, da se vsaka pravica združuje tudi z dolžnostjo) in biti sam pri tem neprizadet. Kje pa naj uveljavljajo svoje pravice kmetje, ki trpijo škodo na njivah in v gozdovih, in kje gostinci, ki so tudi materialno prizadeti? In aB ne bi bilo prav, da bi se pisec najprej pozanimal za pravice v združenem delu, kjer zaradi »neljubih dogodkov" vsako leto več Romov ostaja brez zaposlitve?
Sem za kulturno in socialno uveljavitev Romov v naši družbi vendar jo je treba uveljavljati zmerno in na pravem koncu, ne pa prevaliti vse breme na pleča posameznikov, ki imajo pač to smolo, da so se Romi naseliE v njihovi bližini. Kot lastnica obnovljenega lokala, v katerega sem vložila veliko denarja in truda, moram skrbeti, da bo dejavnost potekala uspešno in nemoteno. Dolžna sem tudi skrbeti za dobro počutje in varnost svojih gostov, zato bom v skladu s tem še naprej ukrepala, kadar bom videla, da je ta ogrožena.
JOŽICA MERVAR-ŽIVKOVIČ
(TELEVIZIJSKI SPORED1
24.	VI.
petek
17.40 POROČILA
17.45	FESTIVAL PLESNIH ORKESTROV JRT RADENCI 83: JAZZ ORKESTER RTV BEOGRAD
18.15	TARZAN, ameriška risanka
18.40 KORUZA - VEC PŠENICE, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	ROCKFORDOVI DOSJEJI, oddaja iz ameriške nanizanke
20.55 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.15	NOČNI KINO: HOLLY-WOOD ZA VSAKO CENO, ameriški film
Možaka potujeta z enega na drugi konec Amerike, spotoma pa se jima pripeti veliko čudnih, pa tudi smešnih stvari in ljubezenskih zapletov .,. Glavna junaka sta znana ameriška komika Dean Martin in Jerry Lewis, ob njima nastopata tudi Pat Crowley in Anita Ekbeig, film pa je ena od številnih povojnih tipično holiywoodskih komedij in premore
vrsto uspešnih gagov. Po scenariju Ema Lazarusa je režiserske pode opravil Frank Tashiin.
22.45	DNEVNIK
16.45 Test - 17.00 Jugoslavija: CSSR (prenos rokometne tekme ženskih ekip) - 18.15 Zaščitena narava: Zrmanja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00
panorama - 21.00 To (dokumentarna oddaja) cert (jugoslovanski fihn)
25.	VI.
sobota
8.00	POROČILA
8.05	CICIBAN, DOBER DAN 8.20 SEDEM STOPNIC DO GLASBE: JURE KVAK KVAK
8.35	TARZAN, ameriška risanka
8.55 UČITELJ, oddaja iz beograjske nadaljevanke za otroke
9.25	MALI SVET
9.55 MOGOČNO MORJE: OBPLU-TI SVET, angleška dokumentarna oddaja
10.55 DOLGO ISKANJE: DEŽELA IZGINJAJOČEGA BUDE, angleška dokumentarna oddaja
11.45	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 in 16.35 POROČILA
16.40	ŽE LJEZNIČAR: VOJVODINA, prenos nogometne tekme
18.30 GALAKTIKA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 NEKOČ V PARIZU, ameriški film
Scenarista povabijo v Pariz, da bi tamkaj rešil zavožen filmski poseL Izbere si voznika ta ga vozi po velikem mestu, Američan pa ob spoznavanju skrivnosti in privlačnih podob Pariza začne zlagoma spreminjati svoje ameriške poglede in navade. Pred petimi leti je film posnel Frank Gihoy, igrajo pa Wayne
Rogers, Jack Lenoir, Cayle Honicutt in drugi
21.40	VEČER Z MATERJO KOLEŽNIK IN NJENIMI PRIJATELJI, zabavnog
22.30	POROČILA
17.50	Po Titovih poteh — 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -
20.00	V družbi s skupino Leb i sol — 20.30, Poezija: Srbo Ivanovski — 21.05. Poročila — 21.10 Feljton —
21.55	Športna sobota - 22.15 Reportaža o kolesarski tekmi po Jugoslaviji - 22.35 Najstarejše evropske univerze: Praga (dokumentarna oddaja)
26.	VI.
nedelja
10.05 POROČILA
10.10	ŽIVŽAV, otro3ca matineja
10.55	VALTER BRANI SARAJEVO, oddaja iz sarajevske nadaljevanke
11.40	625, oddaja za stik z gledalci
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
15.25	POROČILA
15.30	PRISLUHNIMO TIŠINI, koprska oddaja za slušno prizadete gledalce
16.05 DOC SAVAGE, ameriški film Naslovni junak izve, da mu je
umrl oče. Ker sumi, da so očeta ubili, se odpravi v Južno Ameriko,
da bi zadevo raziskal. Kmalu spozna, da je sumičil upravičeno, še več, nepridipravi tudi njemu strežejo po življenju... Film, ki ga je posnel Michael Anderson, nima nikakršnih izpovednih vrednot, skozi pustolovščine kaže živopisnost južnoameriške džungle. Igrajo Ron Ely, Darrel Zwerling, Michael Miller, Pomela Henshy in drugi.
17.40	ŠPORTNA POROČILA
17.55 MODROSTNI ZOB: IGRA, mladinska oddaja
18.55 NE PREZRITE, kulturna oddaja
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	SAVAMALA, zadnja oddaja iz beograjske nadaljevanke
20.45	ZABAVA VAS STANLEY BAXTER, glasbena oddaja
21.30 ISTRA: MORJE IN PREPOVEDI, zagrebška dokumentarna oddaja
22.00 REPORTAŽA O NOGOMETNEM PRVAKU JUGOSLAVIJE
22.30 ŠPORTNI PREGLED
23.00 POROČILA
17.10 Prenos rokometne tekme ženskih ekip za Trofejo Jugoslavije -
18.25	Medtem (kulturna oddaja) -
19.10 Na štirih kolesih (oddaja o prometu in turizmu) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Jazz iz studia - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Glasbeni večer
27.	VI
ponedeljek
17.40	POROČILA
17.45	DEČEK IN ZAJEC, otroška
oddaja
18.15	TURIZEM, MOŽNOST IN PRILOŽNOST: V TURIZMU NI KRIZE, SO PA TEŽAVE
Z današnjo oddajo bodo ljubljanski televizijci zaključili nanizanko izobraževalnih oddaj o turizmu. Govor bo o tem, kaj vse bi bilo treba ponuditi gostu, ki ni zadovoljen le s
hotelsko sobo, hrano in morebitno lepo okolico.
18.45	ZDRAVO, MLADI, glasbena oddaja
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	SLOVENSKI BALETNI VEČER - Blaž Arnič: ZAPELJIVEC; Lucijan M. Škerjanc: 4. SIMFONIJA, baletni predstavi Opere SNG iz Ljubljane
21.05	MEDNARODNA OBZORJA: NIZOZEMSKA - MED IDILIKO IN RECESIJO V evropski gospodarski skupnosti je Nizozemska v mnogo čem izjemna. Po površini ena mlajših držav premore razvejeno gozdarstvo,
bogato trgovsko tradicijo, bogata nahajališča plina in še česa. Najdlje se je upirala gospodarski recesiji, zdaj pa je ta pljusknila tudi prek njenih meja.
22.00	DNEVNIK
18.00	Dnevnik — 18.15 Slovenske ljudske pravljice (lutkovna oddaja) — 18.30 Miti in legende — 18.45 Glasbena oddaja — 19.00 Športna oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.45 Poročila — 21.00 M. Šolohov: Tihi Don (oddaja iz sovjetske nadaljevanke) - 21.55 Hit
28.	VI.
torfek
18.00	POROČILA
18.05	SEDEM STOPNIC DO GLASBE: DVANAJST SLONOV
18.25	KNJIGA, kulturna oddaja
18.40	SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: ŠTEHVANJE V ZAHOMCU in SVATBENI PLESI
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	G. Markov: STROGOVI, oddaja iz sovjetske nadaljevanke
21.10 AKTUALNA ODDAJA
22.10	DNEVNIK
18.00 Denvnik - 18.15 Kdor hoče, ta zmore (otroška oddaja) - 18.45 Rock koncert - 19.30 Dnevnik -
20.00 Folk parada - 20.45 Dokumentarna oddaja 21.35 Poročila -
21.40	Poletno branje
29.	VI
sreda
18.05	POROČILA
18.10	FOLKLORA CSSR: MANCA, JANKO IN LUCIJA
18.40	MOZAIK KRATKEGA FILMA: Človek z ulice in svatbe, jugoslovanska filma Oba filma (prvega je posnel Ivica Bošnjak, drugega pa Drago slav Lazič) prikazujeta človeka m njegove navade. V prvem je v ospredju foto-
f, ki potuje iz kraja v kraj in slika človeške obraze. Svatba pa kaže svate, njihove navade in razvade ob tem ne povsem nepomembnem dogodku.
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA_
19.30	DNEVNIK J*
19.55	VREME
20.00	35 MM - FILMSKA DELAVNICA
Ljubljanska filmu posvečena oddaja bo tokrat prikazala številne podrobnosti, ki jih daje v premislek film, kakršen je ČLOVEK. KI STE GA Z UŽITKOM SOVRAŽILI. To-
rej si bomo najprej ogledali to delo, nato pa spremljali, kaj bodo o njem povedali poznavalci
22.00	DNEVNIK
l8.00	Dnevnik - (otroška oddaja) - 18.45 Klavirska glasba slovenskih skladateljev: Igor Dekleva - 19.30 Dnevnik — 20.00 Naša krajevna skupnost:	Delegat (humoristična
oddaja iz ljubljanske nanizanke) -
20.50	Dnevi glasbe - 21.35 Poročila
30.	VI.
četrtek
1
17.35	POROČILA
17.40	MOGOČNO MORJE: TOVOR
Tokratna dokumentarna oddaja angleških televizijcev bo govorila o prevažanju velikih količin blaga po znanih morskih poteh, ki so jih odlcrOi v dobi iskarij in drznih potoval pogumni možje. Njim gre zasluga, dajo spletli trgovsko mrežo,kije zaobjela svet in povezala dežele, ljudi.
Vse pa ni odvisno samo od morskih poti, temveč tudi od prevoznih sredstev. Pri teh pa imajo glavno besedo drugi ljudje, tisti, ki so načrtovali in dosegli, da so izdelali velikanske in sodobno opremljene ladje.
18.40	GLASBA STAREGA JADRANA. PIRAN Ljubljančani so se odločili za ponovitev šestih glasbenih oddaj, ki so jih posneli skupaj z beograjsko televizijo. Vse oddaje bodo prikazale posebnosti glasbe, kakršna je v preteklosti nastajala v posameznih mestih, frek glasbe pa bomo spoznali tudi znamenitosti mest, danes Pirana, v naslednjih oddajah pa Šibenika, Splita, Hvara, Dubrovnika in Kotora.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TEDNIK
21.05	PIRANSKI GLASBENI VEČERI
Z lanskih Piranskih glasbenih večerov bomo slišali F. Kreislerja Pre-
ludij, Allegro, Ljubezensko 'bol in Lepi rožmarin; M. T. Paradisa Sici-lienne; F. Kreislerja Variacije na Corellijevo temo in O. Respighija Suito st. 3. Vse skladbe bo izvedel Komorni orkester RTV Ljubljana, in to pod vodstvom Kruna Cipcija, solista pa bosta violinist Andreas Rainer in pianist Aci Bertoncelj.
21.45	DNEVNIK
DITC - TOZD ČASOPIS DOLENJSKI LIST NOVO MESTO
OBVESTILO
Obveščamo vse delovne organizacije, zasebne obrtnike in posameznike, da bo izšla druga dopolnjena izdaja brošure ,,Kaj? kdo? kje? " v novomeški občini 1983 do 31. avgusta 1983.
Popularni „3K" prinaša številne dopolnitve, ki bodo koristile delavcu - samoupravljalcu in vsem občanom. Kot sestavni del bosta priložena plan Novega mesta in občinska karta v večbarvnem tisku.
Ne zamudite enkratne priložnosti in naročite knjigo po prednaročniški ceni 80,00 din za izvod.
Prosimo, da naročilnico izrežete in pošljete v kuverti na naš naslov: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, p. p. 33, 68001 Novo mesto, najkasneje do 31. 8. 1983. Za naročila potem datumu bo veljala občutno višja cena.
NAROČI L N I C A (velja za zasebnike in DO)
Ime in priimek
Naslov.
št. osebne izkaznice...........izdana	dne...... .od Sob ,
Zaposlen(a)...............................................
Naslov DO ................................................
%
Naslov zasebne obrtne delavnice..............................
Nepreklicno naročam(o)a.... izvod(ov) brošure „3K" po prednaročniški ceni 80,00 din za izvod.
Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku (za zasebnike po povzetju).
Kraj in datum 	Podpis	pooblaščene	osebe
Žig
O
T
1
mm
KRKA. tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto
Najnovejši dosežki moderne tehnologije so omogočili no ve proizvode iz steklene volne — NOVOTERM za izolacije v gradbeništvu in industriji.
Obveščamo!
Maloprodaja steklene volne NOVOTERM bo odslej v prostorih
KRKE, tovarne zdravil, n. sol. o. Novo mesto OE IZOLACIJE, Bršljin 62,
vsak dan od 7. do 14. ure
ter vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 7. do 13. ure.
kultura
in
izobraževanje
Prepuščen sam sebi
Jože Rajmer: „V Črnomlju še gredo na roke, če ponudiš razstavo, drugače se ne zmenijo zate. Če bi imeli likovno društvo, ne bi tako samotarili"
„V Beli krajini nas je več, ki rišemo in slikamo. Spoznali smo se pred leti v Semiču, kjer so v okviru vinskega sejma priredili skupno razstavo naših del. Takrat smo bili prepričani, da bomo poslej organizirano nastopali. Rekli so, da bomo dobili svoje likovno društvo, v Črnomlju pa se je govorilo tudi o ureditvi skupnega ateljeja za likovnike. Moram reči, da ni bilo iz vsega tega nič, sam celo čutim, da je skrb kulturne skupnosti, še posebej pa ZKO, za naše delo zelo popustila. Nihče nikoli ničesar ne vpraša, s čim se 'ukvarjam, ali sploh še kaj delam. V imenu vseh lahko izjavim, da smo prepuščeni sami sebi.“
To je pripovedoval črnomaljski kovinostrugar Janez Rajmer, kontrolor v tozdu Gorenje, 11. junija, le nekaj ur prej, preden so v metliškem gradu odprli 6. razstavo likovnih skupin Slovenije na temo „ La st na podoba". Rajmer o sami razstavi ni nič vedel, prav tako ne, kako je do nje prišlo, saj ga ni o tem nihče obvestil. Zakaj ni v tej akciji sodeloval nobeden od belokranjskih likovnikov, lahko le ugibamo, je pa to vprašanje, ki ne bo moglo ostati brez odgovora. Po vsem sodeč bi bil najboljši odgovor ustanovitev likovne skupine oziroma društva za vse belokranjske ustvarjalce.
V zadnjem času Janez Rajmer slika precej več, kot je pred leti Najraje ima motive iz narave, zanimajo fa ga tudi stare zgradbe, etnološke reči, sploh tako imenovana kulturna dediščina, ki je je Bela krajina bogata. Na dolge slikarske poti pa po svoji rodni deželi vendarle ne more, kakor bi rad. Motive lovi v skli-cirko in potem doma slika. Tu in tam naredi tudi kak portret, ker tako najlaže preverja svoj dar za opazovanje.
Risal in barval je že v osnovni šoli tako dobro, da so dajali njegove izdelke za zgled in na šolske razstave. V kovinarski šoli si je vzel slikanje celo za glavni „predmet“. Ustvarjalna žilica, ki se je v njem čedalje pogosteje prebujala, mu ni dala miru tudi potem, ko si je s poklicem začel služiti kruh. Slikarstvo je postalo pomembno dopolnilo njegovega delovnega tednika. Konce tedna je začel preživljati s svinčnikom ah čopičem v roki Dolgo je namreč samo risal, delal tudi grafike, šele potem je prešel na barve, na olja.
Janez Rajmer
Za. sabo ima že več razstav, skupinskih in samostojnih. V javnost je stopil v Črnomlju, kjer je imel do zdaj dve samostojni razstavi, obe v kulturnem domu. Vsakokrat je poskušal pokazati kaj novega in boljšega. Potem ko seje leta 1980 in 1981 udeležil v Novem mestu izobraževalnih likovnih kolonij, je spoznal, da drži pravi napredek skozi študij. „Še bi se udeležil takih kolonij," je povedal, „saj sem pridobil veliko praktičnega, še več teoretičnega. A sam se ne morem povabiti. Ce ne bo šlo drugače, bom pa ostal pri samo izobraževanju."
I. Z.
Pesem oktetoi po vsej Sloveniji
Jutri zvečer koncerti v sedmih krajih, v soboto pa osrednja prireditev 12. srečanja oktetov v Šentjerneju, kjer bodo okteti s posamičnimi nastopi predstavljali regije
Z jutrišnjimi večernimi koncerti v Brusnicah (nastopili bodo oktet Orlica iz Pisec, Dolenjski oktet, Kostanjeviški oktet, Šentjer-nejski oktet), Dolenjskih Toplicah (oktet Lesna iz Slovenj Gradca, zdomski oktet Soča iz Švice, ženski nonet Carmen iz Trebnjega, Prekmurski oktet iz Murske Sobote, Oktet bratov Pirnatov iz Jarš), Domžalah — Ihanu, Račni pri Grosupljem, Javorniku (Jesenicah), Lenartu, Mariboru, Škofji Loki in Tolminu se bo začel prvi del letošnjega, že 12. srečanja oktetov, tradicionalne pevske prireditve, kije vzniknila iz šentjemejših pobud.
Glavna prireditev 12. srečanja bo v soboto, 25. junija, ob 15. uri na travniku poleg hipodroma v Šentjerneju (ob dežju pa v OS Martina Kotarja). Po uvodni pesmi „Sentjei-nejska”, ki jo bo zapel Šentjernejski oktet, bodo posamič nastopih: ženski nonet Vitra iz Ribnice, nonet Certus iz Maribora, Prekmurski oktet iz Murske Sobote, oktet Lesna iz Slovenj Gradca, briški oktet Dobrovo iz Brd, ženski oktet Jeseniške Svobode in Ljubljanski oktet, od katerih bo vsak predstavljal eno od sedmih slovenskih regij. Zatem bo nastop združenega ženskega zbora pod vodstvom prof. Bernarde Kogovšek in združenega moškega zbo-
RAZSTAVA OB 100-LETNICI PISATELJA MILANA PUGLJA
3. januarja je minilo sto let, kar se je v Novem mestu (Kandija rodil Milan Pugelj, sloenski pesnik in pisatelj, pobudnik za ustanovitev Slovenskega pisateljskega društva in njegov prvi tajnik. V slovensko literaturo se je zapisal zlasti kot odhčen novelist z zbirkami „Mah ljudje", „Ura z angeli", „Brez zarje", „Naša leta", „Mimo ciljev", „Crni panter" in drugimi. Umrl je leta 1929, star komaj 46 let. Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu se je Pugljeve stoletnice spomnila z razstavo njegovih del, ki so jo odprli minuli petek in bo na ogled do konca juhja. Na otvoritvi je odlomek iz Pugljeve novele „Osta“ prebrala Darinka Kos, na citre pa je zaigrala Mojca Hrovat.
Letošnjega taborskega srečanja se bodo udeležili: Olga Kolar (slikarka), Stane Novak (kipar) in Lucijan Reščič (slikar) iz Trebnjega, Sandi Leskovec (kipar) z Mirne, Hamdija Hadžič (slikar) iz Ljubljane, Greta Pečnik (slikarka) iz Pirana, Jože (kipar) in Zlata (slikarka) Volarič iz Kranja, Franci Lesjak (slikar) iz Zgornjega Kašlja, Boris Žohar (slikar) iz Ptuja;
iz Zagreba bodo prišli Jerko Biško (slikar), Ivan Lovrekovič (slikar), Darja Lobnik ar - Lovak (slikarka), Dražen Pavič (slikar) in Ivica
Beseda treh
V Rozinovi dvorani brali dela Marjete Dajčman, Janje Kastelic in Ivana Perhaja
Za nami je še en literarni večer, na katerem so poslušalci prisluhnili umetniški besedi članov Literarnega kluba Dragotina Ketteja iz Novega mesta. Tokratna prireditev je bila v celoti posvečena pesmim in črticam za otroke, kot jih pišejo Marjeta Dajčman, Janja Kastelic in Ivan Perhaj. Njihova dela so minuli četr-. tek v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole brali učenci novomeških osnovnih šoL V glasbenem deln večera so nastopile učenke glasbene šole Marjana Kozine.
Čeprav se kulturna sezona 1982/83 izteka, pa nastopov za člane literarnega kluba še ni konec. Med drugim so pripravljeni sodelovati na prireditvah za udeležence letošnje mladinske delovne akcije v Suhi krajini in drugih manifestacijah, ki se bodo zvrstile v poletnih mesecih. Javno nastopanje predstavlja sicer samo del dejavnosti, ki jo goji klub. Člani so si v program med drugim zapisali tudi izdajo literarnega zbornika. Delo bo bolje steklo, ko bo ponovno odprt Dom kulture, kjer bo dobil prostore tudi literarni klub. To pa naj bi "bilo še pred začetkom nove kulturne sezone.
Propadalo (slikar) iz Nove Gradiške Mladen Biže^ (slikar) in Tomislav Petranovič - Rvat (slikar) iz Karlovca Zdenko Grgeljac (kipar) iz Džur-dževca Zlatko Huzjak (slikar) iz Kladarov Stjepan Ivanec (slikar), iz Vranovca Ljubiša Jovanovič - Kene (slikar), potem iz Molev Martin Ko-pričanec (slikar), iz Stare Pazove ljubiša Marič (slikar), iz Koprivnice Mirjan Matiša (kiparka), z Reke Bruno Paladin (slikar), iz Velike Gorice Katarina Paradž - Vojkovič (kiparka); iz Sarajeva se bo letošnjega tabora udeležil Slavoljub Radova-
novič (kipar), iz Samobora Sava Stojkov (slikar), iz Pitomače Josip Simič (kipar).
Iz tujine bodo prišh: Jutta Bor-chert (slikarka) iz Nemčije, Gonzalo Endara Crow iz Ekvadorja, Georga-na Malloff (kiparka) iz Kanade, Sally Weintraub (slikarka) iz Argentine ter Jan Hruška (slikar) in Oleg Suša (kipar) iz Čehoslovaške.
Prireditelji so tudi za udeležence letošnjega tabora predvideli srečanja, obiske, sprejeme in izlete. Med drugim si bodo ogledah Bazo 20 na Rogu, tovarno Dano na Mirni, razstavo mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani Tabor se bo končal 9. julija s slovesno podelitvijo priznanj ustvarjalcem.
»Samorastniška beseda 83”
V Trebnjem je pred dnevi izšla nova številka ..Samorastniške besede", literarne revije, ki jo izdaja občinska kulturna skupnost. Posvečena je 30-letnici smrti Borisa Kidriča, 40-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in 40-letnici nove Jugoslavije. Na uvodnem mestu objavlja odlomek Kidričevega govora na kočevskem zboru odposlancev, nakar so razvrščeni prispevki 20 avtorjev, od katerih se jih osem pojavlja v reviji prvič. To so: Jani Bevk, Valentin Cundrič, Tomaž Flajs, Lidija Gačnik, Avgust Gregorčič, Ivan Gregorčič, Anita Karo, Sonja Koranter, Rade Krstič, Milan Markelj, Silvo Mavsar, Tomaž Miklavčič, Helena Paš - Bizjak, Valerija Perger, Vesna Rečnik, France Režun, Jože Sevljak, Milan Simončič, Ivan Škofljanec in David Terčon. Tekstovne strani so popestrene z risbami treh likovnih samorastnikov, Petra Gigca, Ivana Lackoviča — Croate in Mladena Vukehča - Mora.
O številki bi lahko dejah, da je izrazito pesniška, saj je z verzi napolnjena večina njenih strani. Osemnajst pesnikov je priobčilo 61 pesmi ah posameznik povprečno tri in pol. Kot prozaista nastopata le Jože Sevljak z eno in Helena Paš - Bizjak z dvema črticama. Pesniški del je v ..Samorastniški besedi" prevladujoč, odkar je ta revija začela izhajati. Uredniškemu odboru se do zdaj ni posrečilo med sodelavce pridobiti ljudi, ki se ukvarjajo z nevezano umetniško besedo, ne prozaikov ne dramatikov in tudi ne drugih, ki se sicer oglašajo v drugih publikacijah. Vsaj zadovoljujočega števila teh ne. Zato se zdi revija od številke do številke enostransko ubrana. In pravega razmerja med pesniškim in proznim delom ni, kljub temu da je „Samorast-niška beseda" odprta tako glede področij oziroma literarnih zvrsti kot glede območij. Ker zadeva slednje, lahko zapišemo, da ima revija svoje stalne ah občasne sodelavce malone iz vse Slovenije.
Kot do zdaj vse številke bodo tudi letošnjo javno predstavili. Predvideno je, da bo ustrezna prireditev, na kateri bodo brali dela iz ..Samorastniške besede", 8. juhja pod mirenskim gradom, torej na prostem.
I. Z.
ra, ki mu bo dirigiral prof. Jože Gregorc. Ta dva nastopa bosta tudi najveličastnejša, saj se bo občinstvu predstavilo vseh 48 oktetov (in nonetov), prijavljenih za letošnje sreča-
nje. Med njimi je 39 moških in sedem ženskih oktetov, medtem ko sta dva okteta mešana.
PRVA RAZSTAVA V ČATEŠKI „ELMI“
Razstavo akvarelov dr. Avguština Laha iz Ljubljane so iz trebanjske osnovne šole, kjer Je bila na ogled maja, prepeljali v Elmo na Čatežu in jo odprh v jedilnici te tovarne. Slike dr. Avguština Laha so bile prva tovrstna razstava v Elmi. Razstava se je piejšpji teden že iztekla.
Likovni tabor že šestnajstič
Na letošnji taborski prireditvi v Trebnjem bo 25 slikarjev in 10 kiparjev, od tega 6 iz drugih držav — Zanimiv program, vseh devet dni bivanje v Trebnjem
Po letu dni bo Trebnje spet imelo v gosteh likovne samorastnike.
Šestnajsti tabor, na katerem bo devet dni delalo 35 jugoslovanskih in tujih samorastnikov, bo v petek, 1. julija, ob 19. uri v avli stare trebanjske osnovne šole odprl Roman Ogrin, direktor politične šole CK ZKS in podpredsednik skupščine tabora.
AVTOPORTRETI VABUO NA OGLED - V Ganglovem razstavišču v metliškem gradu je že drugi teden na ogled 6. razstava likovnih skupin Slovenije na temo ,Lastna podoba". Na njej je 53 avtoportretov prav toliko avtorjev. Na otvoritvi sta nastopila flavtistka Maja Gogala in kitarist Tomaž Rajteric, oba iz Ljubljane, zvezna prvaka na teh instrumentih.
Pojoči lovci in rogisti
Globoko: 2. julija jubilejno, 10. srečanje lovskih pevskih zborov iz vse Slovenije — Čedalje več zborov
Ko so v Globokem, kmetijsko-rudarskem kraju v brežiški občini, pred desetimi leti na pobudo domačega lovskega pevskega zbora sklenili prirediti prvo srečanje pojočih lovcev, so nastopile vsega štiri skupine. Naslednja leta je bilo nastopajočih čedalje več, tako da je za letošnje srečanje, ki bo že desetič, prijavljenih štirinajst zborov in rogi-stov.
Prireditev bo v soboto, 2. juhja, na njej pa bodo nastopili pevci in rogisti iz Globokega, Celja, Trbovelj,
Litije, Medvod, Petrovč, Studenca pri Sevnici, Vipave, Dekanov, Murske Sobote, Hoč, Podgorja pri Slovenj Gradcu in Šmartnega pri Litiji.
Zbori in rogisti bodo najprej nastopili posamič, nato pa združeno.
Slavnostni govornik bo dr. Emil Rojc.
V Globokem bo poleg te prireditve filatelistična razstava z lovsko tematiko, prikazovali bodo amaterske filme o lovu, sestal pa se bo tudi aktiv zborovodij lovskih zborov.
LIKOVNI EN GLASBENI POSKUSI - Improvizacije Lada Jakše (na desni) so bile primeren zvočni okvir slikam Žarka Vrezca (na levi). Nekaj besed o slikarju je pri otvoritvi povedal kustos Luka Matijevič.
Barvni ples
V Dolenjski galeriji razstavlja Žarko Vrezec
V Dolenjski galeriji v Novem mestu so v petek, 19. junija, zvečer odprh razstavo del akademskega slikarja Žarka Vrezca iz Ljubljane. Otvoritev je popestril glasbenik Lado Jakša, ki je ob elektronskih zvokih sintesajzerja improviziral na pihalih in pianinu ter požel upravičeno ploskanje sicer maloštevilnih obiskovalcev (ponovno neusklajen program večernih kulturnih prireditev!).
Mladi ustvarjalec Žarko Vrezec je sicer v Dolenjski galeriji že razstavljal skupaj z drugimi slovenskimi umetniki, tokrat pa se predstavlja s samostojno razstavo. Na ogled je lepo število slik, s katerimi Vrezeg potrjuje, da ostaja na tisti ustvarjalni poti, ki si jo je izbral že med študijem na ljubljanski likovni akademiji - to je pot nefiguralnega slikarstva, ki nudi, kot kaže, ustvarjalcu dovolj močan izziv.
,,Poudarjanje nepredmetnosti osvobaja avtorja literarnosti, povečuje avtonomnost njegovega likovnega jezika” in v tako zastavljenem konceptu sproži „svobodno zasnovana kompozicija obredni ples, ki ga opredeljujejo ritmične barvne ploskve,” je zapisal v zloženki Luka Matijevič, ko je opredelil Vrezčevo slikarstvo.
M. MARKELJ
ANTOLOGIJA JE PRIPRAVLJENA
Pesnik in prevajalec Janez Menart je prejšnji teden dokončal antologijo „Pesmi dolenjske dežele", ki naj bi, obogatena z likovnimi reprodukcijami, izšla do konca leta v založništvu tozda Časopis Dolenjski list. V antologijo je uvrščenih 77 slovenskih pesnikov, ki jih je inspirirala Dolenjska, od, denimo, Blaža Potočnika do Lidije Gačnik. Generacija sodobnih ustvarjalcev, ki so po rodu Dolenjci ah tu živjjo, je v antologgi najmočneje zastopana. Sestavljalec Janez Menart je antologiji napisal več spremnih besed in uvodov sVsi avtorji bodo v knjigi predstavljeni s kratkimi biografskimi i n bibliografskimi podatki.
V KRŠKEM NOVO IZPOSOJEVALIŠČE
V okviru praznika krške krajevne skupnosti so odprh novo knjižno izposojevališče Valvasorjeve knjižnice in čitalnice. To je v bloku poleg Hotela Sremič v Krškem. Izposojevališče, kjer je kakih 2000 knjig, so uredili in opremili s pomočjo krških delovnih organizacij.
BREŽIŠKI LIKOVNIKI SPET RAZSTAVLJAJO
Do konca junija bodo v brežiškem domu upokojencev na ogled dela članov brežiškega likovnega društva. Razstavo so odprh prejšnji teden v torek, na otvoritvi pa so nastopih učenci brežiške glasbene šole. Svoja najnovejša dela so razstavili: Ivan Bur car, Anton Rurar, Blaž De Gleria, Bojan Horvatič, Anton Ivančič, Janez Kebe, Tugo Lebič, Nikola Miljanovič, Andrej Oberč, Jože Tavčar in Viktor Zemljak.
V LJUBLJANI ODPRT GRAFIČNI BIENALE
V Moderni galeriji v Ljubljani so prejšnji teden odprh jubilejni, 15. mednarodni grafični bienale, na katerem se 541 avtorjev iz 6 držav predstavlja s 1300 grafičnimi listi. Veliko častno nagrado prireditve z velikim mednarodnim ugledom so podelili Eduardu Paolozziju iz Velike Britanije. Med dobitniki priznanj skupščine mesta Ljubljane je tudi slovenski umetnik Zoran Mušič, ki živi v Italiji
Radu Megliču v spomin
Rada Megliča ni več. Njegova smrt je prišla tiho, nepričakovano. Brez besede in neopazno je stopil iz vrste živih. Brez kakršnegakoli sporočila ah naročila za tiste, ki se je z njimi razumel in z njimi delaL
Z njegovim odhodom v zadnjo samoto je v Kočevju nastala vrzeL Sola je izgubila predmetnega učitelja, likovna skupina svojega predsednika. Kdo ve, koga je Meghčeva smrt bolj prizadela, ah zdi se, da so to likovniki
Rado Meghč je bil eden najbolj delavnih in vztrajnih med njimi. Slikar po notranjem klicu, prepričanju in delu, čeprav to ni bil njegov poklic. Članom skupine, ki jo je vodil in zastopal, je bil mentor v j pravem pomenu.
Ustvaril je veliko slik. Motive je prenašal na platno skoraj s fotografsko natančnostjo. Rad
je poudarjal, da mu gre predvsem za dokumentarno vrednost tako nastalih slik. Svojo osebno noto in svoj odnos do slikarstva kot veje umetnosti je izražal z barvami Najboljši poznavalci so mu priznali, da dobro obvladuje barvno skalo.
S kiparjem Matijo Gladom sta postala nerazdruiljiv razstav-Ijaski par. Vsa Dolenjska od Kočevja do Save ju je spoznala. Predstavila pa sta se tudi občinstvu v drugih krajih, celo na Tržaškem. Nekajkrat je Meghč razstavljal sam, večkrat pa se je udeležil skupinskih razstav kočevskih likovnikov.
Meghč ni zastavljal samo čopiča, ampak tudi pero. V njem je bila žilica dramatika. Njegovo' televizijsko dramo „Major, ustreljeni boste!" so predvajali na ljubljanski televiziji. Pred smrtjo je pilil tekst nove celovečerne igre iz sodobnega življenja, ki so mu jo televizijci vrnili zaradi nekaterih šibkih mest. To pa ni bilo vse, kar je prišlo izpod njegovega peresa. Se več pa je ostalo v načrtih, ki jih je odnesel s seboj v grob.
Meghčevo delo je dokončano. Čas ga bo presejal, ah kar bo ostalo na njegovem situ, bo pomemben kamen v moziku kočevske kulture in ustvarjalnosti. Megličev resničen in spoštovanja vreden prispevek.	i.	z.
DOLENJSKI LIST
dežurni
poročajo
INILO S POSTAJE
— Kolo z motorjem, ki ga je Rudi Ravnikar pustil čez noč na železniški postaji v Mirni peči, je v noči na 15. junij izginilo z neznancem. Kolo je vredno 15 tisoč dinaijev.
UKRADEL ŽAGO - Viktor Fink, ki se je 16. junija s svojo konjsko vprego ustavil pred gostilno Lovec v Dolenjskih Toplicah, je na vozu pustil motorno žago Stihi Med tem, ko je bil v gostilni, je neznanec vzel žago, ki je vredna 30 tisoč dinaijev.
OBISK V GRADIŠČU - Cesarje-vi iz Štefana, ki imajo zidanico v Gradišču, so opazili, da jim je nekdo iz sodov ukradel 650 litrov vina.
UKRADEL MAZIVA - V buldožer Cestnega podjetja iz Novega mesta, ki je stal na trasi pri Starem trgu, je 17. junija vlomil neznanec in odnesel ročno črpalko, ključe in nekaj vazeline ter mazalico. Vse skupaj je vredno 7 tisoč dinaijev.
VLOMIL V SAMOPOSTREŽNICO — Preteklo nedeljo ponoči je neznanec vlomil v Dolenjkino samopostrežnico, vse premetal in odnesel samo denar v kovancih, ki jih je našel v trgovini in bifeju. Vseeno je gmotna škoda precej velika - 20 tisoč dinarjev, saj je vlomilec vdrl skoz: glavni vrata in razbil steklo.
Z nožem grozil miličniku
Bojan Novak iz Novega mesta je bil obsojen za grožnjo miličniku na 8 mesecev zapora — Specialni povratnik!
Čeprav na našem območju napadi na uradne osebe med opravljanjem službenih nalog niso kdove kaj pogosti, je kaznovalna politika za take primere naravnana tudi v preprečevanje teh pojavov. Še posebej, če do teh napadov pride pri osebah, ki so že večkrat stale pred sodniki in štejejo med tako imenovane specialne povratnike.
SKESAL SE JE — Tat, ki je v preteklih dneh zlezel skozi podstrešno okno v hišo Branka Vozlja v Malih Dolah, je odnesel samo kasetofon. Nekaj dni kasneje Je kasetofon vrnil tja, kjer je bil.
ODNESEL JE DENAR - Ko v stanovanju Anice Šinkovec v Goriški vasi ni bilo nikogar doma, seje vanj splazil tat, pregledal prostore In premetal omare, potem pa odnesel 5 tisoč dinarjev.
VINJEN MLADOLETNIK - Trebanjski miličniki so 15. junija zalotili 17-letnega Antona C., ki je vozil kolo z motorjem pod vplivom alkohola. Hkrati so ugotovili, da je vozil kolo brez potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov. Motor si je sposodil na bližnjem parkirnem prostoru.
..PORISALI” SO AVTO - V noči na 12. junij so se neznanci v Gor. Straži lotili avtomobila Franca Žvana iz tega kraja. Z ostrim predmetom so tako ..porisali” njegov osebni avto, da je na njem za 14 tisoč dinarjev gmotne škode.
)LO JE IZGIh
V arhivu novomeškega temeljnega sodišča hranijo kaj zajeten „dosje” triintridesetletnega Bojana Novaka iz Novega mesta, saj je že šestkrat stal pred sodniki, medtem ko je seznam prekrškov, ki j ih j e obravnaval sodnik za prekrške, še zajetnejši. Vsa ta dejstva so nedvomno vplivala,
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Kar precej je moral biti umazan vlomilec, ki je vdrl v Dolenjkino samopostrežbo v Bršljinu. V trgovini je namreč vzel samo štiri kose mila in nekaj drobiža. Žal ta vlomilec verjetno ne bo vedel kaj početi z drobižem, ker je javno kopališče v Novem mestu že nekaj let zaprto. Za kaj bolj luksuzno kopanje pa bo denarja prejkone premalo.
• Zelenjave je zdaj dovolj, zato neznani tat, ki se je v Novem mestu oskrbel s štirimi zajci, ne bo imel pretiranih težav pri kuhi zajčje obare. Kako se bo Jože Udovč, pri katerem je zajce vzel, znašel v tej mesni krizi, ga pa očitno tudi ni skrbelo.
• Da tudi sicer pri oskrbi z mesom velja načelo „Znajdi se, kakor veš in znaš“, kaže tatvina dveh ovc v Jurki vasi. Izginotja dveh nedolžnih ovčičk si lastnik Jože Golobič namreč ne zna drugače razlagati Ovce doslej niso kazale pretiranega navdušenja za skakanje čez ograjo.
• Vseh sort tatovi *n tatički' so že nastopali v tej rubriki, a čebelji tat še ne. No, zdaj popravljamo tudi to pomanjkljivost. Črnomaljcu Lovru Remsu je neznanec ukradel čebelji panj pri železniškem nadvozu, kjer je imel čebele na paši Medtem ko je tatove kokošk in zajcev težje odkriti, bo to pot verjetno lažje. Ce so bile čebele količkaj boja-željne, potem bomo tatu spoznali po oteklem obličju.
da je bil Bojan Novak na nedavni obravnavi pri novomeškem sodišču za napad na uradno osebo obsojen na osem mesecev zapora. Za napad na uradno osebo med opravljanjem nalog varnosti je namreč po kazenskem zakonu določena kazen od 3 mesecev do petih let zapora.
Zgodilo seje 15. septembra 1981, ko se je Bojan Novak oglasil pri svojem znancu v Novem mestu, kjer je v vinjenem stanju zahteval, da so mu predvajali glasbo iz kasetofona. Ker znancem njegovo navdušenje za glasbo ni bilo preveč ljubo, so poklicali na pomoč miličnike. Ko sta prišla miličnik in miličnica, se ni držal njunih opozoril, marveč je potegnil nož in obema grozil. Z nadlegovanji in grožnjami je bil tako vsiljiv, da sta se morala oba umakniti. Čeprav je trdil, da je bil pod vplivom alkohola, to ni bistveno vplivalo na njegovo prisebnost, pa tudi kasnejši dogodki so pokazali, da se je svojega dejanja natanko spominjal
Obsodba na osem mesecev zapora, plačilo stroškov in poprečnine še ni pravnomočna.	j	g_
SPEČI ŽENSKI SNEL URO Z ROKE
Postaja milice iz Brežic je pri zbiranju obvestil ugotovila, da je 19-letni Milo jan Zorič iz Cerkelj zagrešil več kaznivih dejanj. Med drugim je osumljen, da je v noči na 6. junij prišel skozi odprto okno v stanovanje Bernarde Pečnik v Velikih Malencah. Tam je ukradel transistor, žensko perilo, speči lastnici pa je snel z roke ročno uro. Osem dni kasneje je v stanovanju Marije Pegan iz Cerkelj ukradel za 100 tisoč dinarjev zlatnine. Sumijo ga, da je storil še več drugih kaznivih dejanj.
- - - - - — UMRL ZARADI PREVRAČANJA Z MOTORJEM
V celjski bolnišnici je 12. junija za posledicami prometne nezgode umrl osemnajstletni Marjan Armšek iz Krajnjih Brd. Do nesreče je prišlo prejšnji dan, ko se je Armšek prevrnil s kolesom z motorjem na lokalni cesti v Kladju in se težko poškodoval.
Tatvine se naglo množijo
V kočevski občini je bilo lani prek 250 tatvin — Narašča tudi gospodarski kriminal — Manj prometa, a več tatvin
Lani na območju občine Kočevje ni bilo zabeleženega nobenega kaznivega dejanja niti prekrška s političnim obeležjem, je ugotovljeno v poročilu postaje milice Kočevje, ki je bilo obravnavano na zadnji seji zborov občinske skupščine. Bilo pa je nekaj prekinitev dela in poizkusov prekinitev dela; to so bile prekinitve z majhnim številom udeležencev. Botrovali so jim predvsem slabi odnosi v posamezni OZD in slaba informiranost delavcev.
Na področju javnega miru je bilo lani manj prekrškov kot leto prej. Najpogostejši vzrok za prekrške je še vedno alkohol, saj jih je bilo od 366 kršiteljev kar 305 pod vplivom alkohola. Zaradi tega bo potrebna pogostejša kontrola nekaterih lokalov.
Kar za četrtino pa je poraslo število kaznivih dejanj na področju kriminalitete. Pri gospodarskem kri-' minalu je poraslo število kaznivih dejanj od 10 v letu 1981 na 40 lani. V največ primerih (16) je što za zlorabo pooblastil in pravic odgovornih oseb ter za ponarejanje in uničevanje poslovnih listin (7). Eri splošni kriminaliteti pa je bilo med 388 kaznivimi dejanji največ tatvin (183) in velikih tatvin (81). Še
posebno so porasle tatvine koles in tatvine iz stanovanj. Tudi mladoletni prestopniki - bilo jih je 42 - so zagrešili največ tatvin (11) in velikih tatvin (8). Mladoletniki tudi vedno pogosteje uživajo alkohoL
Kljub redkejšemu prometu je lani število nezgod naraslo na 144, v njih pa je bilo udeleženih 230 občanov. V nezgodah so štirje izgubili življenje, 38 je bilo huje, 39 pa lažje telesno poškodovanih. Med vzroki nesreč so najpogostejši neprimerna hitrost, alkohol in izsiljevanje prednosti.
Požarov je bilo 26 ah 5 več kot leto prej. Porast je pripisati storilcu, M je sam v eni noči zanetil kar 9 požarov. Materialna škoda je znašala na zasebnem premoženju blizu 2,2 milijona dinarjev, na družbenem pa le malenkost marj.
Nesreč pri delu je bilo 9; dva delavca sta pri tem izgubila življenje. Miličniki so uspešno razrešili primere treh lani pogrešanih oseb, našli pa so tudi enega, ki je bil pogrešan še v letu 1981.
Na področju varstva okolja je bilo lani malo storjeno. Čeprav je na območju občine veliko „črnih smetišč”, niso odkrili nobenega storilca. Skupaj z inšpekcijsko službo bodo morali temu vedno bolj perečemu problemu v bodoče posvetiti več pozornosti.	J.	PRIMC
PRIPELJAL PO SREDINI CESTE - 12. junija zvečer se je Pavel Žurga iz Dobindola peljal na kolesu brez luči od Dolenjih Sušic proti Gornjim Sušicam. Po sredini ceste se je z avtomobilom pripeljal nasproti Ivan Špelič iz Dolenjskih Toplic. Zadel je kolesarja, ki je padel na avtomobjL Kolesarja so ranjenega odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 20 tisoč dinarjev.
OBSTAL JE NA TRAVNIKU -
14.	junija je Jože Gorenje iz Šentjerneja vozil avtomobil proti Šentjerneju. Še v domači vasi je v ovinek zapeljal po levi, ko mu je nasproti pripeljal drug avtomobil. Gorenje je nasproti vozeči avto rahlo oplazil, nato pa zdrknil s ceste, trčil v telegrafski drog, ga nalomil in končno pristal na travniku. V nezgodi je
STAR ZNANEC MILIČNIKOV
Preteklo soboto popoldne so pri vlomu v avtomobil zalotili 54-letne-ga Hasana Halkoviča iz Lukovca iz BiH. Marijo Koleša iz Krškega je na ta način oškodoval za 3.800 dinarjev gotovine. Podobnih dejanj se je Halkovič že večkrat lotil, pa tudi sicer je star znanec miličnikov. Pri preverjanju njegove identitete, so odkrili, da je v zaporih preživel že dvajset let.
MOTORISTA S SOPOTNIKOM JE VRGLO NA TLA
Motorist Rudi Janežič s sopotnikom Francem Bregarjem je 19. junija popoldne vozil skozi Škocjan, ko je z nekega dvorišča na cesto pripeljal z avtomobilom Janez Zupet iz Škocjana. Motorist je sicer zavrl, a trčenja ni mogel preprečiti. Motorista in sopotnika je vrglo po tleh; Janežič je z zlomljeno nogo ostal na zdravljenju v novomeški bolnišnici, Bregar pa je dobil lažje poškodbe in so ga po prvi pomoči napotili domov. Gmotne škode je za 20 tisoč dinarjev.
PREBUDIL JIH JE PRASKET OGNJA
Družino Ivana Udovča v Srednjih Laknicah je 19. junija-ponoči prebudil prakset ognja v kuhinji. Ko so vstali, so opazili, da sta hodnik in kuhinja že v plamenih. Takoj so začeli gasiti, na pomoč so prišli tudi sosedje ter člani gasilskega društva iz Mokronoga. Ogenj so omejili in rešili skoraj vso opremo. Ogenj je uničil lesene strope in ostrešje ter povzročil za 500 tisoč dinarjev gmotne škode. Vzrok za požarje bil verjetno kratek stik v električni napeljavi, dokončno besedo o tem pa bo rekel strokovnjak.
dobil le nekaj prask, na zastavi 101 pa je za 60 tisoč dinarjev škode.
TRČILA STA - 14. junija je Mirko Petrič iz Tuševega dola vozil i osebni avto proti Komarni vasi. Tarn mu je nasproti pripeljal Igor Hrvat iz Crmošnjic. Med srečevanjem sta trčila, potem p je kolesar padel na j pokrov motorja in se lažje poškodo- j vaL Škode je za 8 tisoč dinarjev.
NI SE PREPRIČALA - Ko je | Jožica Zlatkovič iz Kota pri Semiču j 18. junija opoldne pri Gorenji Paki \ zapeljala na regionalno cesto, se ni prepričala, ali je prosta. Prav takrat je pripeljal mimo Leopold Klobučar iz Črnomlja in se ji nekaj časa umikal z avtomobilom, a trčenja ni mogel preprečiti. Kolesarka je padla in se laže ranila, škode pa je za 40 tisoč dinarjev.	r	—
Težji prometni nesreči na Ulici bratov Milavec je 15. junija botrovala prekratka varnostna razdalja. Dvaindvajsetletni Milan Dolinšek iz Sevnice je tega dne vozil avto iz Šerrt-lenarta, ko je neznani voznik pred njim nenadoma začel zavirati. Zavi-rati je začel tudi Dolinšek, a je zaradi prekratke varnostne razdalje oceniL da vozila ne bo mogel ustaviti Zato je zavil v levo, ko mu je nasproti pripeljal 25-letni Marjan j Drucovič iz Blatna. V trčenju je Dolinškova sopotnica Zdenka Dolinšek (22 let) dobila hujše telesne poškodbe in se, zdravi v brežiški bolnišnici Materialne škode je za 80 tisoč dinarjev.
JE BILA POLIVINILASTA VREČKA USODNA?
Na regionalni cesti med Impolco in Studencem se je 15. junija okoli 14. ure zgodila huda prometna nesreča; v kateri je zaradi poškodb umrla devetin-štiridesetletna Marija Rihelj iz Lukovca. Rihljeva se je tega dne peljala s kolesom z motorjem proti Impolci Ker je močno deževalo, si je glavo pokrila s prozorno polivinilasto vrečko, skozi katero zaradi zarosenosti verjetno ni dobro videla. Zataje med vožnjo po sredini cestišča v levem ostrem ovinku trčila v nasproti vozeči avtobus celjskega Izletnika, ki ga je upravljal Stanislav Bizjak iz Arta. Voznica je na kraju nezgode umrla, materialne škode pa je za 7 tisoč dinarjev.
v____________________________
SOPOTNICA JE UTRPELA TEŽJE POŠKODBE
LAHKOMISELNA MENJAVA ZA VOLANOM AVTOBUSA
V petek 17. junija zjutraj, je Novomeščane prebudilo tuleče zavijanje siren reševalnih avtomobilov. Takoj je bilo jasno, da gre za večjo nesrečo. Ker so javnosti v glavnem že znana vsa dejstva o nesreči Kompasovega avtobusa kilometer naprej od Otočca, bomo to pot navedli samo še nekaj dodatnih podrobnosti, predvsem pa opozorilo, da do takih pojavov na naših cestah prihaja vse pogosteje in bi lahko potniki v avtobusih večkrat opozorili milico na menjavanje voznikov med vožnjo.
Čeprav so sicer dejstva že znana, naj le obnovimo nekaj podatkov, kako je do nesreče prišlo. Za Kompasov avtobus, v katerem je bilo prek 50 naših zdomcev, ki so praznične dni v Nemčiji izkoristili za kratek skok domov, se je pot začela pretekli dan v Muenchnu, končala pa z eno najhujših avtobusnih nesreč na slovenskem delu magistralne ceste med Ljubljano in Zagrebom. Vzrok za nesrečo je že znan. Triintridesetletnega voznika avtobusa Todoija Jovanoviča, ki je avtobus upravljal od ljubeljskega mejnega prehoda, naj bi na zahtevo potnikov zamenjal 48-letni Milorad Marič. Čeprav je prvi voznik hotel, da bi se zamenjala na parkirnem prostoru, je hotel njegov starejši sovoznik to opravili kar med vožnjo. Ker je bila hitrost precej večja, kot dovoljujejo predpisi, svoje pa je prispevala tudi Jovanovičeva neizkušenost, je avtobus na blagem cestnem ovinku zgrmel čez drevje in breg na regionalno cesto Novo
mesto - Šmarjeta, kjer je obstal na strehi. V hudi nesreči, ki ji je botrovala neodgovornost obeh voznikov, sta dva potnika izgubila življenje, 34 potnikov je bilo huje ranjenih, 18 pa lažje, medtem ko jih je nekaj odneslo le praske. Materialno škodo so ocenili na 8 milijonov dinaijev, kolikšna pa bo cena za vse poškodbe in obsežno reševalno akcijo, zdaj še ni mogoče reči. Vsekakor bo številka mnogo večja, kot je zdaj ocenjena škoda.
Čeprav ob tej nesreči ni mogoče govoriti tudi o sreči, se je vendarle izkazala velika pripravljenost vseh služb in enot, ki morajo v takih primerih ponuditi pomoč. Kot je dejal inšpektor milice Jože Tavčar, sicer že nekaj let poteka akcija NNNP, katere koristnost se je pokazala prav ob tej*nesreči. Že nekaj minut po nesreči se je tja pripeljalo patruljno vozilo milice, takoj za tem pa so bili obveščeni tudi gasilci, cestarji in reševalci novomeškega zdravstvenega doma. Tako se je že dvajset minut po nesreči (ob 6.20) pripeljalo prvo reševalno vozilo iz Novega mesta, kasneje pa so prišli na pomoč reševalci iz Trebnjega, Krškega ter ambulantno vozilo JLA, v katerem je bila celotna zdravniška ekipa. Sedem reševalnih vozil je v dobri poldrugi uri prepeljalo 53 potnikov iz avtobusa, ki so bili težje ali lažje poškodovani. Hkrati z reševalci so na kraj nesreče prihiteli gasilci novomeške poklicne gasilske enote, ki so imeli s seboj vse potrebno orodje za reševanje iz avtobusnih razbitin. Le
KUP PLOČEVINE IN STEKLA — Kompasov avtobus, ki je deset metrov globoko zgrmel z magistralne ceste Ljubljana — Zagreb na regionalno cesto Novo mesto Šmarjeta, se je zaradi strahotnega padca popolnoma sploščil. Na slikah: puščica kaže pot, po kateri je padal avtobus, na drugi sliki pa je videti ostanke borne prtljage naših zdomcev. (Foto: J. Pavlin)
MIRKO DŽURIČ: „Vse od Muenchna do Otočca je vožnja potekala mimo. Večino časa smo spali, naenkrat je počilo. Tišino je potem presekal klic na pomoč. Imel sem srečo in ostal nepoškodovan.”
nekaj minut za gasilci so prihiteli delavci novomeškega Cestnega podjetja, ki so pripeljali dvigalo. Skratka, reševanje je potekalo hitro, strokovno in brez nepotrebne panike, tako da zdaj niti ni mogoče z imeni navesti vseh posameznikov, ki so se tako ali drugače odlikovali pri reševanju poškodovanih potnikov iz avtobusa. Ob 10. uri dopoldne je promet normalno stekel, vse je bilo počiščeno in razen polomljenega drevja ni bilo ne več znamenj o nesreči.
Ob tem je treba povedati, daje bila oprema novomeških reševalcev kaj skromna, saj ne razpolagajo z rezilkami, ki bi se ne iskrile, nimajo zračnih blazin in druge opreme, ki je v takih primerih več kot potrebna. Tudi to pot se je namreč pokazalo, da bi novo-, meški gasilci potrebovali posebno vozilo, s katerim je moč hitreje in učinkoviteje reševati v takih in drugih težkih nezgodah.
„Menjavanje voznikov avtobusov med Vožnjo je vse pogostejši pojav na naših cestah,” je dejal inšpektor milice Jože Tavčar. „Do tega prihaja največkrat na dolgih
JOŽE PAVLIN: „S praznim avtobusom Goijanci sem se na kraj nesreče pripeljal nekaj minut po nesreči. Tam sem že videl potnike drugega našega avtobusa, ki so pomagali reševati potnike.
linijskih vožnjah, kar so naši miličniki že večkrat ugotovili. Ukrepi so sicer sledili, toda voznike je med vožnjo težko kontrolirati. Zato prosimo vse potnike avtobusov, naj nas na take primere sproti opozarjajo. Da tu ne gre za „špe-canje”, ampak za samozaščitno dejanje, je več kot na dlani. Čeprav je ta nesreča doslej edini primer, ni nikjer rečeno, da je tudi zadnji!” je poudaril Tavčar.
Od 41 poScodovanih potnikov, kolikor jih je sprejela novomeška bolnišnica - ostale so prepeljali v ljubljanski Klinični center - jih je na zdravljenju le še 17. Bolnišnico sta zapustila tudi oba voznika, ki sta v nesreči utrpela le lažje poškodbe. Kljub velikemu številu poškodovanih potnikov so tudi v novomeški bolnišnici z aktiviranjem ekip civilne zaščite pripravili vse potrebno za prevzem poškodovanih. Za to gre zahvala predvsem solidarnosti zdravstvenih delavcev, ki so vse delo opravili, ne da bi sicer bili oškodovani ostali pacienti in kljub pomanjkanju aparatur, zlasti rentgenov, ki jih je zlasti manjkalo.	J. SlMČlC
DOLENJSKI LIST
Št. 21) (1 767) 23. junija 1'JB3
Prvi nekdanji tretji?
Sevniški rokometaši se čutijo izigrane — Proti kuhinji v I. slovenski rokometni ligi — Nov zagon v jeseni
Mladi atleti jamstvo napredka
V prvem delu letošnje atletske sezone so se še posebej izkazali mladi novomeški atleti — Cujnika (začasno) ustavila poškodba — Primc, Lapanje in Šikonja kandidata za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu na Dunaju
Privlačnost športnih tekmovanj so seveda končne uvrstitve na lestvici najboljših.- Sevniška članska ekipa je tako v I. slovenski rokometni ligi zbrala 29 točk, Rudar 27, Krško pa 26. Bolj ko se je prvenstvo nagibalo h koncu, bolj so javno objavljene lestvice napovedovale takšen, razplet. Dokler ni prišel tisti ponedeljek 6. junija! Moštvo A era iz Celja, ki je tudi tekmovalo v tej togi, je bilo proglašeno za razred zase, izven konkurence. Ker so jih Sevničani obakrat. premagali, so bili ob štiri točke, Krčani, ki so z njimi obe srečanji izgubili, so ostali pri istem številu točk in tako prišli s prejšnjega tretjega mesta na prvo!
V Sevnici se je nemudoma sestalo vodstvo kluba, kjer so sprejeli vsebino protestnega pisma predsedstvu slovenske rokometne zveze. Opozarjajo, kako ligaški odbor na začetku prvenstva ni potrdil pobude, da Celjani igrajo izven konkurence.
Opozarjajo tudi na „cvetko” z dela rokometnega predsedstva, ki naj bi v naslednji sezoni ligo razdelilo na dvoje. Brandtu, ki bi sicer moral
razmišljati o boju za obstanek v ligi, so tako v zadnjem kolu proti Krškemu odvzeli vse motive za borbo. Slovenskemu rokometnemu vodstvu tudi zamerijo, ker so v jesenskem delu prvenstva brez soglasja moštev v ligi dovolili zamenjavo kraja srečanja: Branik, ki bi moral igrati doma z moštvom Krškega, je odigral to srečanje v Krškem. Postavlja se še več vprašanj o regularnosti prvenstva, menijo v Sevnici Kakorkoli že, sporno je, kateri „prvi” je zares prvi. Sevničani so vseeno izpolnili napoved z začetka prvenstva, namreč, da ga bodo končali v vrhu. Poudarjajo, da so za čiste odnose med klubi Klubska uprava sevni-ških rokometašev se je pred prestopnim rokom že zedinila, da nobenemu igralcu ne dajo izpisnice. Se naprej bodo vztrajno delali z vsemi selekcijami. Za novo prvenstvo želijo strniti vse sile. Pogumno napovedujejo tokrat ne „vrh ”, temveč športni boj za prvo mesto. Samo to je tudi pravo Zdravilo proti kuhinjam, ki razjedajo vse preveč športnih panog pri nas.
a. Železnik
Prvi del atletske sezone je v polnem zamahu. Čeprav nekatere boljše novomeške atlete pestijo poškodbe, lahko rečemo, da je napredek, predvsem pri mladincih, nenehen, in to je dober znak za prihodnost kraljice športov.
sezone so uvrstitvijo v ekipnega prvenstva SFRJ in nato še s četrtim mestom v finalu. Na tej tekmi so se tudi posamezniki odrezali z osebnimi rekordi in zmagami Lapanje je stal na zmagovalni stopnički v metu kopja in skoku v višino, Gabrijel v teku na 400 m, Šikonja pa v teku na 1500 m. Lapanje, Primc in Ercegovčevič so nastopili za reprezentanco SRS na Madžarskem, Žbogar pa na Partizanski olimpiadi v Foči.
Pomemben uspeh novomeške mladinske atletike je tudi 5 zmag na srednješolskem prvenstvu Slovenije in seveda ekipna zmaga deklet ter drugo in peto mesto fantov. Več kot prijetno je gledati zmage, kot je bila n. pr. Šikdnjeva v teku na 1000 m na Hanžekovičevem memorialu, še posebej, če jih spremljajo rekordi ali najboljši rezultati v SFRJ.
Vrsta članskih in mladinskih dolenjskih rekordov, predvsem pa novi osebni rekordi vseh mladih atletov, govore o dobrem delu. To pa, žal, ni vedno stoodstotno jamstvo za uspeh. Darko Cujnik si je npr. po zimskem treningu, ki je bil kvaliteten kot še nikoli, poškodoval hrbet in ves prvi del sezone mu je splaval po vodi Prepričani pa smo, da se bo zimsko delo pretvorilo v dober rezultat, pa čeprav zaradi poškofcbe šele v drugem delu sezone.
Trem novomeškim atletom so šolske dolžnosti preprečile nastop na eni od najpomembnejših letošnjih tekem, Atletskem pokalu Jugoslavije v Sarajevu. Lapanje in Erženova sta dala prednost maturi, B. Okleščen pa diplomi na FTK.
Od članov je do sedaj letos največ dosegel Kranjčič, ki se je jeseni začasno odpovedal atletiki zaradi študija in zaposlitve izven Novega mesta. Na pomlad je nekajkrat prišel na stadion in nato v finalu APS doskočil kar na 15,51 m, kar je dolenjski rekord v troskoku. S 711 cm je dosegel dolenjski rekord še v skoku v daljino. Nastopil je tudi v članski reprezentanci SFRJ na dvoboju z Madžarsko. Njegovi letošnji
MATURANT OSTAL DOMA -Med tistimi novomeškimi atleti, ki so jim šolske obveznosti preprečile nastop na finalu atletskega pokala Jugoslavije v Sarajevu, je poleg Borisa Okleščena in Borje Eržen še skakalec v višino Andrej Lapanje, v zadnjem času eden najuspešnejših mladih slovenskih atletov.
Prvo lovsko trap tekmovanje
67 dolenjskih lovcev iz 11 lovskih družin se je na več tekmah pomerilo v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka — Ekipno zmagala LD Veliki Gaber
V nedeljo dopoldne so dolenjski lovci na strelišču lovske
družine Padež pod Šktjančami končali uradni del tekmovanj prve dolenjske trap lige, ki jo je na pobudo najbolj aktivnih lov-cev—strelcev organizirala Zveza lovskih družin Novo mesto.
Ta za nas nova oblika strelskega tekmovanja je že močno uveljavljena drugod po Sloveniji, velika udeležba in tekmovalna zagretost lovcev tudi na zadnjem tekmovanju pa kažeta, da se bo ta disciplina hitro udomačila tudi pri nas.
Tekmovanje je sestavljeno iz streljanja na glinaste golobe, ki je zelo
privlačno,' in streljanja z malokalibrsko puško na pomanjšano tarčo srnjaka. Ljga, ki jo sestavlja pet tekmovanj, se je pričela 2. maja V organizaciji LD Gorjanci zatem pa so se tekmovalci pomerili še na streliščih lovskih družin Veliiki Gaber, Šentjernej, Otočec in Padež. Ekipe zbirajo točke samo v kombinaciji posamezniki pa v kombinaciji in v posamičnih disciplinah. Prve lige se je udeležilo 67 lovcev iz lovskih družin Škocjan, Šentjernej, Novo mesto, Gorjanci, Otočec, Trebnje, Padež, Orehovica, Toplice, Veliki Gaber in Dobrnič. _
Ekipno je v kombinaciji zmagala LD Veliki Gaber, 2. ekipa LD Novo mesto, 3. ekipa LD Šentjernej. Posa-
m
mezniki pa so dosegli naslednja mesta: kombinacija: 1. Alojz Bandelj (LD Veliki Gaber), 2. Janez Zupet (LD Škocjan), 3. Ivan Slak (LD Trebnje); glinasti golobi: Alojz Bandelj (LD Veliki Gaber), 2. Janez Zupet (LD Škocjan) in 3. Anton Repovž (LD Padež); MK puška: 1. Ivan Slak (LD Trebnje), 2. Mirko Miščevič (LD Padež) in 3. Anton Bobič (LD Škocjan).
Na zadnjem tekmovanju na Škijančah je bil najboljši posameznik Jože Koritnik (LD Videm ob Savi), ki pa se trap lige sicer ni udeleževaL Dosegel je 1. mesto v kombinaciji, drugo v strejaigu z MK puško in 3. v streljanju na glinaste golobe.
Popoldne je bila pri gostilni Na hribu razglasitev rezultatov in podelitev nagrad in priznanj, potem pa so lovci ob tradicionalnem lovskem golažu povabili na ples. Razglasili so tudi ekipo, ki bo 25. in 26. junija zastopala ZLD na prvenstvu Lovske zveze Slovenije v Postojni Tekmovanja se bodo udeležili: Alojz Bandelj, Janez Zupet, Ivan Slak, Jože Jordan, Darinko Kušljan, Stane Lipovec in Ciril Kaferle.
T. JAKŠE
ELAN V POLFINALU
Novomeški nogometaši so dosegli velik uspeh, saj so se uvrstili v polfinale tekmovanja za jugoslovanski pokal na območju Slovenije. Kot dolenjski zmagovalci so najprej z 1:0 premagali Rudarja* iz Senovega, v osmini finala bi se morali pomeriti s Koprom, vendar ta ekipa ni prišla v Novo mesto in ako je Elan to tekmo dobil s 3:0, v četrtfinalu so na Vrhniki premagali Usnjarja z 2*0. Tako se bodo igralci Elana v nedeljo na domačem igrišču pomerili s kranjskim Triglavom, zmagovalec tega srečanja pa bo v Ljubljani igral z zmagovalcem srečanja Maribor—Nafta.
SPREJEM ZA ROKOMETAŠE
Ob uvrstitvi rokometašev Inlesa v I. B rokometno ligo je skupščina občine Ribnica rokometnemu klubu podelila priznanje, rokometaše in treneija Jožeta Šilca pa sta sprejela predsednik ribniškega izvršnega sveta Franc Lapajne in direktor DO Inles Mirko Anzeljc, v Kočevju pa je predsednik občinske skupščine Jože Novak priredil sprejem za rokometašice Itasa, nove članice II. zvezne rokometne lige.
Zmaga je ostala doma
Na jubilejnih 20. pionirskih športnih igrah v Kočevju so zmagali domačini — Prihodnje leto igre v Ribnici
ZMAGOVALEC DOLENJSKE TRAP LIGE - Alojz Bandei, član 'ovske družine Veliki Gaber, je prejel prehodni pokal ZLD Novo mesto za najboljšo skupno uvrstitev v kombinaciji. Predajata ga referent LD Padež Franc Pečnik in starešin Zmago Špacapan.
PRVA EKIPA SIPY
V rekreativni ligi v malem nogometu brežiške obi :ine je sodelovalo osem ekip športnih društev in Kr‘>jeynih skupnosti. Prvo mesto je osvojila ekipa Sipy iz Brežic, 2. ŠD .e«, 3. Naša krila; najboljši strelec je Zoran Stamenkovič iz ekipe Sipy.
v IVANČNI GORICI MERCATOR
V počastitev krajevnega praznika Ivančne goreči so na keglisču Což Pripravili turnir. Zmagala je ekipa ‘tebanjskega Mercatorja z 2.335 Podrtimi keglji, druga je bila ekipa Grosupljega (2.343), 3. pa Univerzal 12.221). Med posamezniki so bili najboljši: Goleš (416), M. Veber 1407), oba Mercator, Kosec (397).
VODI BARTOU
Po prvem delu klubskega prvenstva trebanjskih kegljačev vodi Ja-nez Bartolj s 3.280 podrtimi keglji; sledijo- Goleš (3.369), Gričar (3.182), Tkavc (3.180), Tratar (3.022) itd. Drugi del prvenstva se bo začel septembra in bo trajal do konca leta, kegljali pa bodo na kegljišču Čož v Ivančni gorici.
»STARI DEČKI” ŠE NEPREMAGANI
Po dozdajšnjih rezultatih sodeč, ima ekipa Old boys največ možnosti, da zmaga v rekreacijski košarkarski ligi novomeške občine. „Stari dečki ’, ki tekmujejo v skupini B, so v 3. kolu premagali Mirno peč (70:47), v 4. pa Bršljin (65:46). Za nepremaganimi „dečki” sta v tej skupini druga in tretja na lestvici ekipi Bršljina in Loke s po enim porazom, še brez zmage pa zaostajata Pionir in Mirna peč. V skupini A po nepopolnih štirih kolih najbolje kaže ekipi Marofa, ta je z veliko razliko v koših premagala šmarjeto in Žabjo vas in kljub eni manj odigrani tekmi vodi pred Drsko.
TENIŠKA ŠOLA V CATEŠKIH TOPLICAH
Tepišku klub Terme iz Brežic je pričel s teniško šolo za odrasle. Šola je ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure na teniških igriščih v Čateških Toplicah. Šola e je začela včeraj, trajala pa bo 12 ur. Za člane kluba je cena 1.000 dinarjev, za nečlane pa 3.000 din.
Prvo Kočevje, 2.,Delnice, 3. Ribnica — tac je vrstni red jubilejnih 20. pionirskih športnih iger pionirjev teh treh občin, ki so bile letos v Kočevju, prihodnje leto pa bodo v Ribnici
Igram je prisostvoval tudi Marjan Lenarčič, sekretar glavnega odbora ZZB NOV Slovenije, kr je pred dvajsetimi leti na prvih igrah podelil zmagovalni ekipi pokal ZTKO Slovenije; dalje sekretar TKS Slovenije Marko Trškan, predstavniki družbenopolitičnega življenja občin Delnice, Kočevje in Ribnica ter drugi gostje.
Ob tem jubileju so predstavniki ZTKO vseh treh nastopajočih občin podelili priznanja posameznikom in organizacijam, ki so dolga leta sodelovali na teh igrah. V ribniško občino so šla 4 priznanja, v delniško 10, v kočevsko 13; priznanje pa je prejel tudi Marjan Lenarčič.
V atletskem delu tekmovanja so bili v posameznih panogah zmagovalci naslednji: Moški: 100 m: Prekolj (KO), skok v višino: Ivanež (KO).ssuvanje krogle: Blatnik (KO), 1.000 m: Ko salo vi č (RI), skok v daljino: Blatnik (KO), štafeta 4x100 m:	Kočevje	(Balovski, Dufanin,
Kozina, Pekolj). Zenske: lOOm: Obranovič (KO), 600 m: Petranovič (DE), višina: Drobnič (KO), daljina: Lesar (RI), suvanje krogle: Dukič IDE), štafeta 4xl00 m: Kočevje
rezultati kažejo, da se trdo delo prejšnjih let lahko dobro obrestuje.
Posebno pohvalo novomeški atletiki pomeni odločitev strokovnega sveta Atletske zveze Jugoslavije, da med kandidate za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu uvrsti Igorja Primca, Andreja Lapanjeta in Roberta Šikonjo. Ker pa, AZJ za njihove priprave nima denarja, naproša ožjo družbeno skupnost, naj za omenjene tekmovalce preskrbi posebna sredstva za specialne priprave, da bi lahko prvenstvo pričakali kar se da dobro pripravljeni Zaenkrat o tem ni nasa ožja družbena skupnost niti razpravljala. Evropsko prvenstvo pa bo od 25. in 28. iDu
J. PENCA
avgusta na Dunaju.
V NEDELJO KOLESARSKI TRIM
Novomeški kolesarski delavci bodo v nedeljo, 26. junija, že tretjič letos pripravili kolesarsko trimsko vožnjo. Zbirališče bo na Drski ob 9. uri, proga bo dolga 20 km in bo peljala od Drske preko Straže in Prečne nazaj na Drsko; na poti bodo kontrolne postaje. Šola, iz katere bo največ udeležencev, bo prejela pokal, najmlajši in najstarejši udeleženec ter najštevilnejša družina pa diplome.
LEP NAPREDEK MLADEGA SKAKALCA
Rok Jožefi komaj 16-letni skakalec v višino, član novomeškega atletskega kluba, je v zadnjem času močno napredoval saj je na nedavnem tekmovanju preskočil 198 cm, kar je celih 15 cm več od njegovega naj bo h šega lanskega rezultata.
(Klarič, Baudek, Kužnik, Obranovič).
Pri atletiki so v moški konkurenci zmagali Ribničani, 2. Kočevje, 3. Delnice; pri ženskah pa 1. Kočevje, 2. Ribnica, 3. Delnice.
Pri grah pa so v odbojki pri moških in ženskah zmagali Kočevci
2. Ribnica. V košarki so v moški konkurenci zmagali Kočevci pri ženskah pa Delničanke. V namiznem tenisu je bil končni vrstni red
Si moških tak: 1. Kočevje, 2. elnice, 3. Ribnica; pri ženskah p 1. Ribnica, 2. Delnice, 3. Kočevje.
Plavanje - moški: 50 m prosto: Devjak (KO), 50 m prsno: Wutte (KO), štefata 4x50 m: Kočevje (Brus, Wutte, Majerle, Devjak); ženske ^50 m prosto: Petranovič (DE), 50 m prsno: Novak (KO), štafeta 4x50 m: Kočevje (D. Novak, M. Novak, Conta, Jelenovič). V mo3ci in ženski konkurenci j‘e zmagalo Kočevje, šah: pionirji iz Delnic so s 4:0 odpravili Kočevce in Ribničane, v boju za drago mesto pa so Kočevci premagali Ribničane s 3,5:0,5; enak vrstni red je bil tudi pri ženskah. Rokomet: moški: 1. Ribnica, 2. Kočevje, 3. Delnice; ženske: 1. Kočevje, 2. Delnice, 3. Ribnica. Streljanje: pionirji Pantar (KO), pionirke Koščak (KO). Nogomet: 1. Kočevje, 2. Delnice, 3. Ribnica.
Končni vrstni red: 1. Kočevje (440 točk), 2. Delnice (280 točk),
3. Ribnica (230 točk).
L P.
JUBILEJ
NOVOMEŠKEGA
ZENSKEGA
ROKOMETA
V počastitev 10-letnice ženskega rokometnega kluba Novo mesto, ki je bil dvakrat republiški prvak, enkrat zmagal v pokalu mladosti ter osvojil četrto mesto v jugoslovanskem rokometnem pokalu, so pripravili turnir, na katerem so poleg Novomeščank sodelovale še igralke šentjemejske Iskre in mettliške Beti, žal pa kljub obljubi ni prišla ekipa ljubljanske Olimpije. Na turnirju so zmagale Novomeščanke, ki so v odločilnem srečanju tesno premagale Iskro z 20:19.
SLOVENSKI
REKORD
ŠIMUNICA
Milan Šimunič, atlet iz Dolenjskih Toplic, ki nastopa za celjski Kladivar, je na finalu atletskega pokala Jugoslavije v Sarajevu v troskoku z rezultatom 15,96 m postavil nov slovenski rekord v tej disciplini in osvojil drugo mesto za Hege-dišem, ki je skočil 16,18 m. Tako se je Šimunič uvrstil tudi v jugoslovansko reprezentanco, ki bo v petek, soboto in nedeljo tekmovala na balkanskih igrah v turškem Izmiru.
Odločala znanje in spretnost
V RIBNICI ZMAGALI CELJANI
V ribniški športni dvorani je bilo minulo soboto finale rokometnega prvenstva Slovenije, na katerem so zmagali mladi igralci Aero Celja. Rezultati: Inles - Usnjar 10:15, Aero Celje - Partizan 15:13, Usnjar - Partizan 17:15, Inles - Aero Celje 11:11, Usnjar - Aero Celje 11:24, Inles - Partizan 15:14. Vrstni red: Aero Celje (5 točk), Usnjar (4), Inles (3), Partizan (0).
ZMAGA BREŽIŠKIH TENISACEV
V okviru ekipnega prvenstva Slovenije v tenisu je v ljubljanski območni skupini ekipa Brežic v Novem mestu z rezultatom 3:2 premagala Novomcščane. Rezultati: Jožef - Ivanovič 0:2, Breščak -Palfy 0:2, Stokanovič - Prosenc 2:0, Uhl — Rainer 2:0, Turk, Splichal - Palfy, Ivanovič 0:2.
Na letošnjem avto-rallyju 5. junija je nastopilo kar 56 gasilskih ekip občine Novo mesto s skoraj 500 tekmovalci. Pokale, diplome in priznanja so podelili v nedeljo na slovesnosti ob 70-letnici gasilskega društva v Prečni.
Med prostovoljnimi gasilskimi društvi je med člani pehodni pokal v trajno last prejela desetina iz Lakovnic (830 točk), 2. Dol. Straža (824), 3. Mirna peč (801), 4. Zbure (801), 5. Kamence (800). Med članicami je največ točk osvojila desetina iz Gabrja (598), 2. Zbure (577), 3. Ratež (572), 4. Ždinja vas (571), 5. Novo mesto (565). Med industrijskimi društvi so si mesta razdelili: Krka (834), Novoteks (806), Novoles (792), IMV (778),
I
lAKOVNICAM pokal v TRAJNO LAST — Poveljnik gasilske desetine društva Lakov-nice prejema prehodni pokal za najboljše mesto med člani. (Foto: J. Pavlin)
JLA (690). Pri članicah sta tekmovali le dve ekipi: Krka je zbrala 597 točk, ekipa Novoteksa pa 562 točk.
Pri osnovni šoli XII. SNOUB v Bršljinu je bilo 12. junija pionirsko in mladinsko tekmovanje gasilskih desetin v štafeti in upravljanju z motorno brizgalno. Najbolje uvrščene ekipe s tega tekmovanja so se uvrstile' na republiško tekmovanje,
ki bo septembra v Lj ubljani.
Rezultati: pionirji A: 1. Šentjernej (230 točk), 2. Dvor (226), 3.
Podturn (225). Pionirke A: 1. Mokro polje (239), 2. Podturn (197). Pionirji A: „mladi gasilec”:
1. OŠ Škocjan (204); pionirji B: 1. Otočec (237), 2. Stranska vas (231), 3. Šentjernej (205); pionirke B: 1. Mokro polje (223); pionirji B „mladi gasilec”: 1. OŠ Brsljin (223),
2. OŠ Šmihel (156). Med mladinci je bila najboljša ekipa Otočca (454), za njo pa so se uvrstile ekipe: Smolenja vas (441), Bela cerkev (418). Mladinke z Rateža so osvojile 434 točk, ekipa Ajdovca pa 409 točk.
J. P.
e v
..trojice” ji precej novega, od njih pa
Rokometni vzpon Ponikev
Ekipa Ponikev v 1. slovenski ligi, kjer tudi računa na uvrstitev v vrhu — Pomoč delovno-vzgojnega zavoda
Letošnjemu uspehu rokometa v ribniško-kočevše rokometaši Ponikev, ki bodo v naslednji tekmovalni sezoni igrali v 1. slovenski ligi, saj so prepričljivo osvojili prvo mesto v drugi republiški ligi zahod.
V delovno-varstvenem zavodu Ponikve precej pozornosti namenjajo športu, še posebej rokometu, kije že več let zelo priljubljen v tem kraju, v zadnjem letu pa je njihova ekipa kvalitetno precej napredovala.
Klub je imel dobro generacijo igralcev, ki so igrali najprej v dolenjski ligi nato v ribniško-grosupeljski ligi in se nato kvalificirali v drago re-publišl li, da
ubliško ligo. V upravi so se odloči-, da pritegnejo nekaj dobrih zunanjih igralcev, kot so Doblekar, Bačič, Vujinovič iz Kolinske Slovana ter še nekaj igralcev iz sosednjega Dobrega polja.
Prihod ljubljanske igro vnesel l so se marsikajkorlstnega naučili tudi dragi pralci. Prvi trener je postal Franc Doblekar, ki hkrati za ekipo tudi igra. Ponikve so v prejšnji sezoni igrale zares izvrstno in so prvenstvo končale z enim samim porazom. Sedaj igralci z veliko optimizma pričakujejo nastop v enotni lipi. Povedati je treba tudi da ekipi največ pomaga delovno-varstveni zavod, ki rokometašem daje največ potrebnega denarja za tekmovanje.
..Rokomet v Ponikvah .zanima tako rekoč ves kraj. Imamo tudi pionirsko in mladinsko ekipo, igralci so res dobri, kar zagotavlja, da se bomo v prvenstvu enakopravno borili z dragimi ekipami. Pričakujemo, da se bo naša ekipa uvrstila v sam vrh tabele,” pravi Ivan Poljšak, vodja rokometne sekcije v delovno-vzgojnem zavodu Ponikve.
M. GLAVONJIC
Kje si, ljubi oče naš, kje tvoj mili je obraz,
Kje so tvoje pridne roke, ki so delale za nas?
V SPOMIN
17. junija je minilo 10 let, odkar smo za vedno izgubili našega skrbnega in dobrega ata
IGNACA MEGLICA
iz Dol. Nemške vasi 10, Trebnje
Vsem, ki obiskujete njegov tihi dom in ki ste ga ohranili v lepem spominu, iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
&
I; 'm
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
24. junija bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, stric in brat
ALOJZ ZI BERI
Dolenji Leskovec pri Brestanici
Vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate svečke, prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Jožefa, hčerke Olga, Lidija, Zdenka z družinami, hčerka Jožica, sinovi Polde, Alojz, Janko z družinami in ostalo sorodstvo
ZAjHVALA
V novomeški bolnišnici je v 78. letu starosti po težki bolezni umrl
FRANK VIRANT
55 let preživel v Kanadi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vsem, ki so z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih. Zahvalo smo dolžni Domu starejših občanov Novo mesto, dr. Kramarju in strežnemu osebju novomeške bolnišnice. Iskrena hvala tudi kaplanu iz Šentjerneja za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sestra Marija z družino, brat Karol z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 47. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
TONE PIRC
iz Vel. Podljubna
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala darovalcem cvelja in vencev, podjetjem Krka—tovarna zdravil, Novo mesto, sodelavcem ampulnega oddelka in sindikatu, SGP Pionir TOZD MKI, GG Novo mesto, osnovni šoli Birčna vas, osnovni šoli Dragotin Kette, godbi, pevcem in govornikoma. Še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Vida, sinovi Matjan, Bojan, Bogdan, hčerka Maja, sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
Emona - Dolenjka TOZD Engro-detajl Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge
MESARJA-PRODA-JALCA v Blagovnici Trebnje
Pogoj: Končana živilska šola.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Rok prijave je 8 dni.
416/25-83
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica
IVANA RUS
z Brega 15 pri Ribnici
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in vence, za nesebično pomoč in spremstvo pokojnice na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Boškoviču iz Zdravstvenega doma v Ribnici in osebju urgentnega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani za lajšanje bolečin. Prav iskrena hvala ribniškemu dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Ana in Rozalija z družinami
AGRARIA BREŽICE proizvodnja in trgovina DS Skupnih služb
Razpisna komisija in komisija za delovna razmerja
ponovno razpisujeta in objavljata prosta dela in naloge:
1.	VODJE POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske ali ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj;
— da imajo višješolsko izobrazbo ekonomske ali ustrezne smeri ali 5 let delovnih izkušenj.
2.	PRAVNIKA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko izobrazbo za pravo, i delovnimi izkušnjami.
3—letnimi
Posebni pogoji za naloge pod 1 in 2:
— aktivno znanje slovenskega in srbohrvaškega jezika;
- delovne naloge so vezane na večkratno odsotnost z doma, ker ima OZD poslovne enote po vsej SFRJ;
- družbenopolitična aktivnost;
— ustrezna organizacijska sposobnost.
Osebni dohodek in ostali pogoji po dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na gornji naslov v 20 dneh po objavi.
Dela in naloge so za nedoločen čas.
Kandidate bomo o sprejemu obvestili v 30 dneh po ■končanem zbiranju prijav.
415/25-83
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, babica, sestra in teta
URŠULA OFAK
roj. Južnič iz Dolnje Brige 2, Kočevska Reka
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, znancem, KS Kočevska Reka, Posestvu Snežnik Kočevska Reka za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vence in spremstvo pokojnice na njeni zadnji poti, duhovniku pa za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Angela, Ivanka, Marija, Ančka, Roza z družinami
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil dragi mož, oče, ded in praded
ANTON SALMIČ
iz Stare Bučke 30
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZB Bučka, ZB Škocjan ter njihovima govornikoma tov. Tomažiču in tov. Engezber-geiju za poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
OBVESTILO
KIT - KZ „KRKA" Novo mesto TOZD „OSKRBA"
obvešča cenjene potrošnike in goste, da bo zaradi adaptacije od 24. junija
ZAPRTA DELIKATESA
na Cesti komandanta Staneta 24 (mesarski bife). Adaptacija bo trajala predvidoma 90 dni.
Suho malico bodo potrošniki lahko kupili v lokalu nasproti delikatere na Cesti komandanta Staneta 15.
Po končani adaptaciji se priporočamo.
411/25-83
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre, tete in svakinje
MARI JE ERBEŽNIK
rojene KOBE iz Gornjega Polja 7
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč, darovano cvetje in vence ter izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto za večletno zdravljenje, pevcem, govorniku in župniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ANEARH
iz Jelš pri Leskovcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem TOZD Vzdrževanje, kolektivu Dolenjke, sodelavcem Špecerije in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Lojze z družino, hčerke Anica z družino in ostalo sorodstvo
Vinska trta že rodi, a tebe od nikoder ni
V SPOMIN
Nenadoma in mnogo prezgodaj je odšel od nas ljubi mož, oče, stari oče, zet, brat, stric in svak
CIRIL GORNIK
Pristava 7
21. junija je minilo leto dni žalosti, odkar je ugasnilo tvoje življenje. Dom, za katerega si se tako prizadeval, je ostal prazen, odet v žalost in samoto. Težko je življenje brez tebe in praznina je v domu, kjer smo bili srečni. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
24. junija bo minilo leto dni, odkar je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame
JOŽEFE BADOVINAC
Stopiče 34
Čas ni zacelil rane, čas ni ozdravil bolečine. Draga mama, v naših mislih si še vedno z nami.
Vsi njeni
Al
NAGRADA V NOVO MESTO
Žreb je tokrat med kopico rešenih križank izbral tisto, ki jo je na uredništvo poslala PETRA ROVAN iz Novega mesta. Po pošti smo ji že poslali nagrado: enega najboljših romanov ameriškega Slovenca Louisa Adamiča ,JDinamit“. Obogatite svojo domačo knjižnico: rešite našo malo nagradno križanko in rešitev pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 7, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
Raziskave ne dajo odgovora, ali škodi ali ne
GL MESIT ŠVICE
PETA NA ČEVLJU
čina te snovi. Ko torej človek neha vedno uživati kavo začuti pomanjkanje potrebnih snovi in njegov organizem reagira s tipičnimi znaki: glavobolom, povišanim krvnim pritiskom, nerazpoloženjem, občutljivostjo in razdražljivostjo ter drugimi znamenji. Pitje kave človeka torej zasvoji, vendar pa so si zdravniki edini, da je ta zasvojenost razmeroma blaga.
Kot vsak strup je tudi kofein v pretiranih količinah nevaren. Nekaterim že nekaj skodelic kave povzroči zvenenje v ušecih, težave pri dihanju, hitro in nepravilno utripanje srca, tresavico in mišično napetost, nekateri pa brez škode požlam-pajo po deset in več skodelic. Deset gramov kofeina je smrtna doza. No, prave nevarnosti za smrt od pitja kave ni, saj bi morali v nekaj minutah spiti sto skodelic kave, da bi zaužili smrtno dozo.
Redno uživanje večjih količin kave pa je po nekaterih raziskavah sodeč škodljivo za zarodek. Nosečnice bi nikakor ne smele spiti več skodelic na dan. Poskusi, ki so jih opravili pred tremi leti, kažejo, da pretirano pitje kave poškoduje za-
OTDK PRI SPLITU
TEBANSK
KRALJ
Ni malo ljudi, ki imajo za najvažnejše jutranje opravilo, da si skuhajo skodelico vroče prave kave. In čeprav je dišečega kavinega zrna v naši domovini uradno vse manj (v trgovinah je to zelo jasno) in se na naših mejah dogajajo prave komedije in tragedije s tihotapljenjem kave, po jugoslovanskih domovih zjutraj še vedno kot čudežno prijetno diši, da sploh ne omenimo pisarn in pisar-nic, kjer je navsezgodaj prvi na delu kuhalnik in prvo orodje, ki ga prime delovno ljudstvo v roke, skodelica kave.
Po vsem tem bi lahko sodili, da je kava za Jugoslovane živilo številka ena. V resnici pa je kava bolj škodljiva kot koristna. Oglejmo si tokrat to priljubljeno in čiščeno kavo z drugačnimi očmi in pozabimo na prijetno aromo, občutke poživljenosti in svežosti, ki naj bi jih menda v nas prebujala.
Potem ko smo spili skodelioo kave, se najkasneje v eni uri sproži v našem telesu vrsta procesov. Nad-ledvičnica začne izločati v krvni obtok dvoje spodbujevalnih snovi, zveča se tudi količina sladkorja v krvi. Ker se krvne žile in Klice skrčijo, se za skoraj desetino dvigne krvni tlak, malce pa se zniža število srčnih utripov.
Ves ta mali vihar v telesu je posledica kofeina, bistvene sestavine kave. V eni skodelici ga je okoli 85 miligramov, odvisno od tega, kako močno kavo skuhamo. Nekaj manj je kofeina v instant kavah. Sicer pa je moč ta alkaloid najti v številnih drugih rastlinah; (našteli so jih preko 160). Človeštvo uživa kofein že tisočletja. Azteki so ga pili v zvarkih iz kakaovega zrna, Afričani v zvarkih iz kole (danes to snov uporabljajo v sloviti coca coli), Kitajci in za njimi skoraj ves svet v čajih, Etiopci in Arabci ter za njimi tudi ves razviti svet pa tudi v kavi. Po nekaterih podatkih redno uživa kavo kar sedem od desetih odraslih.
A tudi tisti, ki kave in čaja ne pijejo, zaužijejo lahko precej kofeina v drugih pijačah in celo zdravilih, od čokolade do najrazličnejših brezalkoholnih pijač in od blažil bolečine do zdravil proti prehladu.
Šele v nekaj zadnjih letih se je pozornost medicinskih raziskovalcev obrnila proti kofeinu, oziroma kavi. Predvsem so želeli dobiti znanstvene odgovore na bistvena vprašanja: ali povzroča kofein zasvojenost, ali slabo vpliva na srce, ali povzroča poškodbe na zarodkih, ali slabo deluje na zdravstveno počutje in nazadnje tudi ali povzroča raka.
Pravi pivci kave sami dobro vedo, da ni lahko opustiti vsakdanjih skodelic kave, znanstveniki pa jim seveda pritrjujejo. Kofein zares povzroča zasvojenost. Sele pred dvema letoma je raziskovalcem uspelo odkriti, zakaj. Ugotovili so, da je kofein po svoji sestavi zelo podoben enemu od možganskih transmiter-jev, to je posebni snovi, ki deluje v človeških možganih kot prenašalec sporočil. Ker torej v človeškem organizmu kofein nastopa kot „do-mač gost“ in deluje neposredno v aktivnostih možganov in telesa, povzroči, da se zmanjšuje naravna koli-
METER
IZOGENI
JA
OSMIJ
OGRADA
NAŠA
PEVKA
SL REKA
UDAREC S PRSTI
NENASIČ OGU VODI :
Rešitev nagradne križanke
EGON
TOMC
KLINČEK
PREBIVAL KA ATEN
SEMIT
BOG
OBRAT
TROP
OVUALK/
TGURAPSI
ČETVORKI
EDINICA
SREDIŠČI ! VODNA ELE ATOV ŽIVAL
STARI
SLOVAN
REKA V Z AFRIKI
PERNATA
ŽIVAL
ARAGO-
NIT
Ne hodi na pot s pričakovanjem silnih lepot, temveč s Pobožnostjo do malega, in doživel boš veliko lepoto.
S. GRUM
LENOBA
REKA V SLAVONIJI
ŽENIN
OČE
Grizli odpisan?
Vse manj sivih medvedov
Popačeno prikazovanje medicinskih sester
Strašni severni medved (ursus aretos horribilis), ki mu sicer pravimo grizli ali sivi medved, se nevarno pomika na rob izginotja.. Pred dobrimi sto leti se jih je klatilo po Severni Ameriki kakih 50.000, zdaj pa se raziskovalci boje, da jih ne bi našteli niti tisoč, če bi se tega lotili.
Sporna zma, okoli katerih st krešejo ugotovitve raziskoval cev.
Ljudje so nagnjeni k premi-šljanju in ustvarjanju sodb po kalupih, ker je tako pač najlažje, vendar zaradi tega trpi podoba prenekaterega poklica, če tokrat pogledamo le to plat. Med poklici, ki po krivici dobivajo vse bolj popačeno podobo v številnih pogrošnih knjigah, stripih, risanih šalah, televizijskih nadaljevankah in filmih, je tudi poklic medicinske sestre.
Medicinsko sestro prikazujejo kot nočno igračko za dežurnega zdravnika, vsem dosegljivo zadnjico za ščipanje, lahko dosegljiv plen za bolj zagrete bolnike ali kot bebasto lutko, ki zna samo brisati znoj z zdravnikovega čela, ali pa kot zadrto, neprijazno babše, ki ravna z bolniki nadvse strogo in nečloveško. Takšnemu prikazovanju težkega in tako po krivici popačenega poklica so se javno uprle britanske medicinske sestre, ki so nedolgo tega z demonstracijami v središču Londona opozorile na vse skupaj.
Zveza britanskih medicinskih sester bo zdaj bolj budno spremljala poplavo pogrošnih prikazov tega poklica in pravočasno ukrepala. Nič več ne bodo dovolili javno žaliti njihov poklic. Kar prav imajo!
Elektronska mikrografija rumenega dežja in čebeljih odpadkov gte za isto snov.
rodek. Dve skodelici na dan že lahko povzroče oslabljen razvoj kosti zarodka. Lanski poskusi na 12.205 nosečnicah v ZDA in na Finskem pa prejšnje ugotovitve zanikujejo. Raziskovalci niso mogli odkriti zanesljivih povezav med pitjem kave in poškodbami zarodkov. Velja naj, da morajo nosečnice s kavo vseeno ravnati previdno.
Podobno so se končale tudi nedavne obsežne raziskave, s katerimi so poskušali odkriti, ali uživanje kave škoduje srcu. Najstarejše raziskave kažejo, da so ljudje, ki spijejo več kot dve skodelici kave na dan za 50 odst. bolj ogroženi od srčne kapi, medtem ko so pivci več kot šestih skodelic na dan ogroženi še zanesljivih povezav.
Še ostrejši je boj med raziskovalci, ki iščejo povezave med kofeinom in rakom. Nekatere raziskave kažejo, da te povezave so, druge, da jih ni.
Komu torej verjeti?
Švedski genetik z uppsalske univerze, ki slovi kot prvovrsten raziskovalec vplivov kofeina na človeka, meni, da zmerno uživanje kave ne škodi. Kave se naj varujejo k nosečnice in ljudje z nekaterim: boleznimi, kot je aritmija ipd.
MiM
Sivega medveda so iztrebili lovci, nekaj pa seveda tudi uničevanje naravnega okolja, kjer so medvedi živeli. Še največja skupina grizlijev je prebivala v znanem narodnem parku Yellowstone, kjer so jih našteli okoli 200. A tudi njihovo število se je začelo močno zmanjševati.
Znanstveno odkritje kaže, da sporni strup rumeni dež ni nujno proizvod sovjetske vojaške industrije
barva, oblika, velikost in vsebnost tega, čemur pravijo vojaški strokovnjaki rumeni dež in kar naj bi bil sovjetski bojni strup, popolnoma enako čebeljim odpadkom. V omenjenih deželah čebele vso zimo prežive zaprte v svojih panjih, nato pa v velikih skupinah odletijo na čistilni let, med katerim se znebijo odpadkov v telesu. To naj bi bil rumeni dež. Strupen pa je zato, ker se na odpadke, v katerih je tudi nekaj peloda, vežejo mikroorganizmi, ki izločajo strupene snovi, predvsem mikotoksine, povzročitelje krvavitev in zastrupitev.
Seveda znanstveno odkritje ne zanikuje v celoti možnost, da je v Indokini in Afganistanu prišlo do uporabe bojnih strupov, po svoje pa kaže na histerijo, ki vlada med obema blokoma.
MiM
(Vir: Newsweek)
Vse od leta 1976 se med vojaškimi strokovnjaki širi močan sum, da so v Sovjetski zvezi izdelali bojni ’ - strup in ga tudi praktično preskusili v Indokini ter v Afganistanu. Gre za tako imenovani ,.rumeni dež", ki povzroča bruhanje, krvavitve in smrt. V Laosu, Kampučiji in Afganistanu naj bi za posledicami tega strupa umrlo že več ljudi. Toda najnovejše odkritje biokemika Mat-thewa Meselsona s harvardske univerze je zadevo popolnoma spreobrnilo.
Biokemik je namreč odkril,, da je rumeni dež dejansko proizvod čebel! S pomočjo žuželkoslovca Thomasa Seeleya je ugotovil, da je
Uprava parka je prepovedala mrhovišča, ker želijo, naj bi življenje v parku potekalo povsem naravno in naj bi se živali prehranjevale same, kot se v divjini. Ta ukrep je najbolj prizadel grizlije, ki so imeli v narodnem parku več mrhovišč, kjer so hotelirji medvedom nastavljali hrano, da so jih lahko opazovali turisti.
Zdaj se grizliji potikajo daleč naokoli, napadajo ovce zunaj parka in so zato večkrat žrtve strela na črno.
Divjih lovcev je kar precej, saj je grizli dragocena trofeja. Za njegov kožuh je treba odšteti 860.000 dinarjev, par njegovih krempljev pa stane na črnem trgu kar 240.000 dinarjev. Torej lepi denarci, za katere marsikdo rad tvega krivolov.
izdajalske pike
Ker se v zadnjih letih močno Sirijo spolne bolezni, strokovnjaki zavzeto iščejo načine, kako bi čim hitreje lahko ugotovili, ali je človek okužen ali ne. Zdaj je treba pač počakati, da se bolezen razvije do takšne stopnje, ko je možno ugotavljanje. To pa je dostikrat šele po tednu dni ali še kasneje, ko seje okužba že lahko prenesla naprej.
Strokovnjaki za gensko inženirstvo obljubljajo, da se bo ugotavljanje spolnih bolezni prav kmalu močno spremenilo. V teku so poskusi, ki naj omogočijo ugotavljanje gonoreje, genitalnega herpesa in chlamy-dije v pol ure. V Seattlu so razvili metodo ugotavljanja tovrstnih okužb s pomočjo mono-klonskih antitelesc, ki jih pridobijo na umeten način. Ta protitelesca pomešajo s krvnim vzorcem, ki ga vzamejo iz genitalij, nato pa vzamejo iz mešanice kapljico za mikroskopsko analizo. Ce je kri okužena s katerim od povzročiteljev omenjenih treh spolnih bolezni, je v mikroskopski sliki opaziti svetleče se pike. Če jih ni, potem ni prišlo do okužbe. Fluorescentne pike nastanejo, kjer se protitelesca spojijo z virusi ali drugimi povzročitelji bolezni.
Zaenkrat je vse ostalo v laboratorijih, vendar so bili dosedanji poskusi tako uspešni, da bo novi način ugotavljanja okuženosti s spolnimi boleznimi prodrl v prakso že prihodnje leto. Tako vsaj načrtujejo v ZDA.
Janez Trdina
Naj povem nekoliko njegovih misli o narodih. Za nemškega kmeta je trdil, da je tako podoben slovenskemu kakor brat bratu. Čutil se je pri njem kakor doma. Samo to ga je žalilo, da se rad posmehuje božjim rečem, še med mašo da je videl dostikrat Nemce kvartati in pijančevati. Pri vojakih pa se ne spridi noben fant tako hudo in hitro kakor nemški. V dveh, treh mesecih da je kakor spremenjen, babjek, da mu ga ni para, pijanec brez mere in slab tovariš, da mu ni nič verjeti. V vojski se bije hrabro, ali se vede strašno surovo in silovito in odriva svojo krivico rad na Hrvate. Nemški meščani in gospoda so se Tratniku zdeli še dosti bolj razuzdani nego slovenski.
Lahe je od konca zaničeval, ker je zmerom slišal, kako so plašljivi, potuhnjeni in malopridni. To mnenje pa se mu je kmalu predrugačilo. Na vso moč zdaj hvali in povzdiguje laško treznost, zmernost, pridnost in spretnost. V vojski ni Lah kos ne Slavjanu ne Nemcu, ali to velja le sploh. Piemončani in Garibaldovci pa so se tepli srdito in stanovitno, da bi bili cesarske gotovo užugali tudi brez francoske pomoči, da se niso bali drugi Lahi tako silno našega smodnika in bajoneta. Poštenja in odkritosti je našel na Laškem več ko na Kranjskem. Laškega kmeta omiluje, da ni sam svoj gospodar, ampak gol najemnik bogatih posidentov, ali vselej se je moral čuditi, da govori tudi najprostejši človek tako lepo in po gosposko, kakor na Kranjskem še meščani ne znajo.
Lahe je sovražil samo za eno reč: da so se zmerom puntali. Ko je ljudem, pri katerih je stanoval, to upornost včasi očital, so mu dejali: ,,Mi se ne vzdigujemo zoper nikogar, ampak drugi ne puščajo nas na miru. Mi hočemo biti zase, ali ne želimo nikogar podjarmiti. Požrešni Nemec bi imel rad ves svet pod sabo; tlači nas in še mnoga druga ljudstva. Kdo je tedaj kriv? Menimo, da Nemci, ne mi. Noben poštenjak ne more zameriti narodu, ki se brani tujega jarma."
Teh besed Bošte ni razumel, imel jih je za prazen izgovor.
Doma je vedel samo, da je Kranjec. Sam pravi, da ni čutil nič narodnega ponosa. Vse, kar je videl in slišal, je kazalo veljavo in slavo edinega nemškega jezika. Materina beseda je j hlapčevala. To ga ni nič peklo. Ko bi bil mogel, bi se bil iz srca rad ponemčil. Razgovarjajoč se s Čehi, je prvikrat začutil r' ljubezen do svoje domovine in narodnosti. Ko se je vrnil v £ domačijo, je začel prebirati slovenske knjige in se zapisal tudi \ v Društvo svetega Mohorja. 2 vsakim človekom govori najrajši > po domače. Če se meni z njim kak gospod po nemško, mu odgovarja po nemško iz priljudnosti. Ali kadar pride v kako cesarsko pisarnico, ne bi rabil za noben denar tuje besede, ker L zahteva možato, da ima na slovenskih tleh prvo in glavno ^ mesto slovenski jezik.
Za vse enaka nadomestila
Sprejet sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva — S 1. julijem tudi nekoliko spremenjene participacije  	e___________________
Razmeroma precej obsežen dnevni red za zadnjo sejo skupščine novomeške zdravstvene skupnosti, ki je bila pretekli torek, je vseboval tudi nekatere točke, zaradi katerih bi bilo pričakovati, da bodo imeli delegati marsikaj povedati. Vendar pa ni bilo tako, saj so se delegati v glavnem brez večjih pripomb strinjali z obravnavanimi gradivi ter z mnenji posameznih odborov skupščine o njih.
Med pomembnejšimi odločitvami velja omeniti sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki je od letošnjega januarja naprej šel skozi vse faze obravnavanja in usklajevanja ter pri tem seveda doživel nekaj sprememb. Sedaj je torej sprejet, veljati pa bo začel 1. julija letos. Sporazum ureja vrsto
REGRCA VAS: KRAJEVNI PRAZNIK
Krajani krajevne skupnosti Regrča vas bodo v nedeljo, 26. junija, letos prvič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na prve krajane Regrče vasi, ki so pred 41 leti odšli v partizane. Ta dan bo ob spomeniku pri Roku velika proslava v spomin na vse Regrčane, ki so dali svoja življenja za svobodo, krajani pa bodo proslavili svoj praznik tudi z veliko delovno zmago. V uporabo bodo svečano predali dom krajanov, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom: Po proslavi in otvoritvi doma, kjer pričakujejo poleg predstavnikov občine tudi narodnega heroja Staneta Potočarja, bodo pripravili še tovariško srečanje.
zadev s področja zdravstvenega varstva, med drugim tudi nadomestila osebnega dohodka v času bolezni, o čemer je bilo v času razprav precej govora. S sprejetjem sporazuma se delovne organizacije zavezujejo, da bodo v svojih samoupravnih aktih zagotovile nadomestila v taki višini, kot jih določa sporazum, medtem ko je bilo doslej na tem področju precej razlik.
Tako bo z julijem pripadalo vsem delavcem 75-odstot-no nadomestilo osebnega dohodka za prve tri dni odsotnosti z dela ter za ves čas odsotnosti zaradi nege družinskega člana; za odsotnost od četrtega do petnajstega dne pripada delavcem 85 odstotkov osnove ter za dtjšo odsotnost 90 odstotkov osnove. Stoodstotno nadomestilo pripada vojaškim invalidom, udeležencem NOB ter delavcem, ki so odsotni z dela zaradi poklicne bolezni, nesreče pri delu, dajanja krvi itd.
Sporazum ureja tudi participacijo za zdravstvene storitve, kjer bodo prav tako nekatere spremembe, ki bodo začele veljati s 1. julijem. Nekoliko višja bo participacija za bolnišnično in zdraviliško zdravljenje, za zdravila ostaja enaka, za vse ostale storitve pa so razlike skoraj nepomembne.
Delegati so sprejeli tudi poročilo o razdelitvi sredstev medobčinske solidarnosti ter poročila o poslovanju zdravstvenih delovnih organizacij v prvem trimesečju, pri čemer pa so menili, da bo uresničevanje delovnih in finančnih načrtov možno realno ocenjevati šele ob polletju. Dalje je bil sprejet delovni načrt skupščine skupnosti vse do konca marca 1984, pa tudi ocena o možnostih zmanjšanja števila delavcev v skupni službi sis družbenih dejavnosti in v delovni skupnosh skupnih služb Zdravstvenega centra Dolenjske Novo mesto, okrog katere, začuda, prav tako ni bilo prave delegatske razprave.
ŠEST DESETLETIJ V SLUŽBI GASILSTVA — Ob sedemdesetletnem jubileju Gasilskega društva Prečna so bili posebne pozornosti deležni veterani, ki so bili prostovoljni gasilski službi zvesti 60 in 50 let. Na sliki (sedijo od leve proti desni): Jože Derganc, Jože Levstik, Ivan Mesojedec, Janez Dular in Franc Dular (sedmi). (Foto: J. Pavlin)
Krajani so slavili z gasilci
Prečna ima svoj krajevni praznik — Borcem in aktivistom plaketo „častni krajan", najprizadevnejšim pa priznanja Osvobodilne fronte — Ob jubileju velika gasilska parada
DELITEV BONOV KOT DOSLEJ
Na občinskem sekretariatu za notranje zadeve Novo mesto še ne vedo, kdaj bodo lahko začeli deliti bone za gorivo za tri poletne mesece. To bo seveda takoj, ko bodo bone dobili, delitev pa bo organizirana tako kot dosedanje. To pomeni, da bodo občani dva dni lahko dobili bone na sedežu sekretariata in v vseh krajevnih uradih v občini od 8. do 17.30, od 14. do 17.30 pa ta dva dneva tudi na sedežih osmih mestnih krajevnih skupnosti. Po tej dvodnevni akciji, v katero bo vključeno 50 občinskih delavcev, bo teden dni organizirana delitev bonov še na sedežu sekretariata in v vseh krajevnih uradih, potem pa bo možno dobiti bone le vsako sredo od 14. do 17. ure. Vsi občani, ki so upravičeni do bonov, naj bi dvignili bone prva dva dneva, in sicer na delilnih mestih, ki so organizirana za območja, kjer stanujejo, da bi preprečili gnečo.
V spomin na 22. junij 1941, ko so komunisti in aktivisti iz Prečne in okolice pod vodstvom sekretarja Frančka Sajeta v gozdu pri Češči vasi začrtali prve sabotažne akcije, so si krajani krajevne skupnosti Prečna izbrali ta dan za svoj krajevni praznik, ki so ga letos 18. in 19. junija prvič praznovali Prvi praznik krajevne skupnosti pa so namenili tudi proslavitvi 704etnega jubileja domačega gasilskega društva.
V soboto zvečer so v kulturnem domu na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti podelili vrsto odlikovanj in pregledali uspehe in delovne zmage v kraju, ki se je predvsem v zadnjih letih precej razširil, saj obsega skoraj 100 hiš z okrog 300 prebivalci Napredek je čutiti tudi v
Krajši konec potegne kupec
Vrsta problemov in malomarnosti v stanovanjski izgradnji — Ni opravičila za nezasedena stanovanja — Hitreje reševati probleme mladih družin v solidarnostnih stanovanjih
Čeprav naj bi bili člani novomeškega občinskega sindikalnega sveta na seji pretekli ponedeljek obravnavali predvsem problematiko nezasede nih in solidarnostnih stanovanj, ki je v občini prisotna že nekaj let, ter pregledali dosedanje rezultate akcije ..uporaba več stanovanj", je v razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki občinske stanovanjske samouprave, beseda nanesla pravzaprav na vse probleme, s katerimi se srečujemo v občini na vseh področjih stanovanjskega gospodarstva.
Že ko je stanovanjske komisija pri sindikalnem svetu obravnavala omenjeno problematiko, je ugotavljala, da kljub številnim pobudam razreševanje enih in drugih problemov ne gre ravno hitro. Tako je v občini še vedno 32 praznih stanovanj (delovne organizacije se izgovar-' jajo, da so kadrovska), medtem ko v delovnih organizacijah, ki imajo prazna stanovanja, čaka na stanovanje okrog 420 prosilcev. Nekaj tu očitno ne more biti v redu, sicer stanovanja ne bi ostajala prazna po več let, čakajoč na kdove kakšne kadre. Prav tako si delovne organiza-
cije premalo prizadevajo, da bi pravočasno rešile stanovanjski problem mladih družin, ki morajo izprazniti solidarnostno stanovanje, kakršnih je v občini precej. Te probleme morajo delovne organizacije v bodoče hitreje reševati. Vsekakor pa naj bi si prizadevali z obstoječim stanovanjskim skladom v občini razrešiti kar največ problemov, v bodoče pa graditi, upoštevajoč zaostrene gospodarske razmere.
Okrog tega je bilo na seji slišati marsikaj. V bodoče bodo v novomeški občinfv stanovanjski izgradnji in reševanju stano-
ŽE ČETRTIČ ULIČNI PIKNIK - V marsikateri soseski, naselju, ulici ali bloku se ljudje komajda poznajo med seboj in živijo bolj vsak zase. To pa gotovo ne drži za prebivalce Ulice Mirana Jarca v Novem mestu, ki so se v soboto popoldan že četrto leto zapored srečali na uličnem pikniku. Več kot 100 mladih in starih se je ibralo sredi naselja, cesta je postala plesišče, prostor pred eno od« garaž pa je postal veselični. Mladinci in pionirji so pripravili kulturni program, starejši pa so poskrbeli, da je polovico noči na minilo zabavno in ob (.............................
nedeljo
zabavno m ob dobri hrani in pijači. (Foto: J. Pavlin)
vanjskih problemov še velike zagate. Delovnim organizacijam manjka denarja za nakup novih stanovanj in skromna sredstva raje razdelijo za kreditiranje zasebne gradnje, zaradi česar se še bolj j podirajo usmeritve o . večji družbeno usmerjeni gradnji, ki je pravzaprav lahko edino upravičena. Družbeno investi-torstvo ne more steči, v praksi ni rezultatov okrog racionalizacije gradnje , čeprav o tem veliko govorimo, stanarine je nemogoče povečevati v skladu z usmeritvami o postopnem prehodu na ekonomske stanarine; ob tem pa kaže opozoriti tudi na to, da prosilci že odklanjajo stanovanja, ki so jim dodeljena, ker ne zmorejo plačati soudeležbe.
Tudi samouprava na tem področju šepa. Stanovanjska skupnost ni mesto dogovarjanja združenih delavcev, saj je med delegati kar 70 odstotkov takih, ki imajo svoje hiše. Tako imajo tisti, ki stanovanje potrebujejo, dejansko .zelo malo vpliva na to, kaj, kje, kako in po kakšni ceni se bo gradilo. Tudi strokovna služba ne odigrava svoje vloge.
Problemov vsekakor ne manjka. V občini naj bi že v kratkem pripravili posebno razpravo o tem kako graditi več in ceneje. Na to celotno področje bo vsekakor nujno vnesti več strokovnosti, samoupravo pa razviti, da ‘ bo kos. zahtevnim nalogam.	Z.	L. D.
BRIGADIRJI V VOJVODINI
V soboto, 11. junija, je odšla na delovno akcijo prva letošnja mladinska delovna brigada iz novomeške občine. 50 brigadirjev, ki sestavljajo brigado „Marjan Kozina", se udeležuje zvezne mladinske delovne akci je „Palič 83“. Čeprav jih motita dež in hladno vreme, novomeški brigadirji dosegajo dobre rezultate pri belih na vojvodinskih poljih.
Češči vasi, Suhorju, Grobljah in Kuzarjevem kalu, ki skupaj tvorijo krajevno skupnost Prečna. Na slovesnosti so podelili borcem in aktivistom, udeležencem prvega sestanka v gozdu pri Češči vasi, plaketo-„Častni krajan". Prejeli so jo: Jože Petrič, Miha Krištof, Karel Jakše in Frenk Pucelj. Priznanja Osvobodilne fronte pa so prejeli krajani: Marija Dovjak, Uršula Pečarič in Ivan Kapš. Na koncu slavnostne seje so podelili priznanja krajevne skupnosti za posebne uspehe in prizadevanja kooperantu Marku Mesojedcu, Ivanu Parklju, mladincu Romanu Kapšu, aktivnemu družbenopolitičnemu delavcu Francu Kolencu in Gasilskemu društvu Prečna ob njegovem 70-letnem jubileju.
Gasilsko slavje so pričeli z veliko parado, ki so se je udeležili gasilci vseh sosednjih društev. O sedem-
NA VAHTI GA JE ZANESLO S CESTE
Preteklo soboto popoldne je Franc Černe iz Dolenjskih Toplic vozil avtomobil od Metlike proti Novemu mestu. Na Vahti ga je zaneslo s ceste, tako da je zadel v skalo, odkoder ga je odbilo nazaj na cesto, kjer se je prevrnil na streho. Na avtomobilu je za 200 tisoč dinarjev gmotne škode.
Največ v IMV
V Novem mestu precej težav z usposabljanjem in zaposlovanjem težje zaposljivih ljudi
V letošnjem letu se je usposabljalo za delo v Novem mestu 41 iskalcev zaposlitve, in sicer v IMV.
Za usposabljanje se občinska skupnost za zaposlovanje dogovarja tudi z Labodom in Novoteksom, ki pa se bo začelo predvidoma šele jeseni S Krko in Novoteksom pa so dogovorjeni za vključitev treh Romov.
Strokovna komisija je obravnavala 16 oseb, od katerih dve nista več sposobni za pridobitno delo, ostali pa so sposobni za opravljanje del in nalog z določenimi omejitvami. Štiri od njih so že vključili na usposabljanje v IMV, po enega v Eto in Novoteks, dve dekleti s posebne osnovne šole pa bo sprejela novomeška bolnišnica. Na seznamu pa že več let ostaja še precej ljudi za katere ni moč najti delovne organizacije, ki bi jih bila pripravljena sprejeti na usposabljanje in kasneje zaposliti.
Vsi so še sposobni za manj zahtevna dela, a ker imajo tovrstnih invalidov v vseh delovnih organizacijah dovolj, brezposelni težko pridejo na vrsto za delo.
desetletni zgodovini društva je zbranim, med katerimi so bili predstavniki občine in mnogi krajani spregovoril Franc Mesojedec, sedanji predsednik društva. Društvo je ustanovil odbornik Kranjske deželne gasilske zveze Ivan Rakoše, posestnik iz Gorenje Straže. Prvo črpalko so kupili 1914. leta, 1927 pa so zgradili orodjarno. Konec druge svetovne vojne je društvo pričakalo brez opreme. S prostovoljnim delom pa so zgradili dom, ki je danes popolnoma prenovljen in so zanj porabili preko 3.000 ur prostovoljnega dela. Pripravili so tudi poseben prostor za veselice, kjer so jim pri delu veliko pomagali mladinci osnovne šole Bršljin. Ob jubileju so podelili vrsto gasilskih odlikovanj. Najprej so jih prejeli gasilci-veterani, zatem pa so visoka gasilska odlikovanja prejeli aktivni in zaslužni gasilci: Franc Mesojedec (gasilsko zvezdo I. stopnje), Jože Bratkovič in Ivan Perhaj (republiško odlikovanje III. stopnje) in Jože Šulc (gasilsko plamenico IIL stopnje).
J. PAVLIN
SOCIALNA POLITIKA V ŠIRŠEM KROGU
Svet za socialno politiko in zdravstvo pri Občinski konferenci SZDL v Novem mestu je 8. junga skupno s člani podobne komisije pri sindikatih in člani skupine delegatov za to področje v zboru združenega dela republiške skupščine ter člani komisije za usklajevanje programov socialnega varstva pri interesnih dejavnostih novomeške občine temeljito pretresal poročilo o uresničevanju socialne politike. Ko so ugotovili dobre in slabe točke uresničeanja programa socialne politike, so se dotaknili tudi socialne Wnosti začasno nezaposlenih, družbenega varstva otrok in družine, stanovanjske problematike mladih družin in družbenega varstva starejših občanov. Vse to bo pomagalo pri oblikovanju stališč skupini delegatov, ki bodo o tem razpravljali v republiški skupščini	•
SPOSOJENO TRNJE
— Kako pri nas koga ujeti na delu, ko nihče ne dela?
OzrPolitike ekspres)
Obiskovalci oblegajo Rog
na
t novomeški občini pa tudi vsem Dolenjskem je v tem času prav gotovo med najbolj obiskanimi kraji Baza 20 na Kočevskem Rogu. Od 27. aprila letos pa do 19. junija jo je obiskalo kar 435 avtobusov in 140 osebnih avtomobilov s skoraj 21.000 izletniki. Samo minulo soboto je pred Lukovim domom parkiralo 45 avtobusov in 100 osebnih vozil, partizanske bolnišnice pa , si je ogledalo' 2.000 obiskovalcev.
Ivan Fink in Ivan Horvat iz Dolenjskih Toplic zadnja leta skrbita za vse izletnike potem, ko je pred leti omagal Alojz Murn iz Poljan, ki je to delo opravljal do konca vojne. Vsak dan pričakata organizirane skupine in jih povedeta med barake, kjer teče ura zgodovine v živo. ..Obiskovalce najbolj zanima, kako je lahko baza ostala neodkrita in kaj vse so morali borci in vsi, ki so se tukaj gibali, storiti za varnost „pove Ivan Horvat.
Zaradi varnosti in dotrajanosti je večina barak zaprtih, mogoče je v notranjost pogledati skozi okna, dve baraki pa sta stalno odprti. V eni od njih teče pogovor s skupino, če je slabo vreme. „Služba vodiča ni lahka, saj je potrebno včasih kar sedem ur dnevno govoriti, in ni čudno, da je vodič, ki je to delo opravljal pred nama, kljub odličnemu zraku zbolel na pljučih in glasilkah. Rešilo nas bi ozvočenje ali vsaj megafon", pristavi sogovornik Ivan Fink, ki to delo na Rogu opravlja že šesto leto.
Ob takem številu izletnikov Baza 20 ni zavita v smeti in odpadke, nasprotno pri barakah, ograjah in drevju ni nikakršne škode. Seveda tudi čas naredi svoje, zato delavci GG Novo mesto tozda Podturn redno obnavljajo predvsem skodle na strehi, da bo spomenik ostal čim dlje kot spomin in opomin mladim rodovom na dni naše revolucije.
J. PAVLIN
VSAKO SOBOTO 2000 IZLETNIKOV - Ivan Fink in Ivan Horvat številnim izletniškim skupinam pripovedujeta o življenju in delu na Bazi 20._________________________________ i
ČETRTKOV INTERVJU
Smo zoper izsiljevanje
Nezadovoljstvo zaradi zaslužkov je letos že nekajkrat privrelo na dan — Kje so bili komunisti?
V novomeški občini je bilo letos do konca maja v šestih temeljnih organizacijah ugotovljeno javno nezadovoljstvo delavcev, ki mu po novem rečemo izsiljeni sestanek. Oceno vzrokov in predloge za nadaljnje ukrepe v teh okoljih pripravlja sicer sindikat, ker pa so bili v teh kolektivih povsod tudi komunisti, smo v zvezi s tem prosili za pojasnila Vilmo Manček, sekretarko predsedstva občinskega komiteja ZK v Novem mestu:
- Znano je, da je prišlo letos v Novomontaži,'pripojeni v tozd MKI Pionir, kar dvakrat, enkrat pa v novoteksovi konfekciji, na novolesovi žagi, v skladiščit Dolenjke v Bršljinu, ter v IMV do
Vilma Manček: „Slabo delo komunistov je bilo očitno povsod, kjer je prišlo do izsiljenih sestankov ali prekinitev dela.“
naglo sklicanih sestankov in nezadovoljstva zaposlenih. Zakaj?
„V petih primerih so delavci' na izsiljenih sestankih izražali nezadovoljstvo zaradi nizkih osebnih dohodkov. Zahtevali so več, ne glede na rezultate dela. V enem primeru je bila vzrok še očitno preslaba informiranost ; J delavcev, zakasnila je tiskana in-formacija; v enem primeru pa so imeli delavci premalo časa za javno razpravo o aktu, ki določa delitev osebnih dohodkov. Dva primera ocenjujemo kot prekinitev dela, in sicer v decemirnici žage v Novolesu pa na gradbišču MKI v Žužemberku, kjer so od-
šli z dela. V Novolesovem primeru so bili vzrok slabi odnosi med vodjo skupine in delavci, botrovala pa je še odsotnost vodje proizvodnje oziroma njegovega namestnika. Pri zapustitvi delovišča v Žužemberku pa je bil tudi vzrok nizek zaslužek, ki je bil posledica obračunsKe spremembe.
Pri oceni vzrokov za te pojave moramo komunisti ocenjevati predvsem, ali gre za motnje v sistemu samoupravljanja, morda za manipuliranje z odločitvami samoupravnih organov, slabo informiranost ali pa za tipično izsiljevanje z mezdnega vidika."
- Povsod, kjer so bili izsiljeni sestanki ali prekinitev dela, imajo osnovne organizacije ZK. Kaj menite o delu teh komunistov?
„Po našem mnenju je bilo povsod očitno slabo delo komunistov. Moram pa reči, da. so po teh dogodkih komunisti povsod analizirali vzroke in trezno ter samokritično ocenjevali svoje nedelo. Ponekod so preko samoupravnih organov sprožili disciplinski postopek zoper sodelujoče in odgovorne delavce, ponekod pa izrekli kritiko delavcem, udeleženim na izsiljenih sestankih, predvsem pa njihovim vodjem."
- Osebni dohodki zaposlenih so v novomeški občini res nizki, saj v poprečju znatno zaostajajo za republiškimi, ob naraščajoči draginji in inflaciji pa mnogi že res težko živijo samo z zaslužkom. Kako je torej nezadovoljstvo zaradi nizkih osebnih do hodkov gledati v tej luči?
„Nič kolikokrat smo javno in glasno povedali, da lahko potrošimo le, kolikr ustvarimo. Ne bi smeli razmišljati takole: imamo premalo, pa bi bilo zato treba več deliti ne glede na ustvarjeni dohodek. Razmišljanja zaposlenih naj bi šla v to smer: več ustvariti, da bomo lahko delili. Da pa bi to prišlo v zavest slehernega delavca, je ena pomembnih nalog komunistov. Vsekakor pa moramo zaostriti moralno in disciplinsko odgovornost, kjer gre za čiste izsiljevalske težnje ali manipuliranje s samoupravnimi odločitvami. Komunisti se bomo za tako stališče povsod zavzemali."
R. BACER
MOBILIZIRANIH 1300 NOVOMEŠČANOV - Mobilizacijsko-tekmovalna vaja štabov in enot civilne zaščite enajstih krajevnih skupnosti Novega mesta, ki je bila v soboto na Stadionu bratstva in enotnosti, je uspela. V predvidenem času so se zbrale vse enote, vaja pa je pokazala, da vse še nimajo ustrezne opreme, pa tudi izurjenost ni na potrebni višini. Največ znanja in spretnosti na vaji in v preteklem letu je pokazala ekipa KS Majde Šilc, ki ima kar 406 pripadnikov CZ. Na vaji je zbrala največ točk in poleg diplome prejela še prehodno zastavico. Več v naslednji številki Dolenjskega lista. (Foto: Janez Pavlin)
Ni več razlogov za ukrepe
Začasni organ je v Zavodu za požarno varnost vzpostavil red, zato predlog za odpravo ukrepov družbenega varstva, ki so trajali leto dni — 2e zdaj mnogo manj stroškov!
Ta teden naj bi zbori novomeške občinske skupščine potrdili predlog izvršnega sveta za odpravo ukrepov družbenega varstva v Zavodu za požarno varnost Novo mesto s 30. junijem. Kaj vse se je v letu dni spremenilo?
Zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in ker organi zavoda niso v redu opravljali zadev iz svojega področja, je bil 1. julija lani uveden ukrep družbenega varstva s celo vrsto točno določenih nalog.
Začasni organ, ki je prevzel vse pravice odstavljenih in razpuščenih organov, funkcije delavskega sveta
KMET Z ODLOČBO
V novomeški občini je bilo doslej izdanih 230 odločb občanom, s katero so pridobili status kmeta in so zanj dale soglasje tudi krajevne skupnosti in kmetijsko zemljiška skupnost. Med občani, ki jim je bila izdana taka odločba, so pretežno ljudje z manjšimi kmetijskimi površinami in več gozda. Razlog, da so se dali med kmete zapisati tudi številni upokojenci, obrtniki, uslužbenci, pa je verjetno v tem, da so deležni vrste ugodnosti in olajšav pri plačilu prometnega davka ob nakupu oziroma prodaji zemljišč.
in ostale, je takoj zagotovil potrebno za ekonomičnejše poslovanje, varstvo delavcev, izboljšanje delovne discipline ter odnosa do dela in družbenih sredstev. ^
Tako so kmalu ukinili lasten obrat družbene prehrane, ker cene še daleč niso pokrivale stroškov, hranili pa so se v menzi tudi delavci, ki niso bili zaposleni v zavodu, in sicer po enaki ceni Menza je poslovala z gotovino, brez natančnejše finančne kontrole. Zaposlenim v zavodu so zagotovili prehrano čez cesto v organizirani menzi Mercator. Prav tako so morali na obvezen zdravniški pregled vsi delavci, ki delajo pod posebnimi pogoji: gasilci, šoferji, dimnikarji, ker ga niso opravili že od leta 1979, pa je predpisan vsako
Pokušnja da, pijančevanje ne
^ Prihodnje je treba „cvičkariji" dati več vsebinskega poudarka, vsekakor pa športna dvorana ni primerno mesto za tako prireditev — Napake odpraviti do prihodnjič!
Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji Pn občinski konferenci SZDL v Novem mestu je ocenjeval Jtejuspešnejšo dolenjsko prireditev „cvičkarijo” na osnovi ugotov-'Jenih pomanjkljivosti sanitarne inšpekcije.
Na letošnji prireditvi - cvičkariji,
7* jo je ponovno organiziralo Druš-vinogradnikov Dolenjske, je kot je znano, okrog 10.000 obiskovalcev, ki so pojedli 2.800 obtokov hrane in spili okrog 16.000 “hov vina, streglo pa jim je 60 . SOstincev.
Kot je ugotovila sanitarna tešpekcija, novomeška športna dvojna, ki že vsa leta sprejema v goste ljubitelje cvička, nima pogojev za teko množičen obisk, zlasti ne v Pogledu sanitarij. Za moške le dve "C kabini in za ženske prav tolikšna žtnogijjvost je ob tolikih popitih Pijačah kot kaplja v morje, zato so
..Zavedajoč se gospodarskega in ekonomskega vidika prireditve, vendarle ni mogoče prezreti negativnih posledic, ki se kažejo v pomanjkljivi organizaciji. Vino in vinogradništvo sta močan faktor v regionalni ekonomiji, pijančevanje in nekulturni izgredi pa so negativen socialno medicinski pojav, ki ni nujno potreben za doseganje gospodarskih uspehov.”
S temi navedbami se je strinjal koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji ob sklepu, da je treba sklicati skupen sestanek z organizacijskim odborom prireditve, da bi našli do prihodnjega leta ustrezne in sprejemljive rešitve. Predvsem gre za vsebinsko dopolnitev cvičkarije, ki mora res postati pokušnja vin, ne pa nalivanje z njimi.
R. BACER
PRISPEVKI ZA MEDICINSKO OPREMO
Za nakup medicinske opreme so prispevali:	Vinko	Novak
5.000 din; Čebelarsko društvo Novo mesto 1.500 din namesto venca pokojnemu Francu Petriču; Ana in Bogomir Longar iz Rumanje vasi 38 1.000 din; Anton Hrovat, K Roku 3, Novo mesto, 2.000 din; Franc Grum, kovaštvo, Dvor 53, 1.000 din; Olga Markovič, Šukljetova 6, Novo mesto, 2.000'din; Franci Kulovec, Uršna sela 11, 1.000 din; Slavko More, Muzejska 4, Novo mesto, 10.000 din; Ivan Berus, Cesta Herojev 27, Novo mesto, 2.000 din in Tine Gorišek iz Grobelj 60 pri Šentjerneju
5.000 din. Delavci Zdravstvenega doma Novo mesto se za pri-spevana sredstva iskreno zahvaljujejo.
leto. Nekatere so potem iz zdravstvenih razlogov premestili na druga dela.
Ker ni bilo poprej nobene evidence o prihodih, izhodih in odhodih zaposlenih, tudi ni bik) nobenega nadzora nad dimnikarsko službo, ki je bila povsem v razsulu. Štirje zaposleni niso zagotavljali uslug niti za družbeni sektor, kaj šele za zasebnega! Na delo so prihajali, kot se jim je zdelo, denarja niso odvajali tudi po več mesecev, nekateri so si ga prilaščali, službena prevozna sredstva pa so uporabljali v zasebne namene. Ta služba je zdaj urejena po predpisih.
Začasni organ je zagotovil tudi izdelavo in uresničevanje programa stalnega uijenja in usposabljanja gasilske enote ter redno vzdrževanje gasilske opreme in gasilskega doma, za katerega sploh ni bik) urejeno lastništvo in je propadal. Ker je bila ugotovljena tudi slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih, so poslali na šolanje nekaj delavcev, stekla p je tudi akcija za nabavo vozila za tehnične intervencije, ki bo letos prišlo v kolektiv.
S temi in še nekaterimi drugimi ukrepi so bili že kmalu doseženi občutni prihranki pri poslovnih stroških. Samo pri nabavi goriv je bilo v prvih treh mesecih leta 1983 kljub znatno višjim cenam za 120.000 dinarjev manj stroškov, kot so jih imeli ta čas leta 1982.
Ob koncu prvega trimesečja letos je bila v zavodu sicer še ugotovljena izguba 71.000 dinarjev, vendar gre večina na rovaš neplačanih prihodkov, tako da v bodoče ne predvidevajo izgube.
R.B.
Kako daleč so priprave na gradnjo hladilnice?
Trenutno slabo kaže
V novomeški občini so že pred leti ugotovili, da je eden poglavitnih vzrokov za slabo oskrbo dejstvo, da ni skladišč in predvsem hladilnice za shrambo mesa. Pred več kot letom dni sta se izvršni svet novomeške občinske skupščine in kmetijska zad- . ruga Krka odločila za skupno financiranje potrebne dokumentacije za predinvesticijsko presojo take gradnje in nalogo zaupala ekonomskemu centru Maribor.
Za spremljanje pripravljanih del pa je bila imenovana 6-članska delavska skupina.
Kot so nedavno tega ugotavljali, so se dela pri pripravi navedene dokumentacije, ki bo, mimogrede rečeno, veljala okrog 1,3 milijone dinarjev, zavlekla precej preko postavljenih rokov. Medtem se je gospodarski položaj znatno poslabšal, novi predpisi glede kreditiranja naložb pa tudi znatno zmanjšujejo mož- -nost naložbe.
Zataknite se je torej že v začetnih pripravah. Predvsem pa se bo treba odločiti za investitorja te naložbe, kajti nemalo stroškov bo še potrebnih za pri- ' dobitev lokacijske dokumentacije, pridobitev zemljišč in geomehanske raziskave, preden bi r sploh lahko prišlo do gradnje. Ker je predvideno, da bi bila hladilnica regijskega pomena, je seveda k sovlaganju potrebno pritegniti še druge zainteresirane občine, gotovo pa so Novo meščani na najslabšem in bo tudi nanje odpadel največji delež.
Zete pomembna in tudi hudo potrebna gradnja hladilnice ostaja še naprej v negotovosti. Še prede bi začeli z nadaljnjimi vlaganji v pripravljalna dela, je namreč treba znova presoditi, ali je novomeška občina s pomočjo sovlagateljev in z združevanjem sredstev v regiji sposobna v zdajšnjem času nameravano naložbo izpeljati V kmetijski zadrugi Krka pa so se na nedavnem sestanku s političnim aktivom občine izrazili, da se ne čutijo . sposobne prevzeti posle investi- • torja. Na celi črti torej trenutno slabo kaže, čeravno puške tudi še ne gre vreči v koruzo.
* R.B.
LE PETINA V SINDIKATU!
Od okrog 600 delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih novomeški občini, jih je po pristop nih izjavah le 120 vključenih v Zvezo sindikatov Slovenije, od tegi-pa jih le 16 redno plačuje članarino
V takem položaju seveda ne del tudi osnovna sindikalna organizaciji-teh delavcev, čeprav se potrebe po njeni aktivnosti vse bolj kažejo, sa., je tudi med temi delavci vse več socialnih problemov.
bil.
Po
* 'razmere v sanitarijah nevzdržne.
nesnažena je bila tudi vsa nepo-®edna okolica objekta, vmes pa je bilo Še nič koliko odpadkov tistih, so bruhali ali razbili steklenice.
Zaradi kajenja in razlivanja pijač dvorani, ki se sicer uporablja za ®lesno kulturo šolske in druge mlateč, je mikroklima še dlje časa po Reditvi navzlic vsemu čiščenju nezmerna za osnovni namen. *
Sanitarna inšpekcija ugotavlja, da I*iteditev Teden dolenjskega cvička °teogoča množično čezmerno uži-tenje alkoholnih pijač, ne opravlja Pa ustrezne kulturne in vzgojne vto-8®- Inšpekcija meni, da bi bilo treba v prihodnje prireditev drugače teganizirati. Svoje mnenje je dal tedi zavod za socialno medicino in “igieno, v katerem je rečeno:
OKTOBER JE ZADNJI ROK
Vsi občani, ki jim je bila osebna izkaznica izdana pred 1. junijem 1981, morajo najkasneje do oktobra letos zamenjati izkaznice na pristojnem matičnem uradu ali krajevnem uradu. Čeprav je bilo nekaj tisoč osebnih izkaznic že zamenjanih, bo več tisoč polnoletnih krajanov to dolžnost še moralo opraviti. Če bodo vsi hoteli v zadnjem hipu opraviti na uradih, se gneči ne bo možno izogniti. Vsak mora prinesti s seboj staro osebno izkaznico in dve enaki fotografiji v čmo-beli ali barvni tehniki v velikosti 3 x 3,5 cm.
Novomeška kronika
SKUPNA OCENA: DOBRI ODNOSI — Predstavniki verskih skupnosti, ki delujejo v novomeški občini, so se v sredo, 15. junija, zbrali na tradicionalnem srečanju v Novem mestu. Srečanje nima le formalnega značaja, saj na njem steče beseda o dobrem in slabem v odnosih med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Splošna in skupna ocena teh odnosov je bila, da so bili lani dobri in da so v njih prevladovali pozitivni elementi. (Foto: M. Markelj)
KONTERJNERJI SO! - Komu-nalci so nas kritizirali, ko smo v prejšnji kroniki zapisali, da na tacenskem pokopališču svojci umrlih nimajo kam dajati odpadkov ob čiščenju grobov, češ da ni kontejnerjev. Komunala trdi, da sta četo dva, toda občani bi morah vedeti, kje. Na levi strani pokopališča je vidna samo kanta za vhodnimi vrati. Če kontejnerji stojijo kje drugod, bi lahko kratek napis ljudi usmerjal. Ni mogoče pričakovati, da bo vsakdo kolovratil po celem pokopališču, da bo kontejner našel!
RAZSTAVA PA TAKA ... V še nevseljenem stanovanskem bloku na Cesti herojev je Mercator v enem nadstropju pripravil razstavo pohištva, ki naj bi pomagala bodočim stanovalcem pri nakupu in drugim z zamislimi o opremi stanovanja. Hvalevredna zamisel, ki je doživela tudi zete dober obisk, pa je imela hudo pomanjkljivost: nemogoč dostop! Z mate iznajdljivosti bi bila lahko razstava na višji ravni.
ČEŠENJ ŠE NA PRETEK - Novomeška tržnica je še vedno dopoldne in popoldne dobra založena s češnjami. Pred dnevi so jih v popoldanskem času prodajah celo s posebnim popustom po 60 din kito-
fram, sicer pa jih prodajajo po 100 in. Jagod ni več, pač pa je cen; breskev že zdrknila na 60 din zt-kilogram, veliko pa je tudi borovnic ki jih ženske ponujajo po 100 dir liter. Medtem ko je bilo še prejšnji teden solate povsod dovolj, pa se zždnje dni dogaja, da je sploh ni
Ena gospa je rekla, da imajc v Dolenjki stil, odkar prodajaj« novi proizvod Radenske, pt tudi po zadnjih obiskih inšpek toijev v njihovih trgovinah se je stil prodaje nekoliko izboljšal Samo da prvega ne zmanjka, drugega pa večkrat!
St. 25 '1767! 73. junija 1983
DOLENJSKI LIST
AJDOVSKA JAMA - Dr. Paola Korošec (na sliki
PRIVLAČNO ZA VSAKOGAR — Posnetek je z otvoritve razstave
Pihalne godbe na srečanje v Artiče
Po taktu od jura do večera — Vabljiv figurativni program in plesni ritem
Na reviji pihalnih orkestrov, bobnarskih in majoretnih skupin pričakujejo Artičaiti v nedeljo, 26. junija, 500 do 600 nastopajočih Z zdaj že tradicionalno revijo godb bodo sklenili bogat spored prireditev v počastitev krajevnega praznika, spomina na vračanje izgnancev iz taborišč širom po Evropi
Gostitelji pričakujejo množičen obisk vseh nastopov. Začeli se bodo s koncertom pihalnih godb ob 10. uri dopoldne. Pol ure pozneje je na sporedu za gledalce in poslušalce nadvse privlačen figurativni program. Skupni nastop godb in majoretnih skupin bo popoldne ob 15. url Sledil mu bo koncert pihalnih orkestrov v plesnem ritmu. To je letošnja novost, s katero bodo obogatili priljubljeno manifestacijo slovenskih godbenikov. Domačini računajo, da bosta prireditev poživili dve skupini majoretk in skupina bobnarjev, katerih nastopi imajo med občinstvom veliko simpatij.
s katero se je Gozdno gospodarstvo Brežice v petek, 17. junija, predstavilo občinstvu v Čateških Toplicah. Izboru barvnih fotografij je dodalo stare geodetske inštrumente, eno prvih motornih žag na tem območju ter 2,5 metra dolgo ročno žago amerikanko. Razstavo so popestrile lovske trofeje ter okrasno grmičje tozda Hortikultura iz Rimša. (Foto: J. Teppey)
Čas, ko je zaposlitev za marsikoga loterija
Nekaterih poklicev je preveč — Rešitev v preusmeritvi
V SOBOTO BREZPLAČNI TEHNIČNI PREGLEDI AVTOMOBILOV
V sklopu akcije NNNP in delovnega programa za tekoče leto bo organiziral svet za preventivo in varnost v cestnem prometu občine Brežice v soboto, 25. junija, ob 7. do 13. ure brezplačne tehnične preglede osebnih voziL Opravljala jih bo enota za tehnične preglede pri brežiškem frevozu. Gre predvsem za to, da bi v času dopustov, ko se večina voznikov odpravlja na daljša potovanja, kar največ občanov srečno prispelo na počitnice. Kontrolorji bodo ugotavljali tehnične po-manjkljivostL Manjše okvare bodo popravili
Šolsko leto se končuje. Veliko mladih pričaktue takojšnjo zaposlitev, vendar bodo mnogi med njimi razočarani, ko bodo spoznali, da zanje ni kruha. Vsaj ne v poklicu, ki so si ga izbrali.
V Posavju so potrebe v različnih občinah različne, je pa nekaj usmeritev, za katere trenutno ni upanja na zaposlitev. Primanjkuje predvsem ključavničarjev (v Dobovi jih zaman iščejo in v krški občini prav tako), elektrikarjev, izdelovalcev papirja, mizarjev, strojnih in ekonomskih tehnikov. Tudi za nekaj lesarskih tehnikov, elektrotehnikov in zobo-tehnikov bo še kruha. Voznikov tovornjakov in avtobusov je prav tako premalo.
Najteže se bodo zaposlili prodajalo, kuharji natakarji avtomehaniki in frizerji zato skupnost za zaposlovanje že predlaga izhod iz krize s prekvalifikacijo. Preveč je tudi gimnazijskih maturantov, medicinskih seseter in gradbenih tehnikov. Za nekatere smeri so že predvidene preusmeritve. Najlaže bo z gimnazijskimi maturanti, ki imajo možnost, da se usposobijo za dela ekonom-
SREČANJE GENERACIJ — Stanovalce Doma upokojencev v Brežicah so minuli teden razvedrili učenci glasbene šole, ko so s kratkim in prikupnim programom nastopili na otvoritvi razstave društva brežiških likovnikov. Svoja dela je predstavilo enajst članov. (Foto: J, X.)
NOVO V BREŽICAH
SAMO SE LETOS SAMOPO-5TRE2NA TOVARNA. Tako v Bre-iicah imenujejo tovarno avtomobil-ikih prikolic IMV, saj vsakomur pade v oči prav zaradi tega, ker nima nobene ograje. Njeni izdelki so razstavljeni daleč po polju in spretni tatovi lahko s prikolic marsikaj neopazno od montirajo, lahko pa tudi katero odpeljejo. Te priložnosti ne bodo imeli dobo, saj so se v kolektivu namenili da bo prva investicija namenjena ograji
POROKE ZDAJ DRAŽJE, vendar jih zaradi tega ne bo nič manj. Do letošnjega junija so zaročenci pri poročnem obredu na matičnem uradu prispevali po 300 dinarjev za knjigo Vajino skupno življenje in za druge stroške obreda. Znesek ie bil malone simboličen, zato ga je izvršni svet sklenil povišati na 500 dinarjev. Če kdo takega izdatka ne zmore, ga pooblaščenec za sklepanje zakonske zveze lahko oprosti.
OSAMLJENE ZAHTEVE. Delega ti občinske skupščine se niso ogreli za predlog o popoldanskem zasedanju zborov. Edino družbenopolitični zbor je poskusil s tako prakso, a še ta v sredo, ko ima večina upravnih in drugih pisarniških delavcev podaljšan delavnik.
LETOS INFORMACIJE SE PRED CERKVIJO. Turistični biro bo to sezono posloval na stari čate-ški lokaciji medtem ko je za naslednjo sezono že dokončno predvidena ureditev pod streho novega motela, ftipombe, da je v občini dovolj hotelskih recepcij in da skupna informativna služba ni potrebna, turistični delavci ne smatrajo za umestno. Praksa je namreč pokazala, da vsak misli le nase in ko ima postelje zasedene, ga prav nič ne skrbi, kaj je s sosedom. Razen tega ni bilo doslej nobenega pregleda nad izdajanjem zasebnih sob in plačevanjem turistične takse.	r
BREŽIŠKE VESTI
skih tehnikov in tako zapolnijo vrzel v povpraševanju po tem profilu. Kmalu bo preveč tudi ekonomistov, medtem ko za diplomirane ekonomiste še ne bo zmanjkalo dela. V gradbeništvu in rudarstvu pa tudi v nekaterih drugih panogah so stalno odprta vrata za moške delovne moči, zlasti za težja fizična dela. Ženske imajo precej manj možnosti, čeprav je ravno med njimi največ nezaposlenih.
Naraščanje nezaposlenosti je spodbudilo v regiji kritično oceno pogodbenega in nadurnega zaposlovanja, čeprav ga v celoti ni mogoče odpravit'
V brežiški občini ima v gospodarstvu največ nadur Agraria (sezonska kmetijska dela), v negospodarstvu pa bolnišnica in zdravstveni dom (nočno delo, občasne naloge). Precej jih je tudi v šolstvu in kulturi Končni seštevek nadur in pogodbenih zaposlitev v občini in regiji je tolikšen, da upravičeno vzbuja pomisleke, o upravičenosti, zato naj bi tako delo čimbolj omejili
J.T.
Trgovina za turiste
Turisti v čateškem kampu že leta pogrešajo trgovino, v kateri bi se lahko oskrbeli z živili in vsem drugim, kar potrebujejo vsak dan za dopustniško bivanje. Do zdaj so imeli na kopališču le kiosk s sadjem in zelenjavo, v kampu pa so si lahko oskrbeli še tudi nekaj drugih malenkosti
Po meso so obvezno morali v Brežice, vendar so pogosto hodili zastonj, saj ga je že lani primanjkovalo. To poletje ga bodo lahko kupili v novi trgovini, ki so jo 18. junija odprli v enem od starih zdraviliških poslopij. V prodajalno so preuredili doslej neizkoriščen prostor in tudi za nabavo opreme niso izdali nobenega dinarja. Varčno so uporabili to, kar imajo, in napravili ličen lokaL Zaposlili bodo dve prodajalki
Metka Lapuh, ki je dan pred otvoritvijo zlagala bigo na police, je naštela, kaj bodo imeli na zalogi vendar se je opravičila, češ da bodo izbiro sproti dopolnjevali glede na želje kupcev. Prodajali bodo vse ' delikatesne izdelke, pakirano meso, pakirano sadje in zelenjavo, tobačne izdelke, časopise in revije, spo-
minke, koplke, majice z napisom Terme in še kaj, kar si bodo zaželeli gostje v kampu in v zdravilišču.
Lapuhova je nato pokazala na tri knjige: knjigo povpraševanja, knjigo reklamacij in knjigo pritožb. Vanje bodo turisti lahko zapisali, kaj bi še radi in s čim niso zadovoljni Želja prodajalk in vodstva zdravilišča je, da bi bilo pritožb čim manj.
J.T.
Sadovi naložb in odrekanja
Družbeni proizvod narastel za~1,5 odst., narodni dohodek 162.000 din
Zaostrene gospodarske razmere v jugoslovanskem gospodarstvu, slabšanje preskrbljenosti proizvodnje z reprodukcijskimi materiali, trganje reprodukcijskih verig in nezadržno padanje življenjskega standarda povzročajo tudi v krški občini pojave, ki kaj slabo vplivajo na uresničevanje zastavljenih ciljev in slabijo moč gospodarstva.
Kljub tem težavam pa so v prvi polovici tega srednjeročnega obdobja le zaznali naraščanje proizvodnje, družbeni proizvod pa je narastel po stvarni vrednosti za podlgui odstotek. Za ustvarjenim narodnim dohodkom, ki je dosegal že 162.000 dinarjev na prebivalca, so ustvarjene možnosti za uspešno delovanje in razvoj družbenih dejavnosti
/.Dosedanja investicijska dejavnost v gospodarstvu je bila očitno pravilno zastavljena, hkrati pa pomeni solidno osnovo za uspešno
PLAKETE IN ZNAKIOF OB PRAZNIKU
Ob krajevnem prazniku Krškega so najvišje priznanje, zlato plaketo krajevne skupnosti Krško, prejeli Vladimir Stovi-ček, Stane Nunčič in Jože Račič. Specializirano podjetje za industrijsko opremo SOP, gradbeni odbor za izgradnjo Delavskega doma Edvarda Kardega, Slavko Sribar in pihalni orkester Djuro Salaj so dobitniki srebrnih plaket, bronaste plakete pa so izročili Francu Čargu, Bošku Karabašu in Živku Sebeku.
Bronaste znake OF Slovenskega naroda pa so dobili vzgoj-no var st ve ni zavod, dom upokojencev, mešani pevski zbor društva upokojencev, Alojz Volarič, Franc Vodopivec, Djordje An-drejaševič, Franc Žabkar in Peter Zorko.
Pridobitev za vse
Sredi junija začeli v Krškem graditi novo tržnico
Začete gradnje tržnice v Krškem, ki bo veljala približno 35 milijonov dinarjev, pomeni dodatno spodbudo za kmetovalce, da o zadovoljstvu krajanov Krškega, ki se jim obeta boljša ponudba, sploh ne kaže izgubljati besed. Tudi drugi se zavedajo pomena nove tržnice. Samoupravni organi KS Krško, občinske komunalne skupnosti in izvršni svet so se odločili da bo ta komunalno-gospo-darski objekt, ki bo vključeval še 8 milijonov dinarjev vredno zaklonišče, gradil krški tozd novomeškega Pionirja, in sicer po sistemu gradnje za trg. Zavarovalna skupnost Triglav je z denarjem omogočila začetek gradnje. Kot že omenjeno, bo v sklopu tržnice nastajala tudi prva faza centralnih zaklonišč za približno 200 ljudi Zaklonišče bodo gradili iz združenih sredstev, kijih redno zbirajo v ta namen, ter z deležem, ki ga je treba plačati ob gradnji tržnice.
USPEŠEN ,JFINANCNIK“ -Pavel Krošelj iz Krškega (na levi), dolgoletni vodja finančno -ekonomske službe tovarne „Djuro Salaj“, že vrsto let uspešno vodi tudi občinski sklad skupnih rezerv gospodarstva. Sklad je s sredstvi pomagal pri dolgoročni sanaciji in razvoju organizacij, ki sedaj dobro gospodarijo. Krošelj je vodil tudi financiranje izgradnje kulturnega hrama — Delavskega doma Edvarda Kardelja, za uspešno delo pa je prejel znak občine Krško.
obvladovanje gospodarskih težav in učinkovito izvajanje programa in nalog gospodarske stabilizacije. Znaten napredek smo dosegli tudi v družbenem in zasebnem kmetijstvu, z novimi investicijskimi vlaganji in prizadevanji za večjo specializacijo in intenzivno proizvod igo pa bodo že letos ustvarjene možnosti za bistveno izboljšanje preskrbe s hrano,“ poudarja predsednik krške občinske skupščine Branko Pirc.
V Krškem posebej poudarjajo, da so bili dosežki mogoči tudi zavoljo pripravpnosti delavcev, da so se mnogokrat odrekli večjemu zasluž-
ku in tako zagotovili gmotne osnove dela in seveda rast družbenega standarda. Naslonitev na lastne sile je » Krčane pomembna izkušnja, k# menijo, da so ustvarjalna moč, P!t udarno odločanje, dobro delo večja konkurenčna sposobnost bolj zanesljiva pot, da izbojuj^0 najtežjo bitko - bitko za stabilizacijo.
P. PERC
ODKUP PŠENICE V TREH KRAJIH
Mercator-Agrokombinat-TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve bo letos prevzemal vso požeto pšenico na treh odkupnih mestih vsak dan, in sicer v Kostanjevici od 7. do 9. ure, v Brestanici od 10. do 12. iu v Žadovinku od 7. do 13. ure. Datum začetka odkupa pšenice bodo še pravočasno sporočili na krajevno običajni način. Vreče oziroma embalažo bodo kooperanti in drugi pridelovalci pšenice dobili v odkupnem skladišču na Vidmu.
Rudarski praznik
Senovčani povečujejo iz kop premoga — 9 priznanj reševalcem
V Rudniku rjavega premog* na Senovem se delovno pripravljajo na praznovanje svojega praznika - dneva rudarjev, ki bo 3. julija na Senovem združen * proslavo in vsakoletnim shodom aktivistov ter borcev bivšega kozjanskega okrožja. Senovskt rudarji so februarja nakopali za 10,3 odst. več premoga, kot so predvidevali Še vedno si na mož prizadevajo, da bi postorili vse za odpiranje novih zalog premoga. Ob prazniku bodo dobili priznanja jamski reševalci, in sicer za 5-letno delo Ivan Budaž-kl Janez Cižmek, Franc Grm-šek, Leopold Kozole in Bojan Piletič ter za 10-letno delo Anton Gorjup, Ivan Grmšek, Albin Medvešek in Janko Mlakar.
je dež dobro spral..
sodelavka inštituta na ljubljanski filozofski fakulteti, je prejšUJ1 četrtek sklenila 14-dnevno raziskovanje Ajdovske jame pri Leskovcu, znane tudi pod imenom Kartuševska jama. V tej, po arheološkem gradivu prvi neolitski postojanki na Slovenskem je df: Koroščeva ob pomoči študentov arheologije v Ajdovski ja1®1 odkrila izjemno pomembne najdbe. Najstarejše izkopanine segajo f čas okoli 3.500 let pred našim štetjem! O tem bomo še pisali.
KRŠKE NOVICE
REORGANIZACIJE PO ŽELJAH VPLIVNIH? - Krška krajevna skupnost je razmeroma velika in šteje okrog 7.500 prebivalcev. Nekajkrat so že razpravljali da bi jo naj Sava razdelila na dve manjši KS, to je na KS—levi in KS—desni breg.
Ker so menili, da bi dobili po gmotni plati dve kaj različni skupnosti, so ostali pri starem. „Vsaka reorganizacija bi morala imeti zdravo programsko osnovo, tako družbenopolitično, kot ekonomsko. To pomeni, da mora dati ljudem bo (j še.
Praksa v preteklosti je pokazala drugače. Slabe posledice so tu, to je dokaz in rezultat slabih programov, ker so se dostikrat izpolnjevale želje vplivnih ljudi, “ je povedal na slavnostni seji ob krškem krajevnem prazniku predsednik skupščine KS Anton Bučar.
NEVIHTA OPRAVILA SVOJE -Dežja imajo zdaj preveč že tudi kmetje, kako ne bi namrščeno zrli v deževno sivino gostinci oz. turistični delavci Zadnjic sta se uštela tudi zasebna gostinca, ki sta pripravila na ploščadi pred delavskim domom veselico ob zaključku obrtniške razstave. Pol ure so Henčki še odganjali oblake, potem pa se je tako neusmiljeno ulilo, da celo starejši Krčani
^-----------------------
KRŠKO: NAGRADE 17 INOVATORJEM
Vsako drugo leto podeli krška občinska raziskovalna skupnost svojim inovatorjem priznanja z nagradami za dosežke zadnjih dveh let. Letos so pisna priznanja z nagrado dobili Janez Avšič, Marjan Demač, Martin Unetič, Stane Grčar, Justin Janc, Ivan Marinčič, Jože Motore, Karel Platinovšek, Jože Radej, Jože Strojanšek, Alojz Volarič, Ciril Logar in Anton Žvar. Pisne pohvale z denarno nagrado pa so prejeli Aleksander Božič, Dominik Kostevc, Janko Medvešek in Itnre Polinger. Vsi ti inovatorji o katerih bomo več pisali v prihodnjih številkah časopisa, so svojim kolektivom prihranili vež kot 80 milijonov dinarjev.
DOLENJSKI LIST
SPREJELI DELITEV
Na seji skupščine komunalne skupnosti v Sevnici so sprejeli razde-klnik za delitev denarja med vseh enajst krajevnih skupnosti v občini. Delegati iz Boštanja in Blance so bili Prt glasovanju proti. Na kraju so s štirimi vzdržanimi glasovi sprejeli tudi načrt za letošnje leto. Vse krajevne skupnosti bodo imele na voljo nekaj nad 8 milijonov dinarjev.
SPET ZIDAVA
Gradnja družbenih stanovanj se Ni v kratkem prenesla na drug konec Sevnice. V Šmarju naj bi Padili dva stolpiča. V prvem bo 26 stanovanj. V drugem bodo tako Unenovana mala stanovanja za delavce, kot smo nekoč razumevali samski dom. V' tem stolpiču bo 105 kžišč, večinoma za delavce Sevnica tozda Betona.
UTEČEN STROJ — Konec minulega tedna so v vaji Boštanj 83 preskusili vse sestavine obrambnega ježa. Od kolektivov sta v vaji sodelovali osnovna šola in Jutranjka. Hitro pripravljene ovire na sliki so bile tokrat sicer iz lat, če pa bi šlo zares, bi sovražnik imel opraviti s težkimi bruni. (Foto: A. Železnik)
Žetev prej kot lansko leto
Načrt odkupa 150 ton pšenice od kooperantov — V akciji deset pogodbenih kombajnov
Letošnji načrt kooperacijskega odkupa pšenice v sevniški občini Predvideva ISO ton. Pogodb sicer ni sklenjenih za vso to količino, vendar pri temeljni organizaciji za kooperacijo pri sevniškem Kmetijskem kombinatu menijo, da bodo ta cilj dosegli s prostim °dkupom.
Na ta način so namreč odkupljene količine rasle tudi lani- Kar je v moči kmetijcev, so j® že primerno organizirali, da bo tudi žetev minila v splošno zadovoljstvo. Upajo, da bodo le dobili tudi dovolj vrvice za mopovezalke in petroleja za kovnice. V torek je bil sklican Ostanek s kombajnisti. V obči-jn je ta čas na voljo deset kombajnov, večinoma starejših, kombinatu so se zanimali
LISCA:
ZAGOTOVLJENO
DELO
Na seji občinskega sindikalnega sveta minuli četrtek v Sevnici so družbene razmere v občini ocenili kot dokaj ugodne. Preskrba ni povsem redna, vendar je dosti boljša kot marsikje drugje. Gospodarske razmere so ocenjevali po rezultatih prvega tričetrtletja. Razen petih izgubarjev so razveseljivi uspehi v izvozu. V Lisci so prebrodili lanske težave z reprodukcijskim materiali Imajo zagotovljeno delo, čeprav dostikrat z zahtevnimi dobavnimi roki Delavci imajo še vedno pripombe k delovnemu basu. Na tej seji so obravnavali tudi začetne izkušnje pri vzpostavljanju enotnih socialnih evidenc in opravili nadomestne volitve. Sedanji sekretar občinskega sindikalnega sveta Sašo Jejčič bo to funkcijo opravljal še do konca avgusta. Za novega Poklicnega sekretarja je bil izvoljen Janez Levstik iz Lisce.
tudi za novega, vendar ima najmanjši tako širok greben, da si z njim na malih njivah ne bi mOgli dosti pomagati. Podobno kot lani bodo pšenico z večjih površin prevzemali sproti.
In kako bo z določanjem kakovosti? Inž. Jožica Mlakarjeva odgovaija, da bo predvidoma vsa pšenica na območju občine uvrščena v drugi kakovostni razred. Seveda ni rečeno, da bo kje tudi taka iz prvega kakovostnega razreda. To bo treba sproti ugotavljati.
ZANIMANJE ZA POSOJILA
Pri stanovanjski skupnosti v Sevnici so dobili 227 prošenj za stanovanjska posojila. Kar najširši krog prosilcev so zato odpravili z manjšimi zneski, le v štirih primerih so dodelili po 100.000 dinarjev.
PREŠNA LOKA:
MARLJIVI KRAJANI
V Prešni Loki uspešno širijo cesto proti Lončarjevem dolu. Nakateri marljivi posamezniki in družine so lahko resnično za zgled ostalim. V akciji sodelujejo tudi krajani iz sosednje zabukovške krajevne skupnosti
PRIVLAČNA CENA
Po priključitvi cestne službe pri sevniški krajevni skupnosti h Cestne-mu podjetju so tam zadržali še Nekatere stroje, kupljene z denarjem yseh krajevnih skupnosti v občini Za uro dela grederja velja še štiri cenik - en tisočak. Obdržali so tudi valjar.
SPOSOJENO TRNJE
— ZIS je rekel: Hough, govoril seml
(Iz Ježa)
— Kolikor več meljemo tržišče, toliko siromašnejše je z moko.
(Iz Ježa)
— Dve tretjini srbskih novinarjev ima osebni dohodek, ki je manjši od 20.000 dinarjev. Če upoštevamo ta podatek, le manjši del novinarjev spada med družbenopolitične delavce.
(Iz .Omladinske")
— Vse je v delavskih rokah! A kaj je v žepih?
(Iz Pavlihe)
"1
SEVNIŠKI PABERKI
DELEGATI NA POZIV Slaba udeležba delegatov na nekaterih “kupščinah interesnih skupnosti se Nadaljuje tudi v tem mandatu. Mučno čakanje na sklepčnost se je vleklo minuli petek na skupščini rtanovanjske skupnosti, v mak) 'Nanj šem obsegu pa isti dan tudi na skupščini komunalne skupnosti. Na °beh sejah so sc obravnavali finančni načrti torej nemajhni denarji za Pomembne dejavnosti. Sklicateljem tako ne preostane drugega kot da kačno telefonsko klicati.
DIJAKI NA PERONU - Mladina, k* se vozi v šole v Celje, ostaja na sovniški postaji, ker ji po novem voznem redu dostikrat uide jutranji vlak. Do postaje se jih namreč več Vozi z delavskimi avtobusi. Le-ti bi ihorali po voznem redu pripeljati
Kmetje in kmetijski pospeševalci so letos ugotavljali na posevkih mnogo več škodljivcev. Poleg plesni je bil hud napad uši. Sedaj kmetje prinašajo vzorce novih bolezni, kijih celo strokovna literatura ne omenja. Sumijo celo na oporečnost semena.
Kakorkoli že, letošnja žetev utegne biti vsaj teden dni poprej kot lani, torej že v začetku julija. Tudi iz Merxovega mlina prihajajo spodbudne vesti o uskladiščeni koruzi. Sevniški kmetijci jo želijo rejcem razvoziti še pred žetvijo.
A. ŽELEZNIK
nekaj minut pred vlakom. Ker težko lovijo to majhno razliko med odhodoma, bi bilo bolje, da bi avtobusi odpeljali malo bolj zgodaj.
KDAJ V TRGOVINE? - Delegati iz „Lisce“ so se na majskem zasedanju občinske skupščine potožili nad sedanjim obratovalnim časom trgovin, bank, pošt, lekarne in Petrola. Očitno do sprememb ne bo prišlo. Odpiralni čas so namreč uskladili na komiteju za družbeni razvoj. V lokalih in posameznih prodajnih organizacijah se sklicujejo na ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Opoldanski odmor bi pomenil, če bi bil daljši - tako opozarjajo trgovci - zanje neljubo čakanje na drugi del delavnika. Vsakdo ima torej svoje probleme, najti najboljšo rešitev za vse ni lahko delo.
Namesto ločja že uspeva detelja
Primer, kako so močvirju iztrgali lepo zemljo
Slednjič le pravilneje cenimo vrednost obdebvalne zemlje. Primer kmetije Jožeta Punger-šiča v Dolnjih Radugah je lahko za zgled, kako je mogoče do
Jože Pungeršič: „Pri zemljiški skupnosti in temeljni organizaciji za kooperacijo sevniškega kmetijskega kombinata so bilLtakoj pripravljeni pomagatT”
sedaj za kmetijstvo skoraj neuporabno zemljo izboljšati.
Pri zemljiški skupnosti v Sevnici zeb hvalijo kmeta Punger-šiča. Jože je, ko smo mu to ob obisku omenili, skromno zamahnil z roko. Z veseljem pa je pokazal lepo dolino pod nekdanjo raduljsko graščino. Že od daleč je videti, kako potok teče v urejerti strugi. „To je bil nekdaj ribnik,” pojasni gospodar, ..uspevalo je le ločje, v najboljšem primeru uporabno b za nastilj. Kosec je moral paziti, kod hodi celo v sušnem obdobju,” pripoveduje.
Nekaj mesecev po opravljeni melioraciji ni več treba paziti na korak. Drenažne cevi so seveda pokrite. Jože je bil z jarki poskusil že prej, vendar dokler se minulo jesen dela niso btili načrtno, ni bilo uspeha. V času največjih del je kmet Pungeršič speljal na to zemljišče nad 70 prikolic, pretežno kamenja, z ruševin graščine. Vsega tega danes ni nikjer videti. Gospodar razmišlja, da bi tod v bodoče sejal koruzo. Sedaj že uspeva detelja.
A. Ž.
Priprave na setev so se začele
V trebanjski občini bodo pridelali 500 ton tržnih presežkov pšenice - Z dodatnimi gnojili spodbujali večji pridelek pšenice - Tudi krompir dobro kaže
Kmetijstvo v trebanjski občini je usmegeno predvsem v živinore-. jo in pridelovanje krompirja, kljub temu pa bo ta občina letos pridelala tudi okoli 500 ton tržnih presežkov pšenice. Kot je dejal vodja proizvodnje in pospeševanja v kmetijski zadrugi Trebnje inž. Lojze Metelko, kažejo posevki na dokaj dobro letino, priprave na bližnjo žetev pa so se tudi že začele, tako da zdaj večjih derbi niti nimajo. Še največ težav bo z nabavo petroleja za snopovezalke, s katerimi bodo opravili večino žetve, a se tudi tu obeta skorajšnja rešitev. Če ne bo petroleja, bo zadruga poskrbela za bencin.
Kooperanti kmetijske zadruge so že podpisali pogodbe za prodajo pšenice z 208 hektarov ali za 416 ton, družbeni sektor pa bo prispeval okoli 100 ton; polovico tega bodo pridelali na kmetijskem posestvu Dob, ostalo pa v kmetijski zadrugi V tem pogledu so v trebanjski občini izpolnili obveze, ki so jih sprejeli s samoupravnim sporazumom, pripravljajo pa se, da bi odkupili tudi del pšenice od kmetov, ki so z njo zasejali več kot pol hektarja, a z zadrugo še niso podpisali pogodbe.
Dogovori tečejo tudi s kombajnisti, ki jih je v občini osem; poskrbeli bodo tudi gorivo za kombajne, v kratkem pa se bodo začeli tudi dogovori za dopuste.
„Vsega tega morda v trebanjski občini niti ne bi dosegli, če v naS občini, ki ni žitno področje, ne bi kmetom nudili precej boljših ugodnosti kot sicer v Sloveniji,” je dejal Metelko. „Naša zadruga je že jeseni dodelila vsem pogodbenim pridelovalcem pšenice po 650 kilogramov umetnih gnojil na hektar, denar pa smo dobili iz občinskega interventnega sklada. V sklop priprav na žetev seveda šteje tudi setev krmnih dosevkov, za katere smo semena že
Svoj krompir ima
Osemdesetletna Rozalija Zajc si krajša čas z branjem
„Tudi včasih smo v naši vasi pridelovali krompir,” pripoveduje Rozalija Zajc s Pristavice v trebanjski občini” a smo ga večino sami porabili. Danes je precej drugače, saj krompir prodajamo drugam. Tudi zaradi tega se je življenje pri nas spremenilo,” priznava Zajčeva. Ker ji je dolgčas po kmečkih delih, ki jih zaradi visoke starosti ne more več opravljati so j domači posadili nekaj vrst samo njenega kromphja.
Osemdesetletna Zajčeva mati ki je rodila sedem otrok, preživi večino dneva v novi sinovi hiši, prespi pa v stari hiši, kjer ji je najbolj dolgčas ponoči, ko pogoste noče priti spanec. In ker nima drugega dela, rada bere časnike, zlasti za Dolenjski list ji je veliko, „Ce nič ne bereš, nič ne veš,” pravi še vedno čila Zajčeva mati, ki rada popestuje petmesečnega pravnuka Marka. Tudi preteklo sredo smo se tako zbrali v kuhinji nove hiše, kjer je na mizi po stari kmečki navadi počival velik hlebec domačega kruha. Ob srkanju kave in požirku vina se je pomenek pletel o čisto vsakdanjih rečeh. Nikoli pa se ni dotaknil krompirja, po katerem je ta vas že dolgo znana.
In v resnici prijetno je bilo pozabiti na vsakdanje kmetijske težave. Dotaknile so se nas samo toliko ^kolikor smo sprejeli na znanje dejstvo, da je gospodar odšel v Mokronog po petrolej, ki ga bo potreboval za žetev.
Sicer pa je bilo videti spremembe tudi na zunaj. Pri hiši sta dva traktorja, gospodarsko poslopje je novo in v kuhinji, kjer se ponavadi zbira vsa družina, je tudi barvni televizor.
Ko se Zajčeva mati spominja preteklih časov, najraje omeni da je hodila v šolo v Šentvid, kjer je bila nekdaj tudi fara. Mašam v Šentvidu se Zajčeva mati ni odrekla tudi tedaj, ko so njihovo vas administrativno priključili h gabrškifari
Čeprav nismo zvedeli, kako bo z letošnjim pridelkom krompirja, pa je bilo vendarle prijetno pokramljati z Zajčevo materjo in njenima dvema vnukoma, ki sta bila doma. O tem, kako kaže krompir v vasi, ki na Dolenjskem pridela največ krompirja, pa kdaj drugih.
J. S.
Lojze Metelko: Ker naša občina ni žitno območje, smo sejanje pšenice pospeševali tudi z dodeljevanjem gnojil. Denar smo dobili iz občinskega interventnega sklada.
naročili, in upamo, da jih bomo pravočasno dobili. Skratka, priprave na žetev tečejo v redu, čeprav za zdaj pri nas še ni bilo večjih akcij v občinskem merilu, kar pa sprejemamo kot nekaj samoumevnega. Večina opravil ostane zadrugi”
Tudi sicer teče v trebanjskem kmetijstvu vse po načrtu. Košnja je bila kljub občasnemu pomanjkanju goriv pravočasno opravljena, k čemur je prispevalo tudi ugodno vreme. Tudi tu pa se poznajo rezultati gnojenja, kar je posledica večjega upoštevanja nasvetov pospeševalne službe. V poljedelski pridelavi se je v zadnjih letih povečal tudi delež koruze, zlasti silažne, tako da se veča lastna krmna osnova in se manjša odvisnost od dragih industrijskih krmiL
Poročilo o trebanjskih kmetijskih načrtih in pričakovanjih prav gotovo ne more iti mimo krompirja, ki še naprej ostaja najpomembnejša poljščina. Kot je dejal Metelko, bo letina vsaj dobra, če pa bo vreme ugodno, utegne biti tudi nadpopreč-na. Vsekakor pa načrt o odkupu 7 tisoč ton tržnih presežkov krompirja ni vprašljiva, še posebej ne, ker se je v zadnjem času izboljšala tudi oskrba s škropivi proti koloradskemu hrošču.
J. SIMClC
PODELILI SO PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE
Ob dnevu civilne zaščite je bila v ponedeljek, 20. junija, v Trebnjem slavnostna seja, na kateri so med drugim govorili o razvoju civilne zaščite v trebanjski občini Podelili so tudi priznanja občinskega štaba civilne zaščite; prejeli so jih: KPD Dob, občinska gasilska zveza pa je prejela republiško priznanje.
Delavcem več Informacij
V sedanjih razmerah naj bi se sindikalna vodstva pogosteje sestajala — Več pozornosti socialnim vprašanjem
Na sestanku s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, ki je bil pretekli teden v Trebnjem, so ponovno poudarili, da bi se morala sindikalna vodstva v vseh delovnih okoljih redneje sestajati. To narekujejo zaostrene razmere v gospodarstvu in slabši socialni položaj delavcev v nekaterih panogah. Veliko pozornosti pa bi morali na teh sestankih posvečati tudi rednemu poteku dela v času dopustov in obravnavi rezultatov poslovanja.
Sicer pa se vodstvo občinske sindikalne organizacije ta čas loteva analize o inovativni dejavnosti in socialni varnosti delavcev. Vprašalniki se že vračajo iz delovnih organizacij, analiza pa bo narejena do konca tega meseca. Cilj teh analiz je predvsem ugotoviti, kako organizirati in spodbuditi inovativno dejavnost. Potrebno bo ustanoviti komisije, pripraviti samoupravne akte in pravilnike. Tudi višini osebnih do-
hodkov bodo posvetili precej pozornosti saj so nekatere dejavnosti — prosveta, trgovina in obrt - že precej zaostale za rastjo osebnih dohodkov v drugih dejavnostih.
Doslej sicer v trebanjski občini še ni bilo izsiljenih sestankov toda v osnovnih organizacijah morajo biti pripravljeni tudi za take primere. Vsekakor bo treba delovati preventivno in pripraviti popolnejše informacije o razmerah v gospodarstvu, o oskrbi z materiali ter o drugih perečih problemih.
Letos bo treba še bolj kot v preteklih letih poskrbeti, da bo v času dopustov normalno tekel delovni proces v združenem delu in v upravnih organih občine in vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Posebno potrebno pa je, da letos še temeljiteje pripravijo obravnave polletnih proizvodnih in poslovnih rezultatov. Razmere v gospodarstvu so letos težje kot lani, zato mora biti tudi prisotnost sindikata bog očitna in njegova dejavnost bog učinkovita.
J. S.
IZ KRAJA V KRAJ
AH, KAKO LEPE BODO TRE-BANJKE - Nemara je tudi lepota ' trebanjskih občank nekoliko vplivala na to, da doslej v tej občini še niso imeli kozmetičnega salona.
Zdaj pa se je le našla Mirenčanka Jana Kos, ki je toliko pogumna, da bo ta kozmetični salon odprla na Mirni Seveda bodo že tako lepe Trebanjke kar drle na Mirno, v prihodnosti pa utegne trebanjska občina prispevati tudi kakšno miss Evrope ali celo sveta, če se bodo dogodki razvijali tako.
DOBRE PICE VLEČEJO - Da ne bomo govorili samo o estetskih zadevah, naj dodamo tudi to, da je trebanjska gostilna Opara začela peči pice. Ta italijanska specialiteta, ki je v Opatovi izvedbi vzbudila nove apetite, pa je začela zanimati
tudi druge gostilničarje. Žal ni najti posnemovalcev tudi v
v družbenem
sektorju, ki je na sploh bog počasen pri uvegavganju novosti
LE KOMU SVETIJO ? - Redki avtomobilisti ki se še vozijo po cesti mimo Trebnjega, lahko ponoči in seveda tudi zvečer (le da ta pride malo pozno, ko je že skoraj noč), opazujejo velike svetlobne napise Trima. Fizikalno izobraženi Tre-banjci se zdaj dajejo, ko-ugotavgajo, koliko luxov svetlobe seje zdaj Trimo tam okli, varčneži pa preštevajo kilovate.
KAM PO ZDRAVJE ZA TELEVIZORJE? - Odkar je v Trebnjem prenehal delovati edini servis za popravilo televizorjev in radgskih sprejemnikov, se morajo Trebanjci z njimi voziti v druge kraje, menda celo v prestolno mesto Ljubgano Ker je težko spraviti še tako majher, televizor v avtobus, morajo seveda uporabljati osebne avtomobile. ' lub bonom!
TREBANJSKE NOVICE
Še po desetletletjih ročno delo
čevljarsko podjetje Planina, primer drobnega gospodarstva v družbeni lasti — Pomanjkanje prostora za stroje — Ročno delo preslabo plačano
Planina, črnomaljsko čevljarsko podjetje , je pri nas eden redkih primerov drobnega gospodarstva v družbeni lasti. Čeprav so veliko razmišljali in se tudi dogovarjali o tem, da bi se priključili kateri od večjih delovnih organizacij čevljarske stroke, pa doslej ta dogovarjanja niso rodila sadov. Problem je namreč pomanjkanje prostora, denarja za razširitev pa ni. osemintridesetih letih obstoja njihovi izdelki še vedno predvsem ročni, osemintridesetih letih obstoja nihovi izdelki še vedno predvsem ročni.
V Planini, kjer so v zadetku čevlje tudi popravljali, so se pozneje usmerili le v izdelovanje zaščitnih čevljev
Vinko Miketič: „Zaenkrat v Planini zaradi prostorske stiske in pomanjkanja materiala ne oomo zaposlovali nove delovne sile.“
z jekleno kapico ali brez nje, kijih v glavnem potrebujejo delavci na gradbiščih, v rudnikih ter v delovnih organizacijah težke industrije. Čeprav s prodajo ni težav, saj imajo vse izdelke prodane že vnaprej, pa povsem brez problemov tudi ne gre. Kot je povedal vodja čevljarskega podjetja Vinko Miketič, je v zadnjem času zaskrbljujoča preskrba z materialom, predvsem gumo in lepilom. Zgodi se, da iz dneva v dan ne vedo, ali bodo imeli delo.
Čevlje, kakršne izdelujejo v Črnomlju, delajo drugod po Sloveniji strojno. Zato je razumljivo, da so čevlji iz Planine nekoliko dražji, vendar prav zaradi tega, ker uporabljajo v glavnem naravne materiale, tudi bolj iskani. Prednost podjetja pa je tudi v tem, da lahko ustreže izrednim željam kupcev, kar v ve-likoserijski proizvodnji ni mogoče.
V prvem trimesečju letos je 7 prešivalk in 14 čevljarjev izdelalo 2100 parov čevljev ter ustvarilo 2,93 milijona dinarjev celotnega prihodka, kar je za 5 odst. več od narčtovanega. Kljub temu da imajo zelo majhne režijske stroške ter da nekateri delavci s 95 pari na mesec močno presegajo normo, so povprečni osebni dohodki nizki, saj dosegajo le 1.150 din. Zavedajo se, da je tudi to cena za ročno delo, ki pa ga ne bodo mogli opustiti vse do tedaj,' dokler ne bodo imeli dovolj prostora, kamor bodo namestili stroje.
M. BEZEK
iPRETNE ROKE — Delo, ki so ga po drugih čevljarskih tovarnah !e davno prevzeli stroji, v črnomaljskem čevljarskem podjetju tanina še vedno opravljajo ročno. S stroji seveda ne morejo ekmovati, zato pa s spretnim delom svojih rok mnogokrat jresežejo normo. Osebni dohodki kljub temu niso visoki, a zaradi ^manjkanja materiala so tako prešivalke (na fotografiji), kot tudi ^evljaiji srečni, da imajo zaenkrat vsaj delo. (Foto: M. Bezek)
PREDNOST Z NAPAKO -Most na Ločki cesi v Črnomlju sicer ne pomeni črne točke, a vozniki avtomobilov, ki pripeljejo iz ene ali druge strani mestu, so kljub temu izpostavljeni nevarnosti. Vozniki, ki pripeljejo iz središča mesta sicer nimajo prednosti, a zaradi slabe vidljivosti ne morejo vedeti, kaj se dogaja na oni strani, ter tako nemoteno zapeljejo na preozki most, prednostnim voznikom pred nos • Za prometno varnost pa bi bilo potrebno tako malo — le obdelava obcestnega grmovja z vrtnimi škaijami. Bo končno tudi zelenje dobilo prednost?
ZIDAVA MOŽNA PRIHODNJE LETO
V črnomaljski občini letos ni noč začeti graditi, če gradbena Jokumentacija ni bila izdana pred 'akonom o zaščiti kmetijskih zemljišč v preteklem letu. V občini norajo najprej uskladiti prostorski Jel družbenega plana. Naloga Geo-letskega zavoda Slovenije je, da opravi kategorizacijo zemljišč, Dolenjski projektivni biro iz Novega mesta pa bo analiziral obstoječo prostorsko in sprejeto urbanistično iokumentacijo, opredelil neuskla-enost ter osnovn razvojne potrebe, "lomite za družbeni razvoj črnomaljske občinske skupščine zagotavlja, da bodo razprave o spremembi družbenega plana potekale oktobra, potrdili, oz. sprejeli pa bodo spremembe v občinski skupščini novembra ali decembra letos, iko da bodo prihodnje leto gradi-.elji lahko začeli graditi.
Vse manj razlik med otroci
V črnomaljski občini skorajda ne poznajo izostankov romskih otrok od pouka - Dobro sodelovanje s starši
V črnomaljski občini posvečajo zadnja leta izobraževanju Romov posebno pozornost. Tako za vse petletne Rome, ki niso vključeni v organizirano varstvo, osnovna šola Milke Šobar-Nataše in vrtec pripravljata 120-umi vzgojno-izobraževalni program, ki ga denarno podpira skupnost otroškega varstva. V Coklovcu pri Semiču pa vzgojiteljice iz Semiča obiskujejo otroke kar na njihovih domovih.
V osnovne šole v črnomaljski občini je bilo ^ v iztekajočem se šolskem letu vključenih 100 romskih otrok. In če so ob koncu preteklega šolskega leta pri izobraževanju romskih otrok opozorili na neredno obiskovanje pouka, letos teh težav skorajda ni bilo. Vse šole so v letošnjem šolskem letu vzdrževale s starši Romi izredno dobre
ČRNOMALJSKI DROBIR
V NEDELJO PO SREČO -rnomaljsko gasilsko društvo se je -o lanski zelo uspeli tomboli odlo-ilo, da da letos Belokranjcem zno-n priložnost, da poskusijo svojo, rečo. Prav gotovo jih ne bo mak), ti bodo prišli to nedeljo ob 15. uri v irievansko drago s tombolskimi li-tici ter z upanjem, da zadenejo, če e ne enega od 15 glavnih, pa vsaj nega izmed 200 ostalih dobitkov, aterih skupna vrednost bo 900 soč dinarjev. Že res, da bodo med lavnimi dobitki tudi traktor in dva tata 126 p,* a bi lastniki železnih onjičkov gotovo raje, da bi bilo noč zadeti bencinske bone.
ZAVAJAJOČA TURISTIČNA 1ARTA - Nedaleč od hotela Lahi-ja stoji tabla, ki z obledelimi črkami turistom pove, da je to turistična arta Črnomlja z okolico. Da je astarela, o tem ni dvoma, saj je od akrat, ko so jo pred (davnimi) leti ostavili, tudi črnomaljsko občino »jel val razvoja, ki je na novo pokril : asfaltom nekaj cest, postavil tudi
kakšen za turista zanimiv objekt, tu pa tam pa tudi kakšnega zaprl. (Slednje sicer ni v prid razvoju turizma.) Očitno je, da turisti slepo verjamejo karti — kolikor jo seveda sploh uporabljajo - kajti ni bilo še slišati, da bi se kateri izmed njih pritožil zaradi napačnih informacij. A četudi bi se želel, bi zaman iskal „avtorja“ zemljevida Turist biro, prav nič pa si ne bi moge pomagati tudi s staro, že zdavnaj neuporabno telefonsko številko tega biroja. Tudi takšna malomarnost prispeva drobec k (ne)razvoju črnomaljskega turizma.
SREČANJE OBRTNIKOV -Črnomaljsko obrtno združenje je 12. junija pripravilo na Butoraju IV. družabno srečanje obrtnikov in delavcev ter njihovih družin iz Trebnjega, Novega mesta, Metlike in Črnomlja. Čeprav je ponagajalo slabo vreme, se je srečanja udeležilo okrog 400 Dolenjcev, ki so se med drugim pomerili v malem nogometu, streljanju z zračno puško ter vlečenju vrvi
stike, poleg tega s6 slednji tudi spoznali, kako pomembno je za njihove otroke izobraževanje.
Pedagogi imajo probleme le z romskimi otroci v okolici Semiča, ki se v času nabiranja zelišč • s starši selijo iz kraja v kraj. Nabiranje zelišč pomeni tem Romom pomemben vir sredstev za preživljanje, zato raje plačajo kazen zaradi izostanka otrok od pouka, kot da bi se ustalili in pošiljali otroke v šolo. Pri romskih otrocih iz okolice Črnomlja neopravičene odsotnosti od pouka ni Veliko teh otrok se vključuje v interesne dejavnosti. Prevladujeta športno in kulturno-umetniško področje, zelo skromno pa je zastopano proizvodno in družbeno koristno delo, kjer b'i sc pri teh učencih načrtno oblikovale delovne navade, kar bi bilo zanje še posebno koristno. Na viniški osnovni šoli pa ni razlik med romskimi in ostalimi otroki.
V črnomaljski občini se zavedajo, da so prav stiki z romskimi starši eden izmed zelo pomembnih pogojev za uspešnejše delo učencev v šoli. To sodelovanje, ki je doslej rodilo dobre uspehe, saj so imeli celo odlične tomske učence, bodo v bodoče še poglabljali.
PRIJAVA KAZNIVIH DEJANJ TUDI V VINICI
Vodja varnostnega okoliša v krajevni skupnosti Vinica od začetka junija vsak prvi ponedeljek po 1. in
15.	v mesecu uraduje v prostorih krajevnega urada v Vinici. Krajani, ki bodo želeli dobiti kakršnekoli informacije v zvezi z varovanjem javnega reda in miru ali pa prijaviti kazniva dejanja, se bodo lahko oglasili pri njem med 7. in 12. uro. ,
fc
NEUSMILJENI ČAS — Lani so na okencih značilne lesene in s slamo krite kmečke hiše v Rosalnicah , še cvetele rože, zime pa hiša ni več preživela. Danes je tam, kjer je bilo včasih življenje, le še kup slame in trhlega lesa. Vsekakor bi bilo treba ohraniti vsaj najbolj značilne primere kmečke arhitekture, kajti podoba vasi se izredno hitro spreminja in če bo šlo tako naprej, že sedanja najmlajša generacija ne bo mogla nikjer več videti, v kakšnih hišah so živeli njihovi predniki.
Polovica jih prijavi premalo
Do srede julija bo končana odmera davkov in prispevkov iz obrtne dejavnosti — Na upravi za družbene prihodke prihaja tudi do neljubih scen — Od 4,5 milijona dinarjev bo obrtniku po plačilu vseh davkov in prispevkov ostal milijon
V metliški upravi za družbene prihodke računajo, da se bo letos od davkov in prispevkov od vseh dejavnosti, se pravi obrtne, kmetijske, prometnega davka itd. — skupaj je 12 postavk — steklo okoli 10 nulijonov dinarjev, od tega bo tako imenovanih izvornih prihodkov za proračun občine okoli 30 milijonov dinarjev.
Prav sedaj na upravi za druž-
bene prihodke zaključujejo odmero davkov in prispevkov iz obrtne dejavnosti za lansko leto. V metliški občini je okoli 420 davčnih zavezancev, ki plačuj ejo davek po dejanskem dohodku in za tri četrtine so na upravi odmero že napravili, vse to delo pa naj bi bilo opravljeno do srede julija, ko bodo vsi dobili odločbe'. Kaže, da bo pa končani odmeri razlika (tu so upoštevani davki in prispevki) med akontacijami in dejanskimi davki in prispevki okoli 15 milijonov dinarjev.
Vendar je treba povedati, da polovica zavezancev, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku - teh je, kot rečeno, okoli 420 in večina med njimi je avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije — ne dosega takega dohodka, da bi predstavljal osnovo za odmero davka iz
Po 60 ljudi vsak mesec išče delo
Več kot tretjina prijavljenih iskalcev zaposlitve je mlajših od 27 let, skoraj polovica pa je težje zaposljivih .
Konec prejšnjega meseca je bilo na skupnosti za zaposlovanje v Metliki prijavljenih 59 iskalcev zaposlitve, in sicer 31 moških in 28 žensk. Od zadnje jeseni je število iskalcev zaposlitve tako rekoč enako, vsak mesec jih je prijavljenih okoli 60. Preko skupnosti vsak mesec dobi zaposlitev 15 do 20 občanov.
Med temi 59 prijavljenimi je 22 starih do 27 let. Med iskalci zaposlitve j% največ nekvalificiranih - 28; zanimivo je, da ti tudi najlažje dobijo delo; pol-kvalificirana sta dva, kvalifikacijo jih ima 15 sed njo šok) 8, višjo 5 in visoko 1. Prvič' se skuša zaposliti 18 občanov, denarno nadomestilo sedaj dobiva 6 prijavljenih, 14 pa je takih, ki jim je delovno razmerje prenehalo po njihovi krivdi.
Skoraj polovica prijavljenih iskalcev zaposlitve spada v tako imenovano kategorijo težje zaposljivih; sem sodijo invalidi, ljudje z omejeno delazmožnostjo, nosečnice, mladoletniki, ljudje s poklici, ki jih je v občini preveč, kot so frizerke, trgovci, gimnazijski maturantje. Med prijavljenimi iskalci zaposlitve je več tudi takih, ki so bili zaposleni že skoraj v vseh organizacijah združenega dela v občine
Med tistimi, ki iščejo zaposlitev v metliški občini, so tudi pleskar, krojač, zidar, mesar, ključavničar, dva prodajalca, dve frizerki, kuharica, pečar, voznik tovornjaka, dva gimnazijska maturanta, elektro, lesni in kemijski tehnik, medicinska sestra, predilski, sanitarni tehnik, administrativni tehnik, kar trije predmetni učitelji, diplomirana etnologinja in celo letalski inženir.
dohodka od obrtne dejavnosti.
' Prav tako pa je res, da inšpek-torji uprave za družbene prihodke pri drugi polovici po preveijanju poslovne dokumentacije ugotavljajo precej večji dohodek, kot so ga obrtniki prijavili. Seveda davke in prispevke odmerijo od tistega dohodka, ki so ga oni ugotovili. In prav pri teh stvareh prihaja tudi do neljubih scen in, milo rečeno, grdega obnašanja nekaterih zavezancev do delavcev uprave za družbene prihodke.
Za lansko leto je največ dohodka prijavil lastnik gradbene mehanizacije - 3,20 milijona dinaijev, po pregledu poslovne
Pred volitvami v organe SZDL
Na posvetu s predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc Socialistične zveze prejšnji teden v Metliki je beseda tekla o varnostno-političnih razmerah v občini ter o pripravah na volitve v organizacijah SZDL, ki bodo jeseni Ocenili so dosedanji potek akcije NNNP in sprejeli konkretne naloge za nadaljnje izvajanje programa te akcije. Govor je bil tudi o aktivnostih v zvezi z žetvijo in odkupom pšenice.
Na posvetu so pregledali udeležbo delegatov na sejah skupščin interesnih skupnosti in zbora krajevnih skupnosti ter sprejeli naloge, ki jih ima SZDL pri delu z delegacijami in delegati. Ugotavljajo, da skupščine in sveti krajevnih skupnosti posvečajo premalo pozornosti delu delegacij, pa tudi s povezanostjo med skupščinami krajevnih skupnosti in občinsko kupščino niso najbolj zadovoljni.
dokumentacije pa so ugotovili okoli 4,50 milijona dinaijev dohodka. Od te vsote bo obrtnik plačal kakih 3,5 milijona dinarjev davkov in prispevkov ter davka iz skupnega dohodka občanov, ostalo, se pravi mili’ jon dinaijev, pa je njegov čistil osebnih dohodek za lansko leto.	A.	B.
ČIGAVA BO STARA SOLA?
Metliška srednja šola tekstilne usmeritve se po uvedbi usmeijenega izobraževanja spopada s precejšnjimi prostorskimi težavami. Znano je, da imajo v najemu posebne učilnice za fiziko, kemijo in biologijo v Črnomelj skem centru v. srednjih šol, gostujejo tudi v telovadnici metliške osnovne šole, iščejo prostor za učilnico za osnove tehnike in proizvodnje. Nekateri v Metliki razmišljajo, da bi šola dobila potrebne prostore v stari šoli na Partizanskem trgu, v stavbi, ki počasi, a vztrajno propada. Slišati pa je tudi druge glasove: v tej hiši naj bi dobili pisarne vsi tisti, ki jim primanjkuje teh prostorov. Te dni naj bi se dokončno dogovorili.
ZANIMANJE ZA PROIZVODNE POKLICE
Po razpisu za šolsko leto 83/84 je prispelo v Izobraževalni center Beti dovolj prijav za srednji program, se pravi za poklic tekstilni konfekdo-nar 1 in 2; za ta program bodo vpisali 60 učenk in učencev. Za skrajšani program pa je od 30 razpisanih še 5 prostih mest. Tal® za srednji kot skrajšani program je prijavljenih največ deklet, in to j2 Dolenjske in Bele krajine. Letošnje prijave kažejo, da se je zanimanje za proizvodne poklice povečalo.
SPREHOD PO METLIKI
SKUPINA AVTORJEV, KI JE IZDALA pesniški zbornik Tako se kolne začetek, je imela predstavitveni večer na grajskem dvorišču. Svoje pesmi ali prozo so brali: Rudolf Vlašič, Duška Vraničar, Jani Bevk, Goran Jarnevič, Dušan Bečaj, Marina Simec, Matjaž Rus, Maja Weiss in Mladen Vukšinič. Večer je bil popestren s filmom in vse skupaj je bilo kar prijetno. 25. junija pa se obeta Methčanom še nekaj. Črnomaljski pesnik Tomaž Skrbinšek bo bral svoje pesmi iz zvežčiča Čisto vsakdanja pesem. Njegovim stvaritvam bo moč prisluhniti v grajski kleti. Pa še to: ob tej predstavitvi bo razstavil svoje risbe Franc Fortuna Funf, sicer ilustrator Skrbninškove izdaje.
JULIJSICE IN AVGUSTOVSKA SOBOTE Metličanom in okoličanom ne bo dolgočasno, saj je napovedana vrsta prireditev. Na grajskem dvorišču bodo potekale poletne kulturne prireditve, ki bodo vsako soboto, le takrat ne, ko bo v bližini kakšna večja stvar. Mislimo predvsem na Noč na Kolpi pa se na Razkošje v stelji Pripravljalec metliških poletnih prireditev je Zveza kulturnih organizacij, nastopale bodo domače skupine in tudi gostje.
Za celotno zadevo imajo pri Zvezi kulturnih organizacij rezerviranih
50.000	dinaijev. Malo, vendar dovolj, če se postori kakšna stvar brezplačno.
ZA TEKMOVANJE LJUDSKIH HARMONIKARJEV, ki bo 10. juh: ja ob 11. uri na Vinomeru Pl1 Metliki že prihajajo prijave. Zaim mivo, da jih je največ z One strani
Goijancev, kot da Belokranjci ne bi znafi raztegovati mehovja. Organizator Društvo Ivan Navratil upa, da se bodo belokranjski harmonikaiji le ojunačili in ne bodo dovolili odnesti nagrade na Dolenjsko ali pa še kanj dlje. V teh stabilizacijskih časih bi bilo prav, če bi ostal denar na belokranjskem ozemlju.
DRAGO VLAH JE ODPRL NA PARTIZANSKEM TRGU samostojno advokaturo in tako Metličanom ne bo več treba hoditi v Črnomelj kot doslej. Drago Vlah je diplomirani pravnik z nekajletno prakso, pisarno pa ima v Županičevi hiši. Domačini dobro vedo, kje je to, saj so imeli Županičevi vrsto let žensko in moško frizerstvo. Drago Vlah trdi da ima dela preko glave, vendar spet ne toliko, da ne bi mogel sprgeti novih strank.
metliški tednik
Za praznik temeljni kamen
Dom starejših občanov bodo začeli graditi v Kočevju predvidoma prihodnjo pomlad, čeprav je bilo prvotno predvideno, da bi ga že letos spomladi — Nejevolja starejših
Temeljni kamen za dom starejših občanov oz. za stanovanjski objekt starejših občanov v Kočevju bo položen v okviru praznovanj letošnjega občinskega praznika, se pravi oktobra, sama gradnja pa * bo predvidoma začela spomladi. To je povedal predstavnik občinske skupnosti socialnega skrbstva Anton Kajfež.
Gradnja objekta, ki bi ime! pri- 36,500.000 din najeli posojilo pri
bčje in tri nadstropja, bi veljala po banjih izračunih okoli 270 milijo-®°v din, trenutno pa je na razpolago “132 milijonov. Zato naj bi po »aj no vej šem predlogu gradili objekt v dveh fazah.
Trenutno ni denarja niti za določanje prve faze, katere gradnja ■j} °prema bosta veljali 168,300.000 Občinska skupnost socialnega l^bstva je predlagala občinskemu , OŠnemu svetu in občinski konfe-Oci SZDL, da bi za manjkajočih
stanovanjski banki Ljubljanske banke za dobo petih let. Odplačevali bi ga tako, da bi zvišali namensko prispevno stopnjo skupnosti socialnega skrbstva za 0,5 odstotka in s tako zbranim denarjem odplačevali obroke posojila.
Na nadaljnja vprašanja, ki so jih na nas naslavljali občani v zvezi z gradnjo, je tovariš Kajfež dal taka pojasnila:
Izjava prejšnjega predsednika izvršnega sveta, objavljena v Kočev-
Od štipendij do volitev
Program NNNP so vnesli še varstvo pri delu ter varovanje družbene lastnine in samoupravnih pravic
Štipendijska politika v ko-
j*vski občini je zelo dobra, tako oceno so dali na zadnji predsedstva občinske kon-te^nce SZDL Kočevje.
So pa tudi težave. Tako nekatere ČD po uvedbi usmerjenega izobra-fOnja premalo skrbe za vzgojo radia za svoje potrebe in tudi ne Popisujejo štipendij. Nekatere de-Vne organizacije prepozno razpisuje štipendije in bodo morale v e°če pohiteti. V občini je malo rj1 usmerjenega izobraževanja. V tta)>h, ki so odmaknjeni od Ljublja-ne - kot je tudi Kočevje - bi Motala biti mreža šol bolj gibljiva, se da bi morali ustanavljati disto-oddelke (v Kočevju na primer lesarstvo, naravoslovno—matematično usmeritev in morda še kaj). '•Pendiranje in zaposlovanje pa ?°ra biti načrtno, se pravi sestavni
Na seji so sprejeli program akcije NNNP-83. Akcije potekajo že vse leto in so nadaljevanje lanskih. Novost letošnjega programa je, da so vanj vnesli še varstvo pri delu in varovanje družbene lastnine ter samoupravnih pravic delavcev.
V zvezi s pripravami na volitve v SZDL pa so sprejeli več volilnih dokumentov. Pripravili so tudi pregled sestave organov in nosilcev najodgovornejših dolžnosti v občinski organizaciji SZDL, da bodo lažje Opravili evidentiranje možnih kandidatov za dolžnosti v SZDL. Vsi postopki od evidentiranja do kandidirala bodo zaključeni v oktobru oziroma novembru letos.
J. P.
skem žarometu, da bomo dom začeli graditi aprila letos, je bila bog želja občanov, kot pa dejansko zagotovilo, da se bo gradnja res začela, ker zanjo ni bilo možnosti, saj ni bilo ne denarja ne načrtov.
Za gradnjo doma so plačana že vsa soglasja (razen PTT in SIS za komunalne in cestne zadeve) in tudi gradbeno dovoljenje, kar je veljalo blizu 7 milijonov. To je plačano v glavnem iz sredstev samoprispevka.
Načrti bodo dokončani predvidoma do konca junija ali v začetku julija, avgusta bo izdano gradbeno dovojenje, do septembra je treba zagotoviti ves denar za prvo fazo, nato pa bo v okviru praznovanj občinskega praznika položen temeljni kamen za dom. Gradnja se bo začela šele' spomladi.
Denar za gradnjo in tudi samoprispevek v glavnem ne propada, saj ga je del že porabljen, del je naložen v banki (in tečejo obresti), zaradi višjih osebnih dohodkov pa se nabere tudi več samoprispevka. Tako so ta sredstva (zbrana iz stanovanjskih skladov skupnosti pokojninskega in invalidskega varstva občin Kočevje in Ribnica, samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje, sredstva SPIZ—anuitete, sredstva solidarnosti in krajevni samoprispevek) znašala maja lani 90,274.000 din, do maja letos pa so jih ponovno ovrednotili in so se tako povečala na 132,023.000 din.
To je nekaj najnovejših podatkov o načrtovani gradnji doma oz. objekta za starejše občane, ki smo jih zbrali na zadnjih sestankih občinske skupščine in njenih organov ter v razgovoru s posamezniki odgovornimi tovariši, in to na željo starejših občanov, ki počasnost v zvezi z gradnjo zelo kritično ocenjujejo.
J. PRIMC
del
razvojnih načrtov, žal pa teh
Očrtov skoraj ni.
'Veliko krivolova
Ribiči predlagajo ostrejše kazni za krivolovce
Kočevski ribiči imajo skoraj vsa-soboto delovno akcijo. Nadalju-z deli v svojem ribiškem domu, J® bregovih rudniškega jezera in jjjdi na Rinži. Še posebna akcija pa r5 izlov rib pod zapornicami, kamor Je narasla voda odnesla .več velikih Burjev, krapov, linjev in ščuk. Pre-'*®i jih bodo spet v Rinžo nad Opornicami.
. Ribiči so poostrili tudi kontrolo O ujeli več krivoiovcev; prijavili jih “®do sodniku za prekrSce. Pri preučevanju krivolova so zelo učin-0viti tudi kočevski miličniki, ki so Onio v enem dnevu dobili kar šest ivolovcev. Krivolovcem so odvzeli
ddi več ribiškega pribora. Odkrili j? nastavljene žive vabe za ščuke.
'biči bodo sodniku za prekrške Podlagali, naj b kivolovcem hitreje' krakal kazni in tudi ostrejše, saj r^nje niti niso kazni, ker znašajo "‘bližno toliko, kot znaša cena muVne r't>°'ovne dovolilnice. Kontni'0 bodo poostrili tudi na rudni-„ ®ra jezeru, kjer je krivoiovcev največ.
Gasilsko društvo Osilnica je sredi junija praznovalo tridesetletnico obstoja. Ustanovljeno je bilo 10. maja 1953 na pobudo pokojnega Draga Štimca in Jožeta Kovača.
Gasilska zvezn iz Kočevja je osil-niškim gasilcem dodelila za začetek
Drobne iz Kočevja
^preurejena restavra-
■TJA _ Jedilnico v Restavraciji so j?eUredili in zdaj spet obratuje. Ve-J*3. jedilnica je prav prijetna, saj je v domačem slogu. V Kropi lestenci, ki so jih imeli nekje
~ Zakaj so Janezov krompir P°pasli koloradaiji?
Ker neprestano sedi na Jankih o zelenem planu, na-^sto <ja bi na njivi obiral
Kebre.
shranjene - veijetno komu niso bili po volji - so sedaj lep okras jedilnice, )ti ima z lesom obložen strop.
VEDNO SLABŠE ZALOŽENE TRGOVINE - V trgovinah je vedno večje pomanjkanje vsega. Predvsem manjka blaga, za katero smo v časo-
¥isih brali, naj bi se podražita, rgovei pravijo, da je blaga sicer dovolj, a čaka v raznih skladiščih na višje cene. Beremo tudi, da ponekod živila zadržujejo toliko časa, da se pokvarijo. V takih primerih bi morali inšpektorji in sodišča strogo ukrepati.
SAMI NIKAR V GOZD - Gozdovi so polni nabiralcev jagod. Kdor ima srečo in naleti na še neobrano jaso, ima kmalu posodo polno jagod. Ni pa priporočljivo hoditi v gozd sam ali z majhnimi otroki. Pride lahko do presenečenj: od kač do steklih ali crknjenih lisic pa do raznih obsedencev, ki jih tudi ne manjka in vznemirjajo nabiralce.
KOČEVSKE KOVICE
ŠOLARJI SO PELI - Na reviji mladinskih in otroških pevskih zborov v Ribnici je nastopil tudi pevski zbor osnovne šole „Dr. France Prešeren4* iz Ribnice, ki ga vodi Bernarda Kogovšek. (Foto: Glavonjič)
Dovolj znanja in spretnosti Malo pevcev
Junija so gasilci ribniške občine tekmovali za občinsko prvenstvo, oktobra pa bodo še za pokal Ignaca Merharja
NONET PRIDNO NASTOPA - Članice noneta „Rog” iz Željn v zadnjem obdobju pridno nastopajo. V slabem mesecu dni so gostovale v Izoli, v Podpreski, na pevski reviji v Dolenji vasi, kar dvakrat (na fotografiji) pa so nastopile v korist slovenskega društva bolnikov skleroze multipieks. (Foto: Primc)
Gasilstvo v Osilnici oživlja
Ko se je ustavilo izseljevanje, je oživelo delo gasilcev — Tesno sodelujejo z gasilci iz Pleše na Hrvaškem
Tekmovanje gasilcev ribniške občine, ki je bilo pred kratkim na igrišču ob Bistrici v Ribnici, se je udeležilo 25 ekip, članov, pionirjev in žensk.
Rezultati: člani: 1. Retje, 2. Bukovica, 3. Sv. Gregor; pionirji A: 1. Retje, 2. Ribnica, 3. Mladi gasilec; pionirji B: 1. Sušje, 2. Bukovica, 3. Mladi gasilec; članice: 1. Ribnica, 2. Gora, 3. Dolenja vas.
Tekmovanje, ki je bilo posvečeno tudi 10. kongresu slovenskih gasilcev, je uspelo, saj so vse nastopajoče ekipe pokazale dobro znanje in spretnost. Pričakujejo, da se bodo opogumile tudi ostale ekipe, ki se tokrat niso udeležile tekmovanja, in bodo prišle na tekmovanje za pokal Ignacija Merharja, ki bo oktobra letos.
M. G.
ročno brizgalno in nekaj cevi, nato pa še obleke. Deset let kasneje so začeli graditi gasilski dom. Še preden je bil dokončan, so ga dali za potrebe kraja krajevni skupnosti in v teh prostorih je danes obrat Teksti-lane.
Delo društva je počasi pojenja-valo, ker so se ljudje izseljevali iz doline. Z ustanavljanjem obratov pa so ljudje spet začeli ostajati doma. Leta 1974 je društvo dobilo novo motorno brizgalno, cevi in orodje. Leta 1976 je 13 članov naredilo gasilski izpit. Društvo se v zadnjih letih vedno bolj krepi Danes ima okoli 20 rednih in okoli 100 podpornih članov.
Načrti društva so usmerjeni predvsem v nakup gasilskega kombija, izpopolnjevanje opreme, pridobivanje novih članov in v tesno sodelovanje s sosednjimi društvi. Gasilskega doma nimajo in hranijo opremo v prostoirh bivše občine.
Na proslavi 12. junija so podelili priznanja občinske gasilske zveze. Prejeli so jih: za 30 let prizadevnega dela v gasilstvu je prejel diplomo Jože Osvald, za 20-letno delo pa Stanko Štimec in Stane Žagar. Sedem podpornih članov društva je prejeto diplome Gasilskega društva Osilnica. Krajevna skupnost Osilnica in Gasilsko društvo Plcšce sta prejeli plaketi za sodelovanje in denarno pomoč.
V okviru praznovanja so izvedli tudi praktično vajo. V njej sta sodelovali Gasilsko društvo Osilnica in Gasilsko društvo Plešce, s katerim osilniško društvo zelo tesno sodeluje.
J. P.
Z izumi k dohodku
Poviševanje cen ni prava pot — Pravično nagraditi inovatorje
V ribniški občini dajejo vedno večji poudarek na inovacije. Tako imajo inovatorje že v Riku, Inlesu in TTPP. Čeprav ne gre za velike izume, ampak le za izboljševanje posameznih strojev in naprav, pomeni prispevek inovatorjev večmilijonski prihranek pri proizvodnih stroških.
Tudi občinski svet Zveze sindikatov Ribnica se zaveda pomena inovacij in je pred kratkim predlagal delovnim organizacijam, naj bi v delovnih organizacijah, ki zaposlujejo nad 500 delavcev, zaposlili organizatorja inovacij. Osnovne organizacije sindikata se bodo zavzemale, da bi imeli v vsaki delovni organizaciji komisije za inovacije. Povsod bi morali imeti tudi pravilnike o nagrajevanju delavcev-inovatorjev. Vsak izum, inovacijo ali koristen predlog bi bilo treba ustrezno nagraditi.
Počasi je le začela prevladovati zavest, da se iz sedanjih gospodarskih težav lahko izvlečemo tudi s pomočjo inovacij, se pravi boljšega dela, z večjim izkoriščanjem znanja. Razveseljivo je tudi, da se marsikje na našem območju že zavedajo, da je edina prava pot do zviševanja dohodka preko zniževanja proizvodnih stroškov, manj razveseljivo pa je, da je še vedno precej kolektivov, ki vidijo rešitev iz težav le v zviševanju cen.
J. PRIMC
SPOSOJENO TRNJE
— Marx je predvidel želodec, samo ne tolikšnega.
(Iz Politike)
— Največ marksizme imamo — v knjižnicah.
• (Iz Politike)
OTROCI OTROKOM - Pod tem geslom je bila v Ribnici pred kratkim organizirana tradicionalna prireditev, na kateri so se predstavili malčki iz VVZ „Majde Šilc44 Ribnica, ki so pokazali, kaj so se naučili v minulem letu dni. (Foto: Glavonjič)
V ribniškem domu JLA je bila pred kratkim tradicionalna revija mladinskih on otroških pevskih zborov iz ribniške in kočevske občine. Nastopilo je sedem zborov iz Ribnice, Sodražice in Stare cerkve.
Ugotovimo lahko, da je bila udeležba na reviji zelo skromna. Znano je namreč, da ima zborovsko petje v obeh občinah dolgo tradicijo in da ima tudi veliko pristašev med mladimi Predvsem zaslužijo kritiko osnovne šole, ki imajo učitelje glasbenega pouka, pa se niso udeležile pevsek revije, čeprav za izostanek nimajo opravičjivega razloga. Še posebno pa jim je lahko žal tudi zato, ker je revijo pevskih zborov poslušata zelo veliko Judi, predvsem iz Ribnice.
Letošnje slabe izkušnje naj bodo poduk za organizacijo prihodnje pevske revije, ki bo v Kočevju. Hkrati pa je tudi opozorilo in vabilo vsem, ki tega srečanja doslej niso jemali dovolj resno, da so se dolžni udeležiti pevskih revij že zaradi publike, ki rada posluša petje in redno obiskuje koncerte.
M. GLAVONJIČ
PRI ŽENSKAH ZMAGA RIBNlCANK - Na gasilskem tekmo vanju v Ribnici je bila v ženski konkurenci najboljša ekipa Ribnict (na fotografiji), pri članih .in pionirjih A gasilci iz Retij, pr pioniiji B pa mladi gasilci iz Sušja. (Foto: Glavonjič)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
POPUST PRI SMETAK1NI -Obrtniki so predlagali, naj bi obrtnike lesne in kovinske stroke delno ali v celoti oprostili plačila smetarine. Ta predlog utemeljujejo z dejstvom, da obrtniki lesne stroke odpadke pokurijo ali pa jih oddajajo kmetom za nastiL Večji obrtniki kovinske stroke pa imajo organiziran odvoz odpadkov k Dinosu. -
MANJ GOSPODARSKEGA KRIMINALA - V ribniški občini je lani postaja milice obravnavala le 7 kaznivih dejanj, medtem ko jih je leto prej 16. V dveh primerih je šlo za zatajitev davščin in dveh za poneverbo, po en primer pa so imeli na področju kršitve predpisov o cenah, goljufije in ponarejanja ali uničenja uradnih listin. V letu 1981 pa so obravnavali kar 8 primerov poneverbe.
NIC PREKINITEV DELA - V letu 1982 na območju ribniške občine niso zabeležili nobene prekinitve dela ali resnejšega nezadovoljstva delavcev. Bilo pa je nekaj manjših nezadovoljstev, do katerih je prišlo predvsem zaradi slabe obve-
ščenosti delavcev. Obveščanje še vedno šepa, zato je pričakovati, da bo do takih manjših nezadovoljstev še vedno prihajalo.
NAJDENO STRELIVO IN OROŽJE - V ribniški občini so lan: našli 27 granat, 4 ročne bombe in kar 163 nabojev za vojaško orožje. Našli so tudi puško, in sicer italijansko karabinko. Najdeno strelivo je uničil strokovnjak pirotehnik.
— Ne veijamem, da ima Urban polno hladilno skrinjo mesa, saj ga v mesnicah ni dobiti?
- Pa vendar drži. V hladilni skrinji redi zajce.
(1767) 23. junija1983
X
i A 4 & A .4 a
h. A
puuiuvana, uiuga je ueiaj. ivuor bi karkoli vedel o njih, naj sporoči na PM Novo mesto.
D. samo-
četrtek, 23. junija - Kresnica 'etek, 24. junga - Janez Sobota, 25. junija - Viljem Nedelja, 26. junija - Helena “onedeljek, 27. junija — E iprav.
'orek, 28. junija - Leon 'reda, 29. junga - Peter Četrtek, 30. junija — Emiljana
UNINEMENE
'iS. junija ob 9.32 - ščip
BREŽICE: 24. in 25. 6. ameriški ,tm Črni sin. 25. 6. italijanski film u — nepar. 26. in 27. 6. ameriški 'Im Razbojjik v Teksasu. 28. in 29.
iuEi
SLUŽBO DOBI
VODOVODARJA in MONTERJA centralnega ogrevanja zaposlim. OD 24.000 din. Prošnjo z dokazili pošljite na naslov: Ivo Golobič, Adamičeva 11, Grosuplje, telefon (061) 772-939.
NATAKARICO zaposlimo. Stanovanje preskrbljeno, ostalo po dogovoru. Gostilna TURK, Stopiče pri Novem mestu, telefon 43-716.
7 redno delovno razmerje sprejmemo takoj KUHARICO in KUHINJSKO POMOČNICO. Stanovanje in hrana v hiši, urejen delovni čas, OD po dogovoru. Gostilna RUS, Šentvid, 4, 61225 Lukovica, telefon (061) 735-070.
V KUHARICO takoj zaposlim. Delovni čas samo dopoldne, sobote in nedelje proste. BIFE Janez KOS, Ločna 7, 68000 Novo mesto.
STANOVAM JA
OBO ali stanovanje v Krškem ali okolici iščem. Ponudbe pod šifro:
„INŽENIR“.
OBO, neopremljeno, iščem, morda pri starejših ljudeh. Nudim nekajurno pomoč. Naslov v upravi Usta (2657/83).
•OBO oddam starejši ženski. Naslov v upravi Usta (2664/83).
Motorna vozila
!GO 45, nov, še neregistriran, prodam. Naslov v upravi Usta (2663/83).
101, letnik 1979, prodam. Luzar, Šentjernej 138, telefon 32-156, od 20. ure dalje.
TODA M dobro ohranjen in urejen FIAT 126 P, letnik oktober 1978. PokUčite na telefon (068) 20-347, popoldne.
OMBI ZASTAVO 435 KL, letnik 1980, prodam. Janez Kos, Ločna 7, 68000 Novo mesto.
6. švedski film Ljubezenski trikotnik.
ČRNOMELJ: 23. in 26. 6. hong-
konški film Zmaj, mladi gospodar. 24. in 26. 6. angleški film Žrebec. 28. 6. ameriški film Smrt v angelski
uUci. 30. 6. hongkonški film 36 ceUc Shaolina.
KOSTANJEVICA: 25. 6. ameriški film Šampion. 26. 6. ameriški film Beg na Divji zahod. 29. 6. nemški film Lažne hčere lažnega zdravnika.
KRŠKO: 26. 6. domači film Vlak za Kraljevo. 29. 6. ameriški film Gloria. 30. 6. itahjanski film Orožje smrti.
NOVO MESTO r- KINO JLA: Od 24. do 26. 6. švedski film Zakaj se ne bi ljubili? Od 27. do 29. 6. ameriški film Četa norih.
SEVNICA: 24. in 25. 6. ameriški film Vrata raja. 26. 6. jugoslovanski film Samo enkrat se ljubi. 28. in 29. 6. ameriški film Kmalu bo poletje.
PRODAM dele za WARTBURG: motor (prevoženih 11500 km), menjalnik, zavorne bobne in izpušno cev. Anton Fabjančič; Poklek, Blanca.
PRINZA 1000 in TRIUMPH 2000, dobro ohranjena, prodam. Telefon 44-265.
126 P, letnik november 1980, prodam. Telefon 69-772.
PRODAM MERCEDES TATA po delih, motor z menjalnikom, 6 dobrih gum 20-900, zadnji most in razne druge dele. Muhar, Orešje 14, Šmarješke TopUce.
TOMOS AVTOMATIC prodam za 1 SM.Jelefon 56-645.
VW, letnik 1966, registriran do 31. decembra 1983, prodam. Cena po dogovoru. Zvone Tekavec, Ragov-ska 16, Novo mesto. Ogled možen vsar.o popoldne.
Z 101, ietmk 1974, registrirano do 16. oktobra, prodam. Ogled po 15. uri. Mestne njive 4/11, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Burger, K Roku 50, Novo mesto.
FIAT 126 P, letnik 1977, prva 1978, prodam. Milan
Cekuta, Dol. Prekopa 47, Kostanjevica.
ZASTAVO 750 L, letnik 1974, ob-navljena karoserija, registrirano do 7. junga 1984, prodam. Mi-škovič, Segova 6, Novo mesto..
OPEL KADET, letnik 1974, prevoženih 95000 km, prodam. Infor% macije na telefon 24-092, od 15. do 18. ure.
Z 101, letnik 1976, prodam. Telefon 21-078.
GOLF JGL, letnik 1981, prodam za 41 M. Kostrevc, Trebelno 2, Mokronog.
Z 750, dobro ohranjeno, letnik 1971, prodam. Matko, Mali vrh 12, Mirna peč.
ZASTAVO 750, letnik 1972, prodam. Cena 3 M. PavšeH, Družinska vas 41/a, 68220 Šmarješke
TopUce. proč
10,5 M. Informacije po telefonu
126 P prodam, letnik 1979, Cena
24—238 po 20. uri zvečer. ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, prodam. Cegelnica 24, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni/Urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični prednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620—170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din. vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,tele1bn (068) 23-606- Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22-365 in 22-551 - Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24-006 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
W 1200, letnik 1976, prodam. Novinec, Bušinec 6, Dolenjske TopUce.
ZASTAVO 101 comfort, letnik
1979, prodam. Ogled popoldne. Bučar, Selišče 1, Dolenjske TopUce.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Velika Bučna vas 48, Novo mesto.
LADO 1500, letnik 1977, registrirano do marca 1984, prodam. Prečna 29, Novo mesto.
ŠKODO 105 LS, prevoženih 5000 km, še v garanciji, prodam. Franc Jerič, Potok 2, Straža.
Z 101, letnik 1979, ugodno prodam. Jože Šinkovec, MDB 12, Leskovec, telefon 71 -367.
MOPED TOMOS 14 TL, letnik
1980, ugodno prodam. Branko Kapušin, Krasinec 55, 68332 Gradac, telefon (068) 56-654.
Z 125 P, letnik 1977, garažirano, dobro ohranjeno, prodam. Informacije vsako dopoldne na telefon (068) 51-010.
126 P prodam. Tone Saje, Dol. Nemška vas 11, Trebnje.
RENAULT 4, letnik 1980, prodam. Marjana Kozine 23, Novo mesto.
Z 750, letnik 1975, po zelo ugodni ceni prodam. Grmovlje 8, Škocjan.
FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. Jože Berus, Sr. Globodol 6, Mirna
SIMCO 1005 LS, letnik 1977, ugodno prodam. Jože Veličevič, 68273 Leskovec 31 pri Krškem.
Z 101, letnik 1976, prodam. Gašperšič, Sela, 7, Straža.
ZAŠTAVO 101 comfort, staro 9 mesecev, prodam. Informacije po-poldne na telefon 71-703.
ŠKODO 105, novo, ugodno prodam. Telefon 25-670.
Z 750, letnik 1974, prodam. Šlajko-vec, Krka 44, Novo mesto.
MOTOR TAM (125 KM), generalno obnovljen, prodam. Naslov v upravi Usta (2666/83) /
126 P, letnik 1981, prodam. Slavko Jerman, Dilančeva 1, Novo mesto.
126 P, letnik 1979, prodam. Smole-nja vas 50, Novo mesto.
LADO, letnik 1976, prodam. Naslov v upravi Usta (2667/83)., aU telefon 44-628 (popoldne), 44-321 int. 290 dopoldne.
Z 750, letnik 1973, prodam. Miloš PiUč, Ivana Roba 38, Novo mesto.
PRODAM R 18, letnik 1983; GOLF JL, letnik 1980 ter ZASTAVO 750 in razne dele za KADETA. Informacije na telefon (068) 25 -961, od 16. ure dalje.
Z 101 GTL, novo, ugodno prodam. Telefon 20-529.
ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam. Stane Mandl, Mencingerjeva 4, Krško, telefon (068) 72-101.
CITROEN GS club, letnik 1976, odUčno ohranjen, ugodno prodam. Telefon 20-529.
126 P, letnik december 1977, prodam. Anton Kovač, Prečna 51, Novo mesto.
126 P, letnik 1979, dobro ohranjen, ugodno prodam. Janez Cvelbar, * DoL Prekopa 17, Kostanjevica, popoldne;
ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Miklavčič, Malence 19, Kostanjevica.
FIAT 125 PZ v voznem stanju, komplet aU po delih prodam. Telefon 24-614, popoldne.
LADO 1500 SL, letnik 1977, rdeče barve, ugodno prodam. Cvetko Bunc, UUca heroja Simončiča 5, Trebnje, tel. 44-329.
R 4 TL special, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Telefon 61-826 od 19. do 22. ure, Franc Vimpolšek, Lenartova pot 22, Brežice.
ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Mirko Rangus, Kristanova 3a, Novo mesto.
TOMOS 15 SLC, 5 prestav, registriran, prevoženih 1500 km prodam. Cezar, Šegova 14, Novo mesto.
PRODAM FIAT 132-2000, letnik 1978, prevoženih 150.000 km. Informacije na teL 23-604 v petek, med 16. in 18. uro.
■■■■(■■■■■■■■■BI
laaaai
laaaei
laaaaaaaaaaaaa
| Kmetijski stroji
TRAKTOR FIAT (24 KM) prodam.
Andrej Zupet, Škocjan 13. TRAKTORSKE GRABLJE „SIP”
prodam. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec.
MLATILNICO s popolnim čiščenjem prodam, nočna 29, Novo mesto.
Zelo poceni prodam malo rabljeno mlatilnico (reta in trosi). Naslov v upravi Usta (2659/83).
KOSILNICO BCS Diesel prodam. Maline 18, Semič.
KOMBAJN za žito znamke Kormick prodam. Janez Kolenc, Dol. Dole 7, Škocjan.
PRODAM
PRODAM oljni gorilec Kielo na odpadno olje. Naslov v upravi Usta (2662/83).
PRODAM nova 16- in 15-colska gumi vozova. Kovačič, Vinja vas
13, Stopiče.
SPALNKa), dobro ohranjeno, ugodno prodam. Milena ŽiUč, Šegova 18, Novo mesto.
MLADIČE, nemške ovčarje, prodam. Krhin, Ratež 18, Brusnice.
PRODAM skrinjo (380 1) LTH Škofja Loka z garancijo. Anton Cvelbar, Zamesko 19, 68310 Šentjernej.
POCENI PRODAM dobro ohranjen gostinski šank, dolg 450 cm, z vitrino in hladilno napravo, star 10 let. Telefon (061) 781-048.
KUHINJO, staro tri leta, v beU izvedbi prodam. Informacije na telefon 23-636.
PRODAM termoakumulacijsko peč (4,5 KW). Telefon 21—727 interna 231, Humljan, Cesta herojev 64, Novo mesto.
PRODAM 10 m3 smrekovih desk (50 mm) informacije na telefon 84-144.
KOZOLEC, enojni, s petimi okni, večji in dva manjši, pokrit z opeko, prodam. Drago Badovinac, Vinja vas 2, Stopiče.
PRODAM male prašičke velike pasme in plemenskega ovna. Anton Grivec, Češnjevek 5, Trebnje.
KOZOLEC, enojni, prodam. Prijatelj, Dilančeva 13, Novo mesto.
ZARADI SELITVE prodam ročno izdelan šank, 3 šank stole, skoraj nove, kuhinjske elemente s pomivalnim koritom (kromirano) in bojler (5 D. Informacije na telefon 25 -650.
PRODAM škodo 105 L, staro dve leti, molzni stroj Alfa-laval, žago za obrez hlodovine, po k) so vino za kombi IMV 1500 moriš. Marn, DoL Dobrava 13, 68210 Trebnje.
PRODAM hrastov parket (27 m2), sedežno garnituro za poslovne prostore in trim kolo. Telefon (068) 23-830.
POTREBUJETE ostrešje za vikend? PokUčite tel. 25—626!
PRODAM 3 okna(120 x 120),nova, zastekljena, moped, žganje, kosilnico Alpina in žago Jobu. Jama 39, Dvor.
PRODAM termoakumulacijsko peč (6 KW). Teefon 21 —239.
PRODAM 1 m3 smrekovih plohov debeline 5 mm. Alojz Novak, Ratež 3, Brusnice.
PRIKOLICO za osebni avto prodam. Informacije na telefon (068) 69 - 301, dopoldne.
PRODAM devet mesecev brejo kravo. Brulc, Vrhovo 10, Mirna peč.
PRODAM gume (175 x 14 - 145 x 13) in APN 4 ter obračalnik za BCS. Martin Mežnar, VeUki Slat-nik 20, Novo mesto.
PRODAM dva kmečka konja. Naslov v upravi Usta (2665/83).
PRODAM raztegljiv kavč. Jakše, Ob Težki vodi 21 (Regrča vas), Novo mesto.
ČOLN šport II in motor TOMOS 4,5 S ugodno prodam. Telefon 24-866.
PRODAM nov 170 1 trofazni hidro-for. Kupim pa kombinirano peč za kopalnico. Kozina, Zalog 15, Novo mesto, aU kUčite na telefon dopoldne 22—315.
Po zelo ugodni ceni prodam HLADILNIK (140 1) Gorenje. Telefon (068) 20-375.
KUPIM
OVNA za zakol kupim in prodam več plemenskih ovac. Tone Hu-tar, Rožni dol 8, Semič.
KUPIM silos za lesene odpadke -oblovino, lahko brez motorja in ventilatorja, samo posodo. Telefon (068) 51-691.
V Sevnici aU okoUci kupim hišo, lahko stara, z nekaj zemlje. Naslov v upravi Usta (2660/83).
MLATILNICO s popolnim čiščenjem kupim. Naslov v upravi Usta (2661/83).
VIKEND (6,45 c 7 m) v 5. gradbeni fazi z urejeno dokumentacijo s 700 m2 sadovnjaka prodam v Beli krajini. Ponudbe pismeno na naslov: Magda Žigun, Bratovževa ploščad 3, Ljubljana.
NAJUGODNEJŠEMU PONUDNIKU prodam takoj vseljivo stanovanjsko hišo z garažo in drvarnico v Kočevju, na Trgu zbora poslancev 14. Ogled in dogovor 3. julija med 8. do 12. uro.
PARCELO (6,80 arov) v Kostanjevici na Krki ob Gorjanski cesti prodam. Naslov v upravi lista (2658/83).
PRODAM VINOGRAD (10 arov), Sv. Ana - Vrhpeč, z lokacijsko dokumentacijo za zidanico, in gozd (4393 m2). Oblak, Celovška 108, Ljubljana.
V Vrpeci pri Trebnjem prodamo parcelo (2438 m2) - vrt, primerno za gradnjo, in gozd (4071 m2) v k. o. Golobinjek. Maja Vojnovič, BUečanska Ljubljana.
RAZNO
V soboto, 11. jumja, sta okrog 18. ure izginili v Žabjeku dve ovci (ena je črna, s kratkim repom -
fna£i cgfasi
vj&t&ovi
M: Zh 006
/Vf POiAB>JTZ\ iffpgVESDLA ■ bar/
1oo. 00O
bratcev*
JRSOJOt-
MARIJA ROŽMAN, VeUki Kal 17, Mirna peč, prepovedujem Borisu in Mariji V1DAN iz Hmeljčiča 11, Mirna peč, pašo kokoši po parcelni številki 570^566, drugače ga bom sodno preganjala.
ANICA in FRANC NAGELJ, BeU grič 3, Mokronog, prepovedujeva odlaganje smeti v gozdu ob vasi Slepsek pri j Mokronogu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
KARLINA LEKŠE, Groblje 1, Šentjernej, prepovedujem MILANU COLARIČU iz Grobelj pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode po moji parceli. V primeru, da prepovedi ne bo upošteval, ;g bom sodno preganjala. Enako velja za ostale.
CENJENE STRANKE obveščam, da bo frizerski salon LUKŠIČ na Malem Slatniku zaprt še do 16. avgusta.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo mUn v Škocjanu od 1. julija do 2. avgusta zaradi letnega dopusta zaprt. Jože FERKOLJ, Hrastulje 20, Škocjan.
FRIZER za moške Rudi GLIHA iz Šmihela obvešča stranke, da bo lokal zaradi dopusta od 25. junija do 8. julija zaprt.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bo gostilna PARADIŽ v Dol. Straži od 1. julija do 29. julija zaradi dopusta zaprta. Se priporočamo!
12-, 13-, 14-, 1- in 16-colskc gumi vozove za traktorsko, volovsko ali konjsko vprego prodam. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se Stane BULC, Jurčkova pot 73, Ljubljana- Rakovnik.
VODOVODNE INSTALACIJE napeljujem in popravljam kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Material imam na zalogi. Možnost plačila z bančnim kreditom. Drago VIRC, Tomšičeva 11, 68210 Trebnje, telefon 44-594.
OOUUUJTI V 9L\
—N
hitro in enostavno do zanesljive zaščite
vašega avta!
vsestranska uporabnost
Garažo NIONO lahko uporabljamo za:
— toplotno izolirane ali ne-	, izolirane varnostne garaže (posamezne, dvojne, trojne
ali vrstne),
- drvarnice,
— manjša skladišča in
— za druge pomožne zgradbe.
WSTRESNIK
industrija gradbenega materiala p.o. dobruškavas
68275 Škocjan, telefon /068/85-230, /068/85-231 j
izoLcoie
T
KRKA, tovarna zdravil, n sol o . Novo mesto
Minilo bo žalostno leto dni, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, id grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
24. junija bo minilo grenko leto dni, odkar nas je tragično zapustil naš ljubljeni mož, dobri očka, sin in brat
JANEZ MRAVINEC
iz Drenovca pri Vinici
Spominjamo se te in zaman čakamo na tvojo vrnitev. Vedno si nas imel tako rad, sedaj pa smo ostali ranjeni in oropani najdražjega, kar smo imeu. Tvoje želje in načrti so bili veliki, toda kruta usoda se je poigrala in cesta je vzela tvoje mlado življenje. V naših srcih si pustil hude in neozdravljive bolečine. Hvala vsem, ki ste našega dragega Janeza ohranili v lepem spominu, ki mu prinašate svečke na njegov mnogo prerani grob, predvsem pa hvala vsem tistim, ki ste mi toliko pomagali v tem žalostnem letu in me tolažili ter mi lajšali bolečino, kije ostala za njim.
V tihi žalosti: žena Barbara, sin Robert, hčerkica Erika ter ostalo sorodstvo
Kadar brazde ujamejo tvoj dih, takrat obstaneš; sam si na ozari in jih čutiš z bolečino ...
ZAHVALA
V 77. letu življenja seje od nas tiho poslovil brat in stric
ANTON ŠKOFLJANC
iz Mrtvic
Usahnil je samote cvet. Sam vase se je pogreznil v opoj miru in brezmejnost molka. Roke so obstale, ko so razdale svoje imetje, za ceno dejanja m pozabljanja, za neizprosen boj s samoto in razočaranji in hkrati ljubeznijo do sočloveka in poj, ki nam kruh delijo. S svojimi spoznanji si odkrival svet, v njih tajna h si zase ohranjal smisel nemočnega obstajanja. Če bi ob grobu lahko prisluhnil srcem, ki so te pospremila na zadnji poti, bi v njih našel toplino in boleč občutek ob izgubi človeka, ki je v svoji skromnosti bil bogat in zato cenjen. Sonce za veniškim gričem se je zate ta zadnji večer v hipu zlilo s temo.Jd je očem za vedno prikrila sij zlate zarje na obzorju. Smrt te je prelila nazaj v tišino zemlje, da ji še lažje prisluhneš, ko bo razcvetala trave in zorila zlati klas na polju. Ob slovesu sprejmi od vseh nas preprosto besedico hvala kot plačilo in nepozaben spomin. Hkrati iskrena hvala vaščanom Mrtvic in Bregov, ki ste se od pokojnika poslovili in ga spremili na zadnji poti, še posebej pa duhovniku za opravljeni obred in besede upanja.
Žalujoči: sestra Rezka, brat Jože, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo Novo mesto, dne 11. junija 1983
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in brata
MARTINA PEZDIRCA
s Cerkvišč 4
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih nesreče stali ob strani. Lepa hvala kolektivoma Dijaški dom Črnomelj in IMV Suhor, govorniku, župniku in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti ter mu podarili cvetje.
Žalujoči: žena Jožefa, otroci Jože, Pavla, Anica in Tone z družinami, sestra Pepca, brat
Matija in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše dr3ge mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE OČKO
rojene MEDVEŠEK iz Dol. Brezovega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli tolažilne besede, pokojni darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred, govorniku za iskren govor in pihalnemu orkestru Svoboda s Senovega.
Žalujoči: hčerki Anica in Marija z družinama, sinovi Franci, Milan in Ivan z družinami, sin
Jože, sestre in brata
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
JOŽEFA RODIČ
z Mirne 210
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni delovni organizaciji SGP Pionir-tozd DSSS, bližnjim sosedom, družini Lužar za vsestransko pomoč ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčeike Pepca in Marija z družino, sestri Meri, Ludovika, Angleca, brat Franc in
ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
JOŽETA BOŽIČA
iz Gor. Suhadola 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivoma IMV in Konfekciji Novoteks, organizacgi ZZB, tov. Boltesovi za poslovilne besede, pevcem ter župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 56. letu nenadoma zapustila draga žena, zlata mamica, hčerka, sestra, teta, nečakinja in sestrična
PAVLA BENČIČ
rojena HREN, iz Vrhovega 7 pri Žužemberku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom z Vrhovega in Dolnjega Križa, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nudili vsestransko pomoč. Zahvala velja tudi prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnici poklonili toliko lepega cvetja, prišli od blizu in daleč ter jo spremili do preranega groba. Enako smo dolžni zahvalo duhovniku za poslovilne besede in opravljeni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena zahvala.
Žalujoči: mož Milan, sin Peterček, ata, brat, sestre, tete, nečaki, nečakinje in sestrične
ZAHVALA
Ob izteku 86. leta starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, stari oče, pradedek in stric
JAKOB GOLOB
iz Prapreč 4 pri Straži
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki w nam izrazili sožalje, nam kakorkoli pomagali in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin, delovnim organi Novoles OOS, TOZD TVP in TSP ter sodelavcem, sekciji za vleko vlakov Novo mesto, OS Alojz Kebe Ljubljana - Šiška za podarjene vence in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
m
Žalujoči: sinovi Ivan, Jože in Stane z družinami, hčerka Anica,
Magda z družinami ter snahi Marija in Mari s hčerkami ter o:
ja, Milena, Danica in sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in tragični izgubi naše drage žene, mame, hčerke in sestre
STANKE BORŠTNAR
rojene MUC iz Vidošič pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam ob veliki tragediji pomagali in pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadrgi poti, ji darovali cvetje, nam pa ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo DO KZ Metlika in OŠ Metlika. Iskrena zahvala župniku za lepe poslovilne besede in opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: mož France, hčerka Mimi, sin Bojan, oče in mati, brat, sestre in ostalo sorodstvo
Metlika, dne 6. junija 1983
ZA HVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in dedka
FRANCA KOSA
iz Črnomlja
se v imenu vseh njegovih iskreno zahvaljujem prijateljem in znancem, družbenopolitičnim organizacgam, bivšim sodelavcem, sosedom in vsem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam govornikom tov. Milanu Šimcu, Janezu Brodariču, tov. Škrjancu in Vanetu Murnu, Enici Škof in delavcem DO Dolenjka Novo mesto-TOZD Črnomelj za organizacijo pogreba in častno stražo, Gasilskemu društvu Vinica za častno spremstvo, sosedom za darovani venec in cvetje ter tolažbo, osepju Zdravstvenega doma Črnomelj in internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za dolgoletno zdravljenje.
Žalujoča žena Marija
tat,,, 			 . . . 			 		0			
				
ANTON	P
M. Gorenc)
ŠABCA -i do Šabca
> ijcii ici (ju mm, iw so lera J 1945 v Ljubljani konzervira-*, li prve decilitre krvi, je danes 5? upokojeni avtoprevoznik J Anton Pavliha iz Črnomlja ( kot 22-leten fant prvič oddal to dragoceno tekočino. Ni veliko premišljeval, ko J mu je njegova teta, zaposlena v splošni bolnici v Ljubljani in tudi sama krvodajal-J ka, predlagala, naj se odloči za to humano potezo. Od takrat je Anton vsako leto, v zlasti pa po letu 1953, ko se ^ je v Sloveniji začelo organizirano krvodajalstvo, vsaj
dvakrat na leto oddal kri.
Bilo je tudi leto, ko jo je oddal kar štirikrat.
Pavliha se zaveda, kako humane so krvodajalske akcije, zato je toliko bolj ogorčen nad državami, kjer kri odkupujejo in kjer oddajanje krvi pomeni za marsikoga pomemben vir dohodka za preživljanje. Nikakor ne gre, da bi naši krvodajalci zahtevali kakršnekoli privilegije, vendar pa po njegovih besedah tem ljudem družba vseeno posveča premalo pozornosti ,,58-krat sem že dal kri, a se ne spominjam, da bi nas kdaj nagradili vsaj z izletom ali obiskom pri ljudeh, ki jim je naša kri rešila življenja, ” potoži Anton. Veliko razmišlja o tem, da bi v Črnomlju ustanovili društvo krvodajalcev, saj bi povezani lažje pritegnili tudi ljudi, ki se doslej še \ niso mogli odločiti, da bi se J odzvali tej humani akciji. „Saj bi dal pobudo za usta-
novitev občinskemu odboru
\ Rdečega križa, a nikakor ne ^ najdem poti tja. Kot krvoda-2 jaka me ne povabijo, sam pa ^ se ne morem odločiti za ta J korak,” pravi Pavliha, ki mu
V nikoli ne zmanjka besed za
J hvalo ali grajo lastnega ali
\ tujega dela.
ua je aeio Kaecega Kriza vse preveč omejeno le na pisarno in da ga je premalo čutiti med ljudmi, pripomni Prepričan je, da bi še marsikdo dal kri, če bi bil poučen o namenu akcij. „Tako pa pri Rdečem križu menijo, da je dovolj, če obesijo plakate ter obvestijo prebivalce preko sredstev javnega obveščanja. Boli me, ko opažam ta malomarni odnos do krvodajalcev. Ko sem pred tremi desetletji in več hodil na krvodajalske akcije še v Ljubljano, je bilo medicinsko osebje bolj prijazno, hvaležno, danes pa se mi zdi, da jim je vseeno, če pridemo ali ne. ”
Anton bo hodil na krvodajalske akcije, dokler mu bodo dovoljevali. Prepričan je, da bo lahko sedemnajstim litrom, ki jih je daroval doslej, smel dodati še kakšnega, da bo lahko še naprej pomagal ljudem v upanju, da sam njihove pomoči ne bo nikoli potreboval Takšno mišljenje je vcepil tudi svojima sinovoma, ki sta kljub svoji mladosti že nekajkrat darovala kri Pavliha se je upokojil šele pred pol leta in pred nedavnim je dal prvič kri kot upokojenec. Gotovo bo imel sedaj več prostega časa kot takrat, ko je bil še zaposlen, in morda bo nekega dne le zbral dovolj poguma in na pristojnem mestu pojasnil idejo o ustanovitvi društva krvodajalcev. Ne nazadnje bi bila to tudi obveza do ostalih krvodajalcev ter hkrati potrditev, da so priznanja, ki jih je prejel za 25-krat oddano kri, ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva in od delovne organizacije GOK, kjer je bil zaposlen, prišla v prave roke.
M. BEZEK
DVAJSETIČ .PIVO—CVETJE4
V Laškem se bo v nedeljo, 10. julija, začela tradicionalna prireditev „Pivo-cvetje", ki bo letos že dvajsetič po vrsti. Vse od tega dne pa do naslednje nedelje se bo zvrstila vrsta prireditev, od koncerta Slovenskega okteta, kozjanske ohceti, modne revije, koncerta laške godbe na pihala, rokometne tekme Aero Cepe : Kolinska-Slovan pa do tradicionalnega ognjemeta, s katerim bodo zaključili osrednjo prireditev na Aškerčevem trgu v Laškem. Šoferji bodo ob tej priložnosti pripravili svoje regijsko srečanje, ki ga bodo povezali s sprevodom in kmečko veselico. V tednu praznovanja bo tudi več razstav: razstava ptic, razstava izdelkov članov Društva invalidov, razstava etnografskih predmetov in razstava likovnih del Andreja Ajdiča.
BOKS V SEMIČU — Prvič v dolgi zgodovini Semiča so prebivalci v svojem kraju lahko spremljali boks v život S svojimi boksarskimi (a tudi pretepaškimi) spretnostmi sta se na semi&ih igrah izven konkurence predstavila boksar iz Amerike in Španije. Sodnik ni bil kos njunim in treneijevim vragolijam. (Foto: B. M.)
Oseka cen in poplava prave kave
To se lepo sliši, a zgodilo se sline —
je le na semiških igrah — Okrog 2 tisoč gledalcev požiralo Gostili svetovno znana boksarska asa
Semiški TVD Partizan je preteklo nedepo že devetič zapored pripravil se miške igre, turistično-športno prireditev, katere namen je, da bi pri prebivalcih te krajevne skupnosti čim bolj spodbudili množično športno dejavnost. Na belokranjskih jgrah brez meja pod geslom stabilizacije se je pomerilo okrog 100 nastopajočih iz osmih vasi, pokal pa so že sedmič zapored osvojili Štrek-Ijevčani.
Kot uvod v igre so se najprej s prisrčnim programom predstavili vrtičkarji, ki so pripravili tudi sejem, na katerem so prodajali svoje izdelke. V uradnem delu, ki seje začel z obešanjem zastave semiških iger ter slavnostno zaobljubo, pa so v ekipah Semiča, Stranske vasi, Štrekpevca, Kota, Črešnjevca, Crmošnjic, Rožnega dola in gostujočega Gradca nastopili od najmlajših pionirjev do
KRESNA NOČ V MOKRONOGU
Praznik mokronoške krajevne skupnosti, ki ga sicer tamkajšnji krajani praznujejo 1. julija, bodo letos povezali s tradicionalno prireditvijo „Kresna noč". Ta prireditev, ki bo na mokrono-škem gradu 25. junija, se bo začela ob 20. uri, na njej pa bodo sodelovali moški pevski zbor iz Mokronoga in folklorna skupina ter čarovniki z magijo kresne noči. Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo, za plesno glasbo pa bo skrbel ansambel Most iz Sevnice.
veteranov, med katerimi so nekateri že dočakali Abrahama.
Pionirji so se odzvali klicu na pomoč ter gasili „ogenj” skozi ozko špranjo. S skrivanjem denarnic so skušali priti čez mejo fantje, ki jim je ta podvig povzročal nemalo težav. Dekleta so bila spretna pri polnjenju krvavic, z metanjem žog pa so tekmovalci dokazali, kako zadevajo v polno. Cene sicer skačejo navzgor, nemalokrat pa so v nedelo tudi padle, ko so jih skušali prenesli na nasprotno stran igrišča na vrhu trimetrskega stolpa iz plastičnih gajb. Na semiških igrah so imeli celo kavo, ki so jo morali sodelujoči najti v skrinjicah. Najmočnejši so se, tako kot vsako leto, pomerili v vlečenju vrvi, naj spretnejši v vožnji fična na človeški pogon pa v rdeči niti -vasovanju.
Za semiške igre, na katerih ne smejo nastopiti registrirani športniki, so prireditelji doslej pripravili že okrog 70 različnih iger, najboljši
ekipi ter najstarejšemu nastopajočemu pa so podelili pokal.
B. M.
DOMAČI ZBORI V ARTIČAH
NAJBOLJŠI RIBIČI - Miki Ba-star (v sredini), Lado Eberle (desni) in Avgust Novak so imeli na nedeljskem tekmovanju kočevskih ribičev na Kolpi največ uspeha. (Foto: Primc)
MINE IN KOZARCI - Potapljači novomeškega kluba za podvodne aktivnosti so počistili dno Krke pri Gostišču na Loki. Na dan so privlekli 12 min, ki so ostale na rečnem dnu še od zadnje vojne, poleg tega nevarnega odpadka pa so priromale na površje še steklenice coca— cole, kozarci, skodelice, krožniki in drug inventar gostišča. Kaže, da se gostje tam zabavajo tudi z metanjem predmetov v Krko. Na sliki: šef gostišča Peter Bevc s trdnimi dokazi v rokah, kako kulturne goste ima. (Foto:
Rock Otočec '83.
Dva dneva ročko vske glasbe na	loki pri
Otočcu
Na prostrani loki pri gradu Otočec se bo v soboto, 2. julija, začel dvodnevni festival Rock Otočec ’83, ki ga pripravljata občinska konferenca ZSMS in mladinska turistična poslovalnica Novo mesto. Ker bodo v dveh dnevih na prireditvi nastopili številni slovenski ansambli ter skupine iz drugih jugoslovanskih republik in tudi iz tujine, dobiva festival značaj največje tovrstne prireditve v Jugoslaviji letos. Na prizorišču festivala bo mogoče brezplačno kampirati, poskrbljeno bo za jedačo in pijačo, urejeni so prevozi do Novega mesta in nazaj, ozvočenje bo prvovrstno, škrat--ka, ljubitelji rocka bodo prišli na svoj račun.
V sobotnem nastopu se bodo predstavili: orkester Titanic iz Ljubljane, GastYbajtr’s iz Krškega, Dorian Gray iz Zagreba, Srp iz Ljubljane, Istranova iz Kopra, U škrpicu iz Beograda in Lačni Franz iz Maribora. V nedeljo bodo nastopili: Bacili iz Novega mesta, OTcult iz Ljubljane, Die Maschinisten iz ZR Nemčije, Elvis J. Kurtovich & His Meteors iz Sarajeva, Jani Kovačič & Sindikat iz Ljubljane,
Bert Jasch in Nigel Portman Smith iz Velike Britanije, Preporod iz Maribora in Pankrti iz Ljubljane.
Festival se bo začel oba dneva ob pol štirih popoldne, zaključil pa se bo okoli polnoči. Vstopnina je 20 din za an dan, dvodnevna karta pa stane 400 din. Organizator opozaija, da vstopnic v predprodaji ne bo, možno jih bo kupiti na festivalu ali v Novem mestu.
PRI SLONU V GOSTEH FOTOGRAF JAKA JERAŠA
V vrsti rednih fotografskih razstav Pri slonu v gosteh v Novem mestu bo jutri na vrsti otvoritev razstave črno belih fotografij primorskega fotografa Jake Jeraša iz Kopra. Z izborom'fotograf^, katerih osrednji motiv je ženski akt in raziskovanje odnosa (odnos telesa in prostora), se bo avtor predstavil ob 18. uri, fotografije bodo na ogled do
Nedeljski koncert otroškega, mladinskega in moškega pevskega zbora je bil uvod v letošnje prireditve Artiče 83. Mladi pevci so zasenčili starejše, saj so zapeli raznovrstne in glasovno bogate pesmi. Občinstvo sicer ni bilo številno, a kolikor je bilo poskušalcev, jih je toliko bilo navdušenih. Koncert je izzvenel kot slovo pevcu od zborovodje Zinke Škufca, ki odhaja na novo delovno mesto, hkrati pa so se osmošolci poslovili od svojega zbora.
ERNA ROŽMAN
Bastar zmagal
Lipani so najbolj prijemali na njegovo muho
Več kot samo psi čuvaji
Sevnica: člani društva sami šolajo svoje ljubljence
Komaj aprila je bilo v Sevnici ustanovljeno Kinološko društvo, že uspešno izvajajo tečaj za športne in službene pse. Svoje štirinožne ljubljence vodijo gospodarji celo iz oddaljenih krajev, od Tržišča, Krmelja do Radeč iz sosednje občine. Tako se dobivajo v Sevnici običajno ob torkih in četrtkih.
kar povšeči. Če bi smeli postaviti še manjšo barako, da bi v njej lahko pred nepridipravi shranili razne priprave za delo na tečaju, bi se rešili precejšnjih neprijetnosti
A. Ž.
Na tekmovanju v lovu rib z muha-rico, ki ga je organizirala za svoje člane minulo nedeljo ribiška družina Kočevje, je prepričljivo zmagal Miki Bastar, ki je ujel dva merska lipana, in osvojil 720 točk.
Drugi je bil Lado Eberle (300 točk), tretji pa (po žrebanju) Avgust Novak (90 točk). Ti trije so osvojili tudi zlato, srebrno in bronasto medaljo. Vsi trije bodo skupaj s četrto uvrščenim Milanom Trpinom (90 točk) zastopali kočevsko ribiško družino na meddružinskem tekmovanju za „Zlatega lipana", ki bo 3. julija na Kolpi pri Brodu na Kolpi; na njem pa bodo sodelovale tudi ekipe še nekaterih hrvaških in slovenskih ribiških organizacij.
J. P.
OD OTOČCA DO ŠABCA — Prejšnjo sredo zjutraj sta odšla os dolgo pot z Otočca do Šabca Zoran Rajčič in Nikola Golubovič. Več ko 700 km vodne poti nameravata prepluti v gumijastem čolnu. Njun podvig je podprla tovarna , JCijca”, v zameno pa bosta mlada zobotehnika reklamirala napitek maratonik. (Foto: Milan Gorenc)
NE LE ČUVAJI - Pri sicer mladem sevniškem Kinološkem društvu nameravajo usposabljati pse tudi za zahtevnejše naloge v splošni ljudski obrambi in narodni zaščiti. Na sliki: premagovanje ovir. (Foto: A. Železnik)
SPOSOJENO TRNJE
— Vid se mi je poslabšal, potrebno bi bilo menjati dioptrijo, a tega ne nameravam narediti. Bolje, da človek ne vidi nekaterih reči.
(Iz Večernjih novosti)
Miličnik Samo Mohorko, vodnik službenega psa na sevniški postaji milice, je zadovoljen z vnemo dvanajstih tečajnikov. Do izpitov v jeseni naj bi ti psi obvladali osnovne prvine, npr. poslušnost, in tudi zahtevnejše naloge, kot so sledenje, napad in obramba. Želja društva je, da za dovzetnejše pse pripravijo nadaljnje vzgojne oblike. Nekateri člani razmišljajo o nalogah v splošnem ljudskem odporu in narodni zaščiti, gojenju posebnih vrst psov, pomembnih za razna gospodarska opravila, kot so npr. pastirski psi.
Gojenje psov s tem prerašča ožje ljubiteljske in konjičkarske meje. Zato je čudno, da ima sevniško Kinološko društvo še vedno težave s prostorom za svojo dejavnost. Kjerkoli so doslej poskusili, da bi si zagotovili trajen prostor, so naleteli na nerazumevanje. Dokaj zanemarjena gmajna za Jugotaninom jim je
Preplah zaradi prgišča češenj
Še preden se je ohladila slušalka na vilicah, je direktor vseh direktorjev zavpil: poiščite mi kurirja!" Tajnica je odfrfotala v komercialo. „Ste kaj videli kurirja? 44 Niti sanjalo se jim ni, kjer bi tičal. V tehničnem sektorju so buljili vanjo, kot bi jo prvič videli.
,Kurirja? “ je zevnil tehnični direktor, ko so se vrata
treskoma zaprla. Babnice iz računovodstva so ga videle pred dobre pol ure, ko se je vlekel mimo njihovega okna. Z drugimi podatki ji niso mogle postreči. Direktor gospodarsko planske službe ga
je videl še pred petimi minutami. »Polžič sije pred petimi minutami umival roke v sanitarijah. Videl sem ga na lastne oči.44 „In kje je zdaj? Nujno mora k direktorju vseh direktorjev. Nekaj važnega mora biti.44 „Nimam pojma.44 Domala ves Hitrotkal je bil na nogah in je pazil, če bi kje zalezel kurirja Polžiča. Končno ga je našla snažilka Metlo-va.
Direktor vseh direktorjev ga je pričakal na vratih in že od daleč se je videlo, da je vznenirjen.
»Tu imate sto dinarjev. Z
njimi zdrvite na tržnico, kupite češnje, vzemite službeni avto in odpeljite češnje v Zgornjo Repičevo drago do s temno opeko pokritega vikenda. Tam boste našli tovariša Tmčiča iz Belega mesta. Toda pohitite, kajti tovariš Trnčič umira ...“
Kurir Polžič je zdrvel, kar ni bilo v njegovi naravi. S češnjami v roki se je bližal vikendu, kritemu s temno opeko. Na travniku pred hišico je zagledal sončnic, stol in na stolu sedečega človeka z dnevnim časopisom pred seboj.	.	i	,
„Tovariš Trnčič,44 je šepnil kurir Polžič, a ker se ni pod sončnikom nič spremenilo, nič premaknilo, je zbral toliko poguma, da je ojačil svoj glas. »Tovariš Trnčič!44
Časopis se je prepognil, s stola je poskočil postaven možak porjavelega, zdravega videza.
»Češnje sem vam prinesel.44
,Končno! Umiral sem že od dolgega časa.44
Vze’ je češnje, ne da bi se zahvalil. Kmalu zatem *j e odletel prvi sadež skupaj s trnkom skoraj na drugo stran Zelene reke.
TONI GAŠPERIČ
1111..........1 1 1
mm