Praznik lavantinske škofije. Novoimeuovaui mil. kaezoškof dr. Mihael Napotaik ao blli, kakor je bilo aazaaajeao, preteklo aedeljo, dae 17. aovembra slovesao iatroaiziraai ali v svojo stolaico v Mariboru vpeljaai. Duhovaiki ia veraiki od vaeh straai aaše škofije so se v obilaem številu te sloveaaoati vdeležili, ali prepričaai smo. da jib. je moralo še veliko doma ostati, pa bi še tudi radi bili aavzoči. Tem ia drugim aeaavzočim želimo vstreči z aaalednjim poročilom o tej redki ia lepi svečaaosti. Najprej omeaimo, da je bilo vreme kraaao ia da je Mariborako meato atorilo veliko za povišaaje avečanosti. Malo ae, da so bile vae hiae po ulicah, koder je bil slovesui obhod, lepo okinčaae ia bili so po vrh aaredili veteraai že na predvečer mil. kaezoškofu aa čast veliko bakljado z godbo ia atrelbo ter so se tudi obilao vdeležili cele svečaaosti. Le-ta se je tako-le vršila: Ob 8. uri zjutraj se je zbralo duhovuiatvo v sakriatiji atolae cerkve, ter v procesiji šlo v semeaiško cerkev sv. Alojzija. Točao ob ^lfi. uri se pripeljejo tje mil. kaezoškof ter so prisostovali tibi sv. meši. Iz semeaiške cerkve se je potem vršil slovesni vhod v stolaico. Šolsfe«mladiaa, požarao društvo ia veteraai ao ^iii'» postavljeai v dva reda, med katerima.^je šla dolga vrsta bogoslovcev ia duhovaikov, za ajimis mil. kaezoškof med čaatao stražo veteraao^r iri spredaj ia zadi maogo veraikov čez glavni trg, goapoako ia aolako ulico ia črez atolai trg v stolao cerkev, v katerej je že čakalo maogo ljudstva, pri altarju pa aam prevzvišpai aamestaik baroa Kiibeck ia zaatopaiki vseh civilaih iu vojaških oblastij. Prišedši v stolio cerkev, podali ao se mil. kaezoškof aa ^voj škoflji sedež ter so bili od kapiteljakega vikarja prelata Fr. Kosarja v jedraatem, latiaskem govoru pozdravljeai. Ko so se prečitala piama o imeaovaaji, potrjeaji ia posvečeaji aovega kaezoškofa, so potem prevzvišeai sami v dolgem la- i tiaskem govoru odgovorili aa prejšaji pozdrav, spomiajaje se v ljubeznivih besedab. svojega predaika, opozarjaje nah1- čudaa pota božje previdaosti, zahvaljevaje\se visokočastitemu kapiteljskemu vikarju za-njegovo modro vladaaje škofije ia pozdravljaj« po vrati vae slojeve katoliškega ljudstva v^svoji škofiji. Krepke ia odličae beaede so aaredile velik utis aa vse, ki so latiaaki razumeli. Po tem aagovoru, ki je v prvi vrsti pač veljal duhovaištvu, so se vai pričujoči duhovuiki mil. kaezoškofu pokloaili poljubivši jim prstaa ia lice v dokaz pokoračiae ia udaaoati. Za tem je sledila kratka pa aavduaeaa pridiga za aavzoče ljudstvo o dolžaostih višjega pastirja ia njemu podložaili ovčic ia aaposled sloveaaa av. meša z zahvalno peamijo. Bilo je že poldae minolo, ko so apet v slovesai procesiji duhovaiki mil. knezoškofa apremili v ajihovo palačo. Vsi duhovaiki iu predstojaiki vseh oblastuij ao bili tudi k obedu povabljeui, pri katerem ae je še le pokazalo, kako hitro so si aovi kaezoakof vdanost ia ljubezea vseh krogov J0aobili. Na aavduaeae aapitaice kaezoškoffrve avetemu očetu, svitlemu ceaarju in mil. j^fietoaadškofu 80 se razlegali po palači gro- -jnovi'^ ,,hocb."-klici, kakor pri ljubezajivi aapitaici prelata Koaarja aovemu višjemu pastirju iu pri ajihovem odgovoru ravao tako gromoviti r,,živio"-klici. Po dokoačaai avečanoati je bila aa obrazib. vaeh aavzočih videti veaela zadovoljaost z aovim višjim pastirjem, ia mi smo mu želeli in za to tudi molili, aaj ga Bog živi ia ohraai zdravega ia krepkega do akrajae meje človeškega življeaja.