31?548
industrija pohištva
stol STOL
kamnik Jugoslavija
GLASI L O
V
KOLEKTIVA
				
DUPLICA, 28. NOV. 1974				LETO 21 — ŠT. 1
Stol - moderna delovna organizacija
Od 100 zaposlenih 1904. leta, ki so v začetku izdelovali parket in stole ter kasneje širili asortiman na hotelsko opremo ter pisarniško pohištvo, se je do 1940. leta po številu zaposlenih ta delovna skupnost
povečala na 490, torej za približno petkrat.
Do 1945. leta so se zvrstili trije lastniki: Habat in Sax, Bahovec ter ing. Remec.
Že v tem času so delavci dokazovali svojo strokovno zrelost, katero so jim priznavali kupci Evrope, Amerike, Afrike in Azije.
Svojo politično zrelost pa so delavci pokazali v stavki maja 1934. leta, v njej so kljub težkim materialnim pogojem odločno in enotno vztrajali en mesec. Komunisti iz Ljubljane so bili edina subjektivna politična sila, ki je nudila moralno in materialno podporo delavcem v stavki.
V teh težkih preizkušnjah spoznana identičnost interesov delavcev in komunistične partije je prišla do izraza 1938. leta, ko se je ob pomoči tov. Franca Leskovška-Luke na Duplici organizirala celica KP, ki so jo vodili Tone Šturm, Tomaž Dobaj, Stane Žirovnik, Stane Grilanc in Stane Drobec.
Najzavednejši delavci so 27. julija 1941, to je 5 dni po začetku oborožene vstaje slovenskega naroda, odšli v partizane. Kamniška partizanska četa je skupno z delavci, ki so ostali v tovarni, v noči od 3. na 4. september 1941 organizirala sabotažno akcijo, v kateri so zažgali tovarno, ter tako takratnemu lastniku Remcu preprečili realizacijo naročila smuči za nemško vojsko na ruski fronti. Okupator je besnel, delavce je pošiljal v zapore in internacijo, toda
odpor delavcev in njihova revolucionarna narodna zavest sta se vse bolj krepila. Maja 1945 je bivša Remčeva tovarna prešla pod začasno državno upravo. Avgusta 1950 pa so
delavci Stola dosegli enega od glavnih ciljev svoje revolucionarne borbe, dobili so tovarno v upravljanje.
Razvoj od osvoboditve, ko je v tovarni delalo le 45 delavcev, do danes, ko s Stolom upravlja 1600 delavcev, od tega 49 °/o tovarišic, je bil postopen, premišljen, trezen ter zasnovan na nenehnem iskanju novih tehnično in oblikovno ter funkcionalno kvalitetnih izdelkov sedežnega in pisarniškega pohištva. Stalna pozornost ^posvečena oblikovni in tehnični kvaliteti ter funkcionalnosti izdelkov, je eno od glavnih prvin Stolove poslovne politike in priznana doma ter v svetu, o čemer zgovorno priča 49 nagrad in priznanj, od katerih je Stol dobil v Jugoslaviji 40 priznanj, 9 pa v tujini.
Za vse nas, ki sedaj delamo v Stolu, predstavljajo dosedanji uspehi tudi odgovornost ohraniti in utrditi težko pridobljeni ugled v domačih in tujih poslovnih krogih. Kot učinkovito vodilo za to naj nam služi Shakespearovo geslo: »Bodimo skromnejši po dejanju kot med njegovim ustvarjanjem«.
Delavci Stola so od uvedbe samoupravljanja, t. j. v preteklih 24 letih, večkrat uspešno položili izpit iz podjetniške ekonomike. V desetletju od 1954—1964 so namenili za razširjeno reprodukcijo milijardo 81,000.000 starih din. V zadnjih desetih letih, to je od 1965. do 1974., pa 11 milijard starih din. Tri četrtine sredstev za investicije so zagoto-
vili iz poslovnega sklada in amortizacije, le eno četrtino pa s krediti. Tako so z relativno majhnim angažiranjem kreditov ter v glavnem s svojim delom presežne vrednosti zagotoviti finančna sredstva za naslednje nove objekte: novi obrat pisarniškega pohištva, Interieri na Duplici, v Zagrebu in Beogradu, skladišča na Duplici, v Zagrebu in St. Pazovi, proizvodna delavnica s kotlarno v Motniku itd. Nadalje so investirali v osnovna sredstva obratov mizarne, tapetniške delavnice in obrata kovinskega pohištva. Razen tega pa je bila opravljena vrsta manjših ali obsežnejših rekonstrukcij.
Vsa ta vlaganja in odrekanja so imela namen izboljšati delovne pogoje in dvigniti produktivnost, ekonomičnost in donosnost, kar smatramo kot edino gospodarno pot k boljšemu osebnemu in družbenemu standardu. To je enostaven in prepričljiv odgovor tistim, ki s z nezaupanjem gledali na zrelost samoupravnih odločitev delavcev ob delitvi dohodka za tekoče osebne dohodke in za zagotavljanje sredstev za razširjeno reprodukcijo.
V zadnjih desetih letih se je v Stolu povečalo število zaposlenih od 1125 v letu 1965 na 1610 v juliju 1974. leta. Dosežena eksterna realizacija pa se je od 1965. leta do sedaj povečala od 3.239,000.000 starih din na 28 milijard starih din, kolikor je predvideno v 1974. letu, torej od 1965. do 1974. je eksterna realizacija povečana za oseminpolkrat, od tega pa približno eno tretjino izvažamo.
Tak tempo gospodarske rasti našega podjetja je rezultat dinamične kombinacije glavnih proizvodnih dejavnikov, to
/V
» J? po
.
je sredstev in predmetov dela ter delovnega človeka z znanjem in izkušnjami.
Stremljenje po večji produktivnosti je vse strukture delavcev Stola spodbujalo k spoznavanju raznih področij znanosti in teorije o delu, kot so tehnologija in organizacija dela, psihologija, fiziologija in medicina dela, delovno pravo, sociologija in politologija. Odnos do znanja najbolj ilustrirajo naslednja dejstva: Stol je dosedaj podelil 238 štipendij in šolnin. Šolanje je že zaključilo 105 štipendistov, ki so danes med najbolj ustvarjalnimi delavci Stola.
Glede na izobrazbeno strukturo je bilo decembra 1973. leta v Stolu 2,92 % delavcev z višjo in visoko šolo, 6,6 % z delovodsko in popolno srednjo šolo, 28 % kvalificiranih, visokokvalificiranih in z nižjo srednjo izobrazbo ter 62,5 % nekvalificiranih in polkvalifi-ciranih delavcev in delavk.
S to izobrazbeno strukturo nismo zadovoljni, zato Stol trenutno finansira šolanje 81 dijakov in študentov in sicer 30 rednih in 31 izrednih. V skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki imajo pri šolanju prednost tisti delavci, ki so v praksi pokazali pravilen odnos do dela,
do družbene imovine, do sodelavcev ter do samoupravljanja.
Kritično analitični pogled na doseženi nivo ter napori za povezovanje prakse z novimi teoretičnimi spoznanji nas navdajajo z realnim optimizmom glede nadaljnjega razvoja in poslovnih uspehov.
Izhodišče samoupravnega koncepta v naši delovni skupnosti je enak položaj delavca v proizvodnih odnosih. Družbenopolitične organizacije, to so sindikat, ZSM, ZK s 59 člani in Zveza borcev s 66 člani, kakor tudi vsi samoupravljal-ci, poskušamo v praksi realizirati občutek in prepričanje, da smo pripadniki delavskega razreda vsi, ki živimo od svojega dela na podlagi družbenih proizvajalnih sredstev in delitve po delu in to ne glede na strokovnost, naziv ali vsebino delovnega mesta.
Taka usklajenost samoupravnega ter strokovno-tehno-loško-organizacijskega vidika pa seveda sama po sebi ne rešuje v celoti odnosov med pripadniki delovne skupnosti Stola.
Večkrat dajemo kritične pripombe na ukrepe posameznih družbenih ustanov ter predlagamo spremembe in reforme.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Direktor Lojze Erbežnik
Stran 2
Stol - moderna delovna
(Nadaljevanje s 1. strani) Ob tem dajemo tudi strokovno utemeljene predloge, pri katerih upoštevamo ne samo podjetniške ampak tudi družbene interese (npr. v zvezi s politiko cen, pogoji vključevanja v mednarodno delitev dela, samoupravnimi ter eko-nomsko-finančnimi odnosi med TOZD itd.).
Kot delovne skupnosti TOZD in organizacije združenega dela Stol predstavljamo le eno od desetine tisočev osnovnih celic naše socialistične družbeno-ekonomske skupnosti. Naša družbena angažiranost ne more biti v tem, da kritiziramo družbo in zahtevamo, naj se reformira. Reformirati se moramo sami, ker smo mi del naše lastne družbene skupnosti. Od uspešnosti, uresničevanja duha ustave in sklepov X. kongresa ZKJ v naši samoupravni in poslovni praksi bo odvisna naša moč vplivanja na strokovne, samoupravne in politične dejavnike, ki so odgovorni za sistemske rešitve, oz. za pravila igre v našem družbenoekonomskem življenju.
Formalno-pravno smo konstituirali TOZD. Prizadevamo si za hitrejše uveljavljanje takšnega sistema samoupravnih odnosov, v katerem bo delovni človek neposredno vplival na vsa bistvena vprašanja svojega življenja in dela. Ob tem temeljnem smotru pa nas čaka še vrsto nelahkih nalog.
Ekonomski odnosi med TOZD v Stolu še niso dovolj natančno urejeni. Spremljanje stroškov, opredelitev politike cene za medsebojne ekonom-sko-finančne odnose, ključi za prenašanje fiksnih stroškov in drugo so vprašanja, ki zahtevajo čimprejšnje ustrezne odgovore. Za rešitev naštetih vprašanj imamo dobro voljo, kar pa za uresničitev ustavnih načel ni dovolj, potrebna so tudi ustrezna znanja. Na poti do novih samoupravnih socia-
lističnih odnosov ni dovolj poznavanje stare prakse in teorije, temveč so potrebne nove znanstveno utemeljene rešitve za marsikatero odprto vprašanje. V tem času je gotovo za nekaj deset tisoč TOZD po vsej Jugoslaviji mnogo odprtih vprašanj ekonomsko-fi-nančne, organizacijske narave, ki pa imajo globoko sarnou-pravljalsko vsebino. Pričakujemo, da nam bodo strokovne, upravne in politične ustanove pomagale pri razreševanju le-teh za podjetje in družbeno pomembnih vprašanj.
Samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest ter vrednotenju dela, ki je v izdelavi, predstavlja za Stol novost po vsebini in načinu nastajanja. Delavci pod strokovnim vodstvom masovno sodelujejo pri opredeljevanju delovnih dolžnosti in odgovornosti ter objektivnem vrednotenju uspešnosti dela, ki naj bo osnova za red, pravičnost, za skladnost pravic in odgovornosti in s tem tudi za objektivno in pravično samoupravno diferenciacijo in selekcijo, ki temelji na različni sposobnosti in znanju ter učinkovitosti. S takim sistemom se bomo najbolj uspešno izognili tudi pri nas prisotnim nekonstruktivnim uravni-lovskim tendencam in zagotavljali na učinkih dela zasnovane enakopravne odnose med ljudmi.
Tistim, ki se tega še ne zavedajo, moramo pomagati k spoznanju, da so osebni dohodki v naših pogojih odvisni ne samo od dela, ampak tudi od odnosa do stroja, orodja in predmetov dela. Torej ena naših pomembnih nalog je: izgraditi tak sistem nagrajevanja, ki bo delavce stimuliral ne na mezdnem, ampak samoupravno gospodarnem odnosu do vsega, kar pozitivno vpliva na dohodek, iz katerega se črpajo sredstva za osebne dohodke.
organizacija
Ne glede na to, da imamo v strokovnem, samoupravnem in idejnopolitičnem pogledu še vrsto dilem, nalog in nerešenih vprašanj, imam prijeten občutek glede bodoče ustvarjalne angažiranosti naše delovne skupnosti.
Vodilni in vodstveni delavci se trudimo, da pri opravljanju strokovnih nalog igramo vlogo socialnega arhitekta, s tem da ustvarjamo ozračje zaupanja, odkritosti in neposrednosti med ljudmi, da gibčno odstranjujemo pregraje od posameznikov in skupin ter razvijamo notranje povezane sisteme v celovitost delovne skupnosti. Tak stil organizatorjev dela ustvarja občutek enakopravnosti, razvija odgovornost in iniciativnost delavcev ter interes za delo.
V lanskem in letošnjem letu je bilo družbeno-ekonomsko in idejnopolitično življenje v Stolu dinamično in pestro. V času priprav in organiziranja delavcev Stola v TOZD sta se na osnovi neposredno izražene volje delavcev priključila dva prej samostojna obrata oz. delovni skupnosti: Obrtna mizarska delavnica Motnik in Sloga Moste. V Motniku in v Slogi so delavci organizirani v TOZD.
Stol ni ostal pri svojih integracijskih procesih samo v občinskih mejah, temveč je iskal ter razvijal sodelovanje z delovnimi organizacijami na širšem gospodarskem področju. Ekonomski interes za pravično, na rezultatih dela zasnovano delitev presežne oz. novo ustvarjene vrednosti med proizvodnjo in trgovino nas je motiviral, da smo s strokovnimi, samoupravnimi in političnimi činitelji organizacij združenega dela Javor, Marles, Meblo, Novoles in Lesnina ustanovili SOZD UNILES, h kateri so kasneje pristopili še Liko Vrhnika in Krasoprema Dutovlje ter Istok Miren. S temeljnimi načeli UNILESA
dajemo svoj skromni prispevek k naporom proti zapiranju trga v regionalne ali nacionalne meje ter za uveljavljanje ustavnega načega o enotnosti jugoslovanskega trga. Imamo samoupravni sporazum UNILES, na podobnih
Delavski razred Jugoslavije je pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije zmagal v vojni, prebrodil je vse težave prvih povojnih let socialistične graditve in ustvaril pogoje, da se ta, pred vojno zaostala agrarna dežela preobrazi v mo-
derno, srednjerazvito, socialistično skupnost, v kateri delovni ljudje vse bolj in bolj gospodarijo s svojim delom in življenjem.
Tudi vaš kolektiv je skupaj z ostalimi delavci v državi preživljal te čase in se uspešno zavzemal za družbeni in materialni napredek. O tem najbolje pričajo uspehi, ki ste jih dosegli v povojnem razvoju •svoje delovne organizacije. Lahko ste ponosni na številne nagrade in priznanja, ki ste jih bili deležni doma in v tujini, lahko ste ponosni na uspehe v razvoju samoupravnih odnosov, skrbi za kadre in razvojne načrte delovne organizacije. Zato zaslužite vse čestitke ob današnjem jubileju in veljajo vsem vam želje, da tako kot doslej vztrajate v bitki za še večjo storilnost, nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, modernizacijo svoje delovne organizacije in njeno vključevanje v domačo in mednarodno delitev dela.
V vsakdanjem življenju in delu lahko najbolje dokažete vso sposobnost in življenjsko ustvarjalnost delovnih ljudi pri premagovanju najtrših problemov v proizvodnji, sodobni tehnologiji, delovni disciplini in obenem tudi zmožnost našega delavskega razreda za obvladovanje celotne družbene reprodukcije. To je obenem tudi najboljši odgovor vsem tistim, ki dvomijo o moči in sposobnosti naših delovnih ljudi. Skupaj z vami to
principih in ciljih, za realizacijo katerih smo zainteresirani in pripravljeni vložiti še veliko naporov, da bi opravičili pričakovanja slovenskih in jugoslovanskih poslovnih in političnih krogov.
dokazujejo milijoni delovnih ljudi v Jugoslaviji.
Osnovne celice naše družbe so temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Ob koncu lanskega leta smo se odločili za široko in odločno akcijo, da temeljne
organizacije združenega dela zažive povsod, kjer to terjajo politične in gospodarske potrebe, seveda v skladu z zahtevami zakonskih določil. Tedaj ni šlo, kakor tudi danes ne gre, samo za nekakšno politično akcijo, temveč za politično in ekonomsko nujo, da proizvodni proces organiziramo tako, da bodo neposredni proizvajalci imeli popolno možnost odločanja o proizvodnji, pogojih dela in dohodku. Kajti sa-so tako lahko pride do izraza vsa ustvarjalnost in sposobnost našega delovnega človeka.
Dejstvo je, da so temeljne organizacije združenega dela, tiste, ki so bile zares tako zastavljene in organizirane, v celoti potrdile upravičenost svojega obstoja. Gospodarski rezultati so večji, kot so bili prej, zainteresiranost delovnih ljudi za vse faze proizvodnje in prometa je veliko večja, hkrati pa se izboljšuje tudi delovna disciplina, čutiti je trud za produktivnost in večji dohodek.
Zato je potrebno, da se obenem, ko govorimo o nujnosti stabilizacije našega gospodarstva in nujnosti dolgoročnega koncepta razvoja materialnih sil Jugoslavije, zavemo, da bo to mogoče storiti šele takrat, ko bomo imeli trdne temelje za zgradbo, ki jo postavljamo, kajti interese združenega dela lahko izražamo resnično, objektivno in solidarno le skozi asociacijo proizvajalcev, ki izhaja iz temeljnih organizacij združenega dela.
Udeleženci proslave ob 70-letnici
Najboljši odgovor tistim, ki dvomijo o moči in sposobnosti naših delovnih ljudi
Na svečanosti je govoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK SKJ Stane Dolanc
Iz kronike Stola ob 50-letnici
Vestnik tovarne upognjenega pohištva, oktober 1956
plome, ki si jih je društvo pri- 1937 prvi koncert v Kamniku.
30 let nogometa in 20 let nevskega zbora na Duplici
V letošnjem letu, ko praznujemo za naše DP društvo tako pomembni obletnici, kot sta 30-letnica nogometnega društva in 20-letnica pevskega zbora, poglejmo, kaj sta naši društvi v tej razmeroma dolgi dobi napravili in kako delovali.
Pred 30 leti, ko se je tudi v naši tovarni začelo delavstvo zbirati za skupni boj proti izkoriščanju privatnih lastnikov,
so osnovali sekcijo današnjega delavsko-prosvetnega društva »Svoboda« nogometni klub »Virtus« Duplica.
V tem klubu se je zbirala predvsem mladina naprednega mišljenja in se vzgajala v razredno zavedne ljudi. Prvi predsednik nogometnega kluba »Virtus« in njegov ustanovni član je bil Zupan Jože, pri ustanovitvi kluba pa so mu
Vestnik tovarne upognjenega pohištva, oktobra 1955
Naše izobraževanje
Delavsko-prosvetna društva »Svoboda« so organizirana s ciljem, da omogočijo najširšim slojem delovnega ljudstva kul-turno-prosvetno dejavnost. »Kultura ljudstvu« je geslo vseh »Svobod«. Star pregovor pravi: »Kolikor znaš, toliko veljaš.« Ta izreka, prenesena od posameznika na celotnost, oblikuje kulturni nivo naše skupnosti, katere del smo tudi mi. V kulturi pa je napredek in lepše življenje.
S tako določenim ciljem je
ustanovljena »Svoboda« v Duplici. Med ostalimi panogami te dejavnosti se bori za čim boljše delo tudi izobraževalna sekcija, ki zajema knjižnico, čitalnico in ljudsko univerzo. Do sedaj je prišla do izraza le knjižnica, delno pa tudi ljudska univerza s krožkom nemškega jezika. Ta sekcija se mora šele uveljaviti in oblikovati svoje delo.
Nedvomno je nova sezona za to delo komaj na vidiku, vendar ni odveč že sedaj pomisliti na to, kako bomo izkoristili dolge zimske večere. Branje knjig je najenostavnejša pot k izobrazbi. Knjiga pa je tudi naš zvesti tovariš, daje nam razvedrilo, širi naše obzorje in nas vodi v svet različnih človeških usod.
Knjižnica v Duplici je imela letos v osmih mesecih 78 bralcev, ki so si izposodili 1046 knjig. V novi sezoni bi se število bralcev kakor tudi prebranih knjig moglo povečati, saj trenutno ne stojimo slabo z nabavo novih knjig. Vse nove letošnje izdaje si lahko izposodite v naši knjižnici. — V letu 1955 smo nabavili 114 novih knjig, skupno število knjig v knjižnici pa znaša 1300. Od starih dobrih knjig jih je poleg desetih letnikov Ljubljanskega Zvona še 30 v vezavi. Če izključimo tri ali štiri bralce, ki so s čitanjem skozi več let na tekočem in so orientirani na nove izdaje, lahko ugotovimo, da bo pri sedanjem številu knjig izbira v naši knjižnici dovolj raznovrstna.
Poglejmo še, kako je s čitalnico. Dvomiti v njeno po-
pomagali Fometzi Fero, čičo-goj Tinko, Jerman Mirko itd.
Kljub strogi kontroli v stari Jugoslaviji so takratni nogometaši dobro uspevali ne samo v nogometu, ampak so vzgajali v svoji sredi tudi borce za pravice delavcev.
Nogometni klub »Virtus« Duplica so osnovali leta 1936 in je obstajal do okupacije. Med okupacijo ni deloval. Takoj po osvoboditvi pa so ga obnovili.
V delu kluba je opaziti veliko borbenost, kar nam dokazujejo mnogi pokali in di-
borilo.
V letu 1936 je bil osnovan pevski zbor v okviru pevskega društva »Planika«. Lahko trdimo, da izhajajo zametki pevskega zbora na Duplici iz dra-matske skupine, ki je delovala že prej. Ta dramatska skupina se je že v letu 1936 uveljavila na odrskih deskah z igro »Rdeče rože«, ki pa so jo oblasti tedanjega režima prepovedali. Ustanovni člani tega zbora so bili tile tovariši: Šturm Anton, Vidmar Franc, ki je bil tudi pevovodja, Kuret Franc, Kodrič Berto, Grilanc Stane, žerovnik Stane, Fornetzi Fero, Orešnik Franc in drugi.
Kljub strogi cenzuri v bivši Jugoslaviji so se pevci dobro uveljavili in so izvedli v letu
Da so bili zavedni člani in res pravi borci za pravice delavskega razreda nam dokazuje udeležba članov v stavki, večkratna prepoved nastopov in udeležba v narodnoosvobodilni borbi. Če danes pregledujemo stare programe društva, vidimo, da jih prevzemata res napredna misel in razredna zavest.
Zaradi pritiska oblasti in prepovedi delovanja se je društvo v letu 1939 razšlo. Ponovno pa je zaživelo takoj po osvoboditvi.
Pevsko društvo »Planika« in nogometni klub »Virtus« sta dala iz svoje srede vrsto borcev za NOV, v kateri je 12 članov omenjenih društev tudi žrtvovalo svoja življenja.
trebo bi bilo nesmiselno, saj nam uspelo organizirane čitalnice drugod govorijo o njih koristnosti. Mnogo ljudi doma nima možnosti, da bi v miru prečitali vsaj nekaj odstavkov. Razen tega pa je na našem terenu dosti samcev, ki v zimskem prsotem času nimajo na razpolago toplega prostora, razen v tovarni ali delavski restavraciji. Dobro organizirana čitalnica z dnevnim časopisjem, revijami in radiom bi imela gotovo lepo število obiskovalcev. Za to pa je potreben prikladen prostor. Da bi čitalnica morala biti v središču, je več kot zeželeno. Ker pa je »Svoboda« terenska organizacija, mora, četudi začasno, iskati prostor izven tovarne. Tak prostor je sedaj Rdeči kotiček, ki služi vsemu kulturnemu in političnemu delu v Duplici, in je, posebno ob večerih, vedno zaseden. Vprašanje prostora za čitalnico je stvar širše diskusije, predvsem v krogu vodstva tovarne in »Svobode«, če med tem časom ne najdemo načina, kako rešiti to zadevo, bomo s toliko večjo željo pričakovali dograditev kulturnega doma, ki nam bo omogočil izvedbo tega načrta.
Ostalo naše izobraževanje bo v bodoče v okviru ljudske univerze z raznovrstnimi tečaji in predavanji. DPD »Solidarnost« v Kamniku je v lanskem šolskem letu organiziralo tečaj tujih jezikov, in sicer nemščine in angleščine. Za naše obiskovalce nemškega jezika smo v tovarni imeli krožek za ponavljanje snovi s konverzacijo tedensko po dve uri. Z začetkom novega šolskega leta bomo ta način učenja obnovili, saj so bili obiskovalci z rezultatom zadovoljni. Rezultat pa bo v bodoče lahko še boljši, ker smo dobili plošče za učenje nemškega jezika. Če bi bilo dovolj interesentov, bi lah organizirali tudi tečaj za angleščino in še marsikaj drugega, kar bo v našo osebno in splošno korist, obenem pa tudi naše razvedrilo.
Z. P.
Vestnik tovarne upognjenega pohištva, dne 28. avgusta 1954
Partizanske akcije na našo tovarno
Dne 3. 9. 1941 se je pod vodstvom komandanta Kamniškega bataljona, tov. dr. Dermastija Marjana, zbral štab in sklenil, da se požge Tovarna upog. pohištva na Duplici, last Remec & Co. Od obveščevalcev se je zvedelo, da so se v tuk. tovarni pričele vse priprave za masovno izdelavo smuči za okupatorsko vojsko. Takratni Kamniški bataljon, oz. Radomeljska četa, je dobila nalog, da prepreči izdelavo smuči za vojne svrhe. Po kratkem premišljevanju se je takratni štab odločil, da s požigom uniči tovarno upog. pohištva na Duplici (Remec & Co). Seveda smo mi borci z veseljem sprejeli to akcijo, katera je bila takorekoč za takratne pojme največja med prvimi akcijami. Kakor po navadi je komandir čete Peloch Janko sklical zbor ter vprašal po prostovoljcih za akcijo. Ko je obrazložil akcijo, se ni javil samo eden, ampak cela četa. Sicer ne smete misliti, da je bila četa številčno kakor v normalni vojski, štela je le 21 oseb, od teh so bile 3 ženske in 18 moških. Komandir čete je pa le izbral med prostovoljci 8 borcev, med katerimi so bili prvoborci: Vinko Dobaj — pok., Pirš Jože-Luka,
Žerovnik Stane in jaz, ostalih pet imen se ne spominjam.
Ko se je zmračilo, smo 3. 9. 1941 pod vodstvom Vinka Dobaja in Pirša Jožeta, katerima je bila tovarna dobro znana, odšli v bližino tovarne. Napravili smo načrt za akcijo, kako bomo prišli v tovarno, zajeli nočnega čuvaja, kdo bo stražil čuvaja, kdo bo porezal pogonsko jermen j e, kdo bo šel v oddelek poli tirne po hitro gorljive snovi in kdo bo zažigal. Po napravljenem načrtu, ko smo prebrodili reko Bistrico vzhodno od naše tovarne, smo počakali za zloženo kopo lesa — čuvaja. Ko se je čuvaj približal, smo planili nanj, bil je neoborožen, zgrabili smo ga in odpeljali do Bistrice. Seveda mu nismo storili ničesar, samo naročili smo mu, da bo čez kakšnih 15 minut v tovarni eksplozija, da naj se umakne. Med tem pa je skupina odšla po oddelkih, da zažge tovarno. Tovarno so zažgali na večjih mestih. Po končani akciji smo iz obeh kanalov, ki tečeta preko tovarniških objektov, izpustili vodo, in s tem preprečili gasilcem črpanje vode in hitro gašenje požara.
Ko smo se vračali proti Rudniku, smo se ustavili na vrhu hriba ter opazovali po-
žar. Luka, ki je dobro poznal tovarniške objekte, nam je pripovedoval, kako se širi ogenj po objektih, v šali je dejal: »Moja delovna miza je v plamenih!« Dalje je pripovedoval, kako je pod svojo delovno mizo nanosil lesne odpadke, jih polil s polituro in zažgal. Po kakšnih 15 minutah je oddelek za oddelkom, kakor tudi skladišče rezanega lesa, objemal ogenj, ki je bil tako močan, da so goreče deske švigale po zraku.
Naslednji dan je čuvaj pri zaslišanju gestapa izjavil, da je prišlo tovarno zažigat 80 partizanov, kakor smo mu naročili. Bilo nas je pa le osem. Gestapovci so morali gas. društvo s silo goniti na kraj pogorišča, kajti gasilci so se bali partizanskih pušk, zato so se upirali reševati tovarno Remec & Co.
Po tej akciji je nemški okupator obljubil vodstvu v tovarni, da jih bo postavil ob zid in postrelil, vendar tega ni storil. Iz kakšnih razlogov, ne vem. Na pogorišču je takratni lastnik tovarne ing. Remec, počasi pričel graditi nove objekte, ki so bili oz. se dokončujejo danes v moderno tovarno.
Semen Ivan
Ob SO-lelniei
Tovarna Stol — Duplica
Najlepše se zahvaljujem upravi tovarne STOL za darilo, prav žal mi je, da nisem mogel priti na oglede, posebno pa v oddelek furnirne, kjer sem bil zaposlen kot mojster preko dvajset let. Tudi sem bil zaposlen pri Habat in Saks 1904. leta, potem sem bil zaposlen pri Bahovec skozi do prve vojne. Po vojni, ko je prišla tovarna pod oblast R. Co
so vse stare delavce poiskali, kateri so pri strojih delali. Tudi jaz sem bil tisti, ker sem delal pri oblikovalni stružnici na krožni žagi in durhcug ma-šini. To je bilo moje delo. Potem ko je bila zgrajena fur-nirna sem bil premeščen v novi oddelek. Dve leti sem prakticiral, potem postal mojster. Tudi sem bil pokojninsko zavarovan, ker v bivši Jugosla-
viji so bili vsi mesečno nastavljeni zavarovani za pokoj. Danes ima vsak delavec toliko kakor jaz. Imam 6. razred pokojnine. Danes ima vsak delavec več. Zatorej sem navedel, koliko sem si priboril s toliko leti mojega dela, poleg tega pa še 3 leta v taborišču čakal smrti, dva sina in hčerka so dali življenje za svobodo.
Franc Orešnik
Opis dejavnosti društva inženirjev in tehnikov v Stolu
Opis dejavnosti društva inženirjev in tehnikov v Stolu naj nam pojasni, v čem je glavni pomen njegovega dela.
DIT STOL je prostovoljna strokovna organizacija inženirjev in tehnikov ter ostalih strokovnjakov brez odgovarjajočih šolskih kvalifikacij, ki v praksi uspešno opravljajo delo na delovnem mestu inženirja in tehnika. Društvo ima 81 članov, ki večinoma delajo v tehničnem sektorju, nadalje v prodaji in marketingu.
Industrija pohištva Stol ima relativno visoko razvito tehnologijo in organizacijo proizvodnje ter funkcionalen proizvodni program. Razvoj podjetja teče že 70 let in nosilci razvoja so vsi tisti, ki racionalnejše in več ustvarjajo. Člani društva inženirjev in tehnikov so za napredek in razvoj podjetja največ prispevali. Tehnologija in organizacija proizvodnje ne smeta obstati le na današnji stopnji razvoja, temveč ju moramo še naprej razvijati in izboljševati. DIT se te naloge zaveda in člani se morajo nenehno strokovno izobraževati in slediti tehničnemu razvoju lesne industrije doma in v tujini. Zastavljeno nalogo in cilj dosega društvo z organizacijo strokovnih predavanj, z ogledom sodobnih tovarn, razstav in sejmov.
V zadnjem času je DIT organiziral dve strokovni predavanji in sicer o normiranju postopkov dela po Work-Fac-tor metodi in o funkcionalni organizaciji poslovanja. Za predavanje o Work-Factorju je bilo veliko zanimanje, saj je omenjena metoda normiranja dela najsodobnejša in se je tudi pri nas vpeljala in uveljavila v TOZD 2 — tovarna ploskovnega pohištva.
Strokovne ekskurzije in oglede tovarn smo organizirali v naslednje organizacije: GLIN Nazarje, GORENJE Velenje in NOVOLES Novo me sto. Poleg tega, da smo si ogledali proizvodne procese v posameznih tovarnah, smo se imeli še priliko pogovarjati z njihovimi strokovnjaki in izmenjati izkušnje o problematiki proizvodnje in poslovanja. Ob takih priložnostih nehote pomisliš na Stol in ugotavljaš, ali bi -bilo to dobro za -naše razmere ali ne. Npr. v Novo-lesu nas je presenetila tehnologija sušenje lesa, predvsem predsušenje in vakumsko sušenje. Vakumsko sušenje je najkvalitetnejše in najhitrejše tehnično sušenje, saj se deci-rniran les v 12 urah osuši od 38 % vlažnosti na 8 %. če pomislimo, da se v komorah suši les po 48 ur, potem hitro vidimo, v čem je prednost va-kumskega sušenja, namreč da zmanjša pretočni čas proizvodnje, to pa vpliva na zmanjšanje zalog in obratnih sredstev.
Misel, ki nas vodi pri izbiri ekskurzije, je ta, da si po možnosti ogledamo les-no-industrij-sk-o podjetje, ki je po programu sorodno Stolu, kot npr. Novoles, oz. da spoznamo proizvodnjo materialov, ki jih pri nas največ uporabljamo, kot npr. proizvodnja iverk v GLIN Nazarje. Končno smo se seznanili tudi s proizvodnjo na tekočem traku v Gorenju.
Poleg ogleda domače industrije planira DIT na vsaka štiri leta ekskurzijo v inozemstvo. Letos spomladi smo šli za tri dni na Madžarsko in v Budimpešti smo si ogledali tovarno stilnih stolov LoRIN-CI OLOBUTOR KTSZ. Videli smo centralno planski sistem
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ob 60-letnici
Drvno industrijski kombinat ..Florijan Bobič” Varaždin
S radošču se pridružujemo proslavi 60-godišnjice rada va-šeg kolektiva i sa zadovoljstvom pratimo vaš napredak i uspjehe, ko j e ste kroz ta j period postigli.
želimo da se naša saradnja i dalje odvija u dobrim partnerskim odnosima, te da se i dalje zajednički radujemo
uspjesima naših kolektiva.
Zbog nepravovremenoj oba-vijesti nismo mogli prisostvovati svečanoj proslavi vašeg jubileja, te vam zbog toga i sa zakašnjenjem šaljemo čestit-ku.
Predsjednik RS:
Mlinarič Ivan
Delom« kolektivu tovarne Stol
Prejel sem čestitko, almanah in finančni znesek 5000 dinarjev. Za vse se kolektivu tovarne naj lepše zahvaljujem.
Tudi jaz želim ob praznovanju 60-letnice najlepše želje, da DK na izkušnjah, pridobljenih od ustanovitve pa do
danes, častno brani ugled tovarne »STOL«.
Za vse prejeto se še enkrat najlepše zahvaljujem.
Na odsluženju v JNA član kolektiva
Jože Razboršek
OB 29. NOVEMBRU
Pogled na pot, ki so jo narodi Jugoslavije prehodili od zgodovinskega dogodka v Jajcu, ki je pomenil prelomnico v zgodovini jugoslovanskih narodov, nam pove, da ta pot ni bila lahka, brez ovir, temveč težka in kamnita. Na njej so se narodi Jugoslavije prekalili iz narodov hlapcev v narode ponosnih in svobodnih ljudi. NOB in revolucionarna -izgradnja domovine po nJeJ nam povesta, da je uspehe, ki jih uživamo, lahko doseglo le ljudstvo z neuničljivo željo po svobodi in neodvisnosti, ljudstvo, ki se je pripravljeno boriti za zastavljene cilje, ne glede na žrtve.
Samoupravni sistem, ki smo ga uzakonili z naj višjim zakonskim aktom — ustavo, je deklariranje hotenj in dejanskih potreb naše družbe po neposrednem odločanju neposrednih ustvarjalcev nove vrednosti o delitvi in razporejanju ustvarjenih sredstev. Ta revolucionarni korak pomeni dejansko in neposredno upravljanje po neposrednih proživa j alcih in je kvalitativno različen od perticipacije delavcev in sprejemanja odločitev, kar je po mnenju nekaterih teoretikov -naj višja oblika delavskega sa samoupravljanja.
Zunanja politika SFRJ je odraz naše borbe za neodvisnost in pravice narodov do samo-odločitve o načinu in oblikah življenja in družbene ureditve. Neuvrščenost, ki edina pogojuje resnično svobodo majhnih narodov, dobiva vse večji obseg in pomen v mednarodni politiki, postaja stvarnost, s katero morajo računati tudi velike blokovske države. Edini pogoj za mir na svetu je spoštovanje suverenosti vsake države in načelo miroljubne koeksistence.
Vsa ta načela so deklarirana v uvodu ustave SFRJ.
Ob dnevu republike je prav, da se spomnimo tudi prehojene poti našega podjetja. Letos slavimo jubilejno leto obstoja — 70 let. Vsa veličina te obletnice je najlepše izražena v prostorski, proizvodni in človeški razsežnosti našega podjetja, ki se je prav v letih po vojni razvilo v pravi industrijski gigant na našem področju.
Uredniški odbor
Kulturno-zabavne prireditve ob 70-letnici Stola
Stolovih 70 let smo proslavili. Svečano in veselo. Govor tovarica Dolanca na zaključni proslavi je naletel na velik odmev v tisku in televiziji. Ime STOL je bilo zapisano na prvih straneh časnikov, toda ne kot propagandno geslo, STOL je slavljenec: 70 let — od Ha-batove tovarne lepenke do Industrije pohištva s 1620 zaposlenimi. Slavje je minilo, naša tovarna pa stopa v 71. leto ...
Veliko je bilo prireditev,
(Nadaljevanje s 4. strani) upravljanja v podjetju in njegove posledice na stopnjo me-haniziranosti in produktivnost. Po hitrih in približnih izračunih smo ugotovili, da je Stol dvakrat produktivnejši od njihove tovarne. Delavci dobijo fiksno plačo brez stimulacij za večjo produktivnost ali boljšo kvaliteto. Podjetje, ki smo ga videli, nam pač kaže neko sliko o stanju lesne industrije na Madžarskem, za katero pa vemo, da se čedalje hitreje razvija.
Ne nazadnje velja omeniti tudi ogled zagrebškega jesenskega velesejma in specializiranega sejma Interbiro, kjer razstavljajo proizvajalci pisarniške opreme, organizacijskih sredstev ter strojev za obdelavo podatkov. Najbolj nas je zanimalo pisarniško pohištvo naših konkurentov, kot npr. DIP Virovitica, Slovenijales in Jadran Zagreb. Njihovi proizvodni programi za opreme pisarniških prostorov so iz leta v leto pestrejši, vendar za razliko od Stolovega nimajo kompletnega asortimana. Pri Sto-lovem proizvodnem programu ne gre le za pisarniško pohištvo, temveč tudi za organizacijska sredstva in za projektiranje pisarniške organizacije.
pripravljenih posebej za to svečanost. Pomerili so se športniki, gasilci, planinci so se v snežnem metežu povzpeli na Triglav. Kulturni dom na Duplici je spet oživel. Namesto italij ansko-španskih revol-verskih filmov, ki predstavljajo skoraj edino »kulturno« poživitev za Dupličane, spet nekaj pravega žlahtnega razvedrila in sprostitve.
Za uvod v kulturne prireditve je Mladinski aktiv pripra-
Vendar naša organizacijska sredstva služijo vsestranskemu namenu: tudi sistemu planiranja proizvodnje oz. organizaciji operatvne priprave dela. Tega pa nikakor ne znamo izkoristiti, saj določene firme, kot npr. Georga Dreier in drugi, drago prodajajo svoja organizacijska sredstva in organizacijo našim podjetjem. Enako uspešno bi lahko prodajali naš sistem ORSIST, ki uporablja naša organizacijska sredstva in je vživet v prakso, ker je iz nje tudi izšel.
Za konec naj še omenim, da se ob društvenem delu člani med seboj pobliže spoznamo in bolj sproščeno izmenjamo svoja stališča in mišljenje o raznih problemih v tovarni. Tako si omogočimo lažjo izpeljavo posameznih projektov na različnih področjih dela v tovarni. Zavzemati se moramo za že omenjeno načelo, da zajemamo v društvo vse strokovnjake, ki uspešno delajo na delovnhi mestih inženirjev in tehnikov, ne glede na to, kakšno šolsko kvalifikacijo imajo, ker bomo le na ta način sposobni projektirati in voditi proizvodnjo po sodobnih načelih.
vil kviz, na njemu so se mladi delavci iz OZD skupnih služb pomerili z delavci iz TOZD 1 in TOZD 2. Ekipe so sestavljali:
OZD skupne službe: Nada Zore, Jelka Weber in Ivan Hren;
TOZD 1 — sedežno pohištvo: Pestotnik Miran, Dolmo-vič Jože in Berlec Valentina.
Oddajo je povezoval znanec s TV ekranov napovedovalec Rado Časi, tekmovalci pa so odgovarjali na vprašanja iz naslednjih tem: zgodovina tovarne, NOB na Kamniškem, svetovno prvenstvo v nogometu, Munchen 1974 in svetovno prvenstvo v košarki v Parto-riku 1974. Po prvih dveh temah je kazalo, da bo bitka za točke zelo izenačena, vendar so športna vprašanja končno razredčila vrste, tako da je premočno zmagala odlično pripravljena ekipa OZD skupne službe, ki ni pravilno odgovorila le na eno vprašanje. Za popestritev je poskrbel trio Aleša Kers tnika s pevcema Otom Pestnerjem in Martino Bevc. Oto je prvih 15 minut poskrbel za primerno temperaturo, nakar ga -nismo več slišali — odhitel je v Kidričevo, kjer je tednik Antena zbiral popevko poletja. Martina Bevc je s svojim petjem dokazala, da ji bolj ležijo angleški teksti, saj je »razumljivo« predstavila le eno samo v domačem jeziku, kljub temu pa zadovoljno občinstvo ni štedilo z aplavzom. Končni vrstni red kviza:
1.	OZD skupne službe — 11 točk,
2.	TOZD 2 — ploskovno pohištvo — 7 točk,
3.	TOZD 1 — sedežno pohištvo — 6 točk.
Zmagovalcem je podelil denarne nagrade predsednik Mladinskega aktiva STOL, Vojko Hriberšek, pa tudi drugo in tretje uvrščeni ekipi nista ostali praznih rok.
Čeprav je bil ponedeljek, je
Tovarniški list »Glasilo kolektiva« ni list, ki bi se omejeval samo na informacije, ki zanimajo kolektiv, temveč se mora kolektiv preko »Glasila« izkazati tudi izven tovarne. Torej ni vseeno kakšna je vsebina lista. Ni dovolj, da pišemo o tekočih informacijah, zgodovini podjetja, zabavnem čtivu, pisati moramo tudi o aktualnih problemih tovarne, obravnavala naj bi se sistemska vprašanja in koncepti dela na najrazličnejših področjih.
Ugled neke tovarne ni samo v tem, kaj fizično zmore napraviti, temveč tudi v tem, kako in koliko zna svojo intelek-
skoraj polna dupliška dvorana pričakala pevski zbor Solidarnost in skupino POETICA iz celjskega gledališča, ki jo sestavljajo dramski igralci: Anica Kumer, Miro Podjed in Bogomir Ver as. Pevski zbor Solidarnost je s skrbno izbranim programom narodnih in umetnih pesmi navdušil pošlušalce, prav tako pa so s sporedom slovenskih balad in romanc celjski gledališčniki s povsem novim načinom podajanja ljudskih pesmi in z razgibano enourno predstavo dodobra ogreli dlani poslušalcev.
Mestno gledališče ljubljansko je znano s svojim repertoarjem tudi Dupličanom, saj že dolga leta gostuje v Kamniku, kjer so spomladi predstavili tudi Cowardovo Komedijo ljubezni. Prav s to komedijo so gostovali tudi na Duplici. Nabito polna dvorana, veliko gledalcev je moralo kar Stoje spremljati dogajanja na odru, se je zlila z izvajalci: Mileno Župančičevo, Majo Šugmanovo, Zlatkom Šugmanom in Janezom škofom. Vedra komedija je razgibala gledalce, ki so večkrat prekinili izvajanje s spontanim ploskanjem in smehom, ki osvobaja. Opaziti je bilo, kot da se je oder preselil v dvorano; z neposredno igro so ljubljanski umetniki osvojili gledalce. Po končani predstavi so hvaležni gledalci večkrat klicali izvajalce pred zastor in človek je ob tem moral pomisliti, kako dobrodošel je smeh v današnjih časih in kako malo smo doslej storili za to, da bi se naši ljudje razvedrili in nasmejali.
Morda je prav ta teden kul-iturno-zabavnih prireditev pokazal, kako zelo si ljudje želijo take vrste razvedrila in velika škoda je, da se spomnimo na to le občasno, ob obletnicah, ko jim v tednu dni nudimo toliko sprostitve, kot je niso bili deležni že leta in leta. Prav gotovo bo treba raz-
tualno moč, to je razmišljanje, iskanje boljših rešitev, zasledovanje razvoja itd., predstaviti širši javnosti preko svojega glasila.
Glasilo ima nekaj stalnih dopisnikov, ki prinašajo dopise pač iz svojih področij dela. Področij dela pa je v tovarni več, kot pa je sedanjih dopisnikov. Če hočemo list obogatiti in popestriti, moramo pritegniti dopisnike tudi iz teh področij.
Delavski svet je na seji 4. oktobra 1974 zavzel sklep, da naj bi uredniški odbor pogosteje izdajal Glasilo. Uredniški odbor pripravi samo osnovne teme za objavo, dočim morajo
misliti tudi o tem. Upajmo, da bo dvorana na Duplici dočakala svoj kulturni teden (ali mesec) še pred 75-letnico naše tovarne.
Zaključna slovesnost, kateri so poleg Stolovih delavcev in upokojencev prisostvovali številni visoki gostje in naši poslovni partnerji je dosegla svoj višek z govorom sekretarja Izvršnega komiteja CK ZKJ Staneta Dolanca. Za kulturni program so poskrbeli pevci kamniške LIRE, ki so s profesionalno rutino odpeli svoj skrbno izbrani program, ki ga je povezoval dramski igralec Danilo Benedičič.
Po končani svečanosti in po razdelitvi lunch paketov (kljub tujemu imenu so vsebovali dobro meso domače pečenke) je ansambel Vilija Petriča razpostavil svojo »mašinerijo« in godci s pevko Majdo Renko so kmalu poskrbeli, da so plesalce zasrbele pete. Prireditelji so imeli nemalo težav pri izbiri ansambla, ki bi razveseljeval prisotne, saj je težko ugoditi toliko okusom in željam .V dogovorih so bili z Avseniki, vendar so ti zaradi turneje žal morali svoje sodelovanje odpovedati. Na izredni seji delavskega sveta je bila napravljena anketa in člani so izbirali med tremi ansambli — z večino glasov so se odločili za Vilija Petriča. Po razpoloženju v dvorani bi človek sklepal, da je bila odločitev pravilna, saj so fantje v zadovoljstvo vseh prisotnih res neutrudno opravljali svoj posel.
Tako — proslavljanje je minilo. Slavljenec je stopil v osmo desetletje. Želimo mu na tej poti čim več uspešnosti. Z novim elanom stopajmo po poti, ki nas pelje v lepši jutrišnji dan. In pri vsem delu, pri pehanju za zaslužek ne pozabimo, da poleg materialnega obstaja še drugi, bogatejši svet, ki ga ne moremo oplemeniti le s tednom kulturnih prireditev.	-jok-
prispevke pisati sodelavci.
Omenimo naj še, da uredniški odbor in glavni urednik formalno nista od nikogar imenovana. Člani upravnega odbora DIT-a smo se, ob odhodu bivšega urednika tov. Cerar Janeza dogovorili, da bomo za večje državne praznike in pomembnejše dogodke še naprej izdajali Glasilo.
Za realizacijo sklepa Delavskega sveta, da bi Glasilo pogosteje izhajalo predlagamo, da urejanje prevzame sodelavec, ki bi se načrtno in stalno ukvarjal z informiranjem in izobraževanjem sodelavcev v podjetju.
Upravni odbor DIT-a
F. S.
Opis dejavnosti društva inženirjev in tehnikov v Stolu
i»i
Člani DIT-a v Kumrovcu 24. oktobra 1974
Gasilci ob /Hotnici Štolo Čez ljubezen ga ni
Tudi gasilci so slavili in prispevali svoj delež k proslavljanju 70-letnice.
Kljub močnemu nalivu so
4.	10. 1974 po končanem delu na objektih tovarne izvedli praktične vaje. Sodelovalo je 120 članov in članic CZ in gasilcev iz tovarne, terena in ekipa z drsalnim prtom iz Kamnika. Članstvo je požrtvovalno in strokovno usposobljeno prikazalo svoje znanje.
Vaja je po oceni vodstva tovarne in oceni strokovnjakov dosegla svoj namen. Enote so pripravljene .in sposobne, da tudi v drugačnih pogojih nudijo pomoč pri reševanju člo-
V času proslavljanja 70-letnice Industrije pohištva Stol, Kamnik so se v kolektivu porajale skromne, tihe želje ljubiteljev naših gora, da bi obletnico slavili na vrhu Triglava.
Res že v zadnjem dnevu poletja se je pomikala kolona gornikov Stola, oblečenih v razno barvna oblačila z Rudnega polja na Pokljuki proti Velemu polju in nadalje proti vrhu Triglava. Kljub dežju in megli ter vetru so se vztrajno vzpenjali proti vrhu z eno željo — doseči vrh.
Še ne preveč utrujena kolona, sestavljena iz 18 članic in
Pri zastrupitvah s hrano se pri nekaterih ljudeh pojavijo težave 6 ur do 2 dni po zaužitju. Pojavijo se slabost, vrtovglavica, glavobol, bruhanje, driska in temperatura. Do zastrupitve pride, če jemo pokvarjeno hrano. Hrana je škodljiva, če stoji dalj časa na toplem, na peči, štedilniku, v kuhinji. Med tem časom se klice razmnožijo in izločajo tudi strupe. Taka hrana je tudi prevrata škodljiva. Škodljivo je meso, če ni zadosti kuhano ali pečeno, čeprav ni okuženo. Če dela s kuhanim mesom oseba, ki ima nečiste roke, lahko tudi pride do zastrupitve. Konzerve so škodljive, če v tovarni niso bile zadostno sterilizirane in se potem jedo neprekuhane. Konzerve ne smejo biti dalj časa odprte.
Vzrok za zastrupitev s hrano je pogosto nečistoča pri pripravljanju jedil, umazana delovna obleka, umazane roke, ista deska za rezanje surovega in kuhanega mesa itd.).
Hrano lahko okužijo tudi mrčes in glodalci (neprimeren prostor za vskladiščenje).
Hrano okužijo tudi osebe, ki imajo drisko, so kliconosci ali imajo gnojne rane na koži.
veških življenj in premoženja.
5.	10. 1974 pa je bilo tekmovanje gasilskih enot: Mebla, Marlesa, Novolesa, Lika in Stola za pokal ob 70-letnici Stola in prehodni pokal gasilskih ekip:	Mebla,	Marlesa,
Bresta, Novolesa in Stola.
Tekmovalni disciplini sta bili: trodelni napad in praktična vaja.
Prvo mesto je dosegla ekipa Mebla s 768 točkami, drugo ekipa Stola s 765 točkami, sledijo ekipe Novolesa (737 točk), Marlesa (729 točk) in Lika (701,5 točke).
Boris Bavčar
41 članov kolektiva, je še isti dan 21. 9. 1974 v ranih popoldanskih urah prispela na vrh že malce posneženega očaka naših gora. Radostni, polni veselja in vedrine, so se nato podali proti domu na Doliču. V prijetnem, toplem gorskem domu so v večernih urah donele ubrane pesmi gornikov.
Drugi dan v zgodnjih jutranjih urah se je kolona podala preko doline Triglavskih jezer v Bohinjsko dolino.
Po razgovoru z udeleženci so bile izrečene želje, da bi bilo takih pohodov v naše prelepe gore še več.
B. B.
Da ne pride do zastrupitve s hrano, je potrebno, da je prevoz živil, posebno mesa, pravilno urejen. Kuhana hrana se ne sme shranjevati od večera do jutra oziroma dajati v hladilnik in je nato pre-vreti. Tudi v hladilniku ne sme biti pripravljena hrana skupaj z še neočiščeno, da ne pride do onesnaženja. Do hrane ne sme priti mrčes in glodalci. Osebe, ki delajo pri prehrani, morajo biti zdravstveno pregledane in se morajo ravnati po higienskih navodilih.
če je prišlo do težav takoj oziroma 1 do 2 uri po zavžitju, je znak, da je hrana zelo strupena. Do težav pri zastrupitvah s hrano normalno pride 6 do 8 ur oziroma do 2 dni po uživanju okužene hrane. Pri sumu, da gre za zastrupitev s hrano, je treba prihraniti izbruhano meso in hrano, ki je morebiti še ostala. O tem je treba čimprej obvestiti zdravstveno službo, v našem primeru obratno ambulanto (zdravnico ali medicinsko sestro), če je to ponoči pa dežurnega zdravnika. Pokvarjena hrana in izbruhana masa se nato dasta na preiskavo, da se ugotovijo vzroki zastrupitve.
Milko in Sašo sta skupaj delala na tekočem traku pri montaži francoskih postelj v tovarni Spalnica. Med delom sta tu in tam izmenjala kakšno besedo, med malico pa sta se rada pogovarjala o ženskah in nogometu.
Tistega dne sta živahno gle dala na uro. Druga ura ni in ni hotela priti. V mislih sta oba živela za prihodnji dan, ko so imeli v Kamniški Bistrici tovarniški piknik.
»Jutri ga bomo pa zvrnili kakšen kozarček, kajne?« se je Milko nasmehnil proti Sašu.
»Prav gotovo. Samo bolje bi bilo, če bi imeli namesto kozarcev kar vedra,« mu je odvrnil prijatelj. Potem ga je na lepem vprašal: »Kaj pa ženo? Boš pripeljal? Pravijo da imaš naj lepšo daleč naokrog.«
»Eh,« je zamahnil Milko z roko, čeprav mu je pohvala prav dobro dela. Na svojo ženo Karli in njeno lepoto je bil nadvse ponosen. Rad je postoril to in ono namesto nje, samo da je ona ostajala lepa. Hranila sta se največkrat v gostilni, le tu in tam je žena skuhala sama. Posodo je seveda pomil sam on, prav tako pa pospravil stanovanje, zlikal perilo in se ukvarjal z otrokom. Žena ni bila zaposlena, ker ji je lepotičenje vzelo preveč časa. Vsak dan je presedela pred ogledalom pet do šest ur, potem pa tri ali štiri ure pri frizerju. Seveda se je morala tudi dobro naspati, če je hotela izgledati mladostna. Tako je za Milka ostala le kakšna ura, da se je lahko z njo pogovarjal. Včasih sta šla skupaj v kino ali pa na kakšno igro. Takrat so jo vsi gledali in to je Milku poplačalo vse. Pozabil je na težko delo v tovarni, pozabil je na popoldansko delo doma, pozabil je, da ga je žena včasih pošteno okregala.
Komaj je čakal, da v tovarni organizirajo piknik. To bo odlična priložnost, da pokaže ženo svojim sodelavcem. Čeprav je imel sicer zelo malo časa, je sklenil, da jo vsaj za nekaj uric pelje v naravo.
»Ob desetih v Bistrici!« mu je rekel Saša, ko sta stopila iz tovarne. »Glej da boš prišel!«
»Bom, bom, oba bova prišla,« mu je pomežiknil in od zadovoljstva se mu je kar samo smejalo.
V soboto je bil čudovit dan. Planine so bile čiste, kot umite. Na travi za domom se je na ražnju vrtel prašič, poleg je nekdo pripravljal čevapčiče. Več deklet v belih predpasnikih je nosilo pijačo. Godec je že raztegoval svoj meh.
S fičkom se je med drugimi pripeljal tudi Milko z ženo Karli. Oblivala ga je rahla rdečica. Vsi so pozorno ogledovali njeno vitko postavo, njene lepe noge, naj novejšo frizuro po zadnji modi. Z izbuljenimi očmi so zijali njeno kratko krilo, izpod katerega so se kazala lepo oblikovana bedra, in pa živo rdeč pulover
z globokim izrezom. Milkov prijatelj Saša je hitro nagnil kozarec, potem pa skočil na noge.
»Le sem! Le sem! Da bomo vsaj ljudje!«
Milko se je nasmehnil proti kolegu. Komaj je spravil iz sebe, da je to njegova žena.
Karli se je elegantno priklonila, da je Saša videl globoko v izrez, patem pa se je nasmehnila in povedala svoje ime. Saša je nežno stisnil njeno roko in jo gledal naravnost v oči. Imela je turkizno modre. Prijateljeva žena mu je bila na mah všeč. »Res je prava lepotica!« si je takoj priznal. Kar držal je za njeno roko in jo gledal v oči, kot bi ga začarala. Čutil je, kako prijetno toplo in mehko roko ima. Izpustil jo je šele, ko je Milko glasno zakašljal.
Saša je napel vse sile, da je bil videti čimbolj zabaven. Začel je pripovedovati šale, v začetku zelo mile, potem pa je prešel tudi na »mastnejše«, ko je videl, da se Karli glasno smeji.
Izgledalo je, kot da Milka sploh ni več. Govorila sta le Sašo in Karli. Milko je sedel ob strani in se zanimal za čisto druge stvari — predvsem za pečenega odojka in pijačo.
Ko je godec ponovno zaigral, je bilo še celo Milku čisto razumljivo, da bo šla Karli plesat s Sašem.
»Naj se malo razvedri, revica,« si je mislil Milko in šel po nov kos odojka.
Saša je brez obotavljanja stisnil Karli močno k sebi. Plesala sta počasen valček, čeprav je godec igral nekaj poskočnega. Saša je čutil, kako vroča in voljna je Karli.
»Karolina ti bom rekel,« ji je šepnil na uho. »Bolj ti pristaja.« »Jaz pa tebi Aleksander,« se mu je nasmehnila.
Po končanem plesu je Sašu divje razbijalo. Najprej se sploh ne bi vrnil k prijatelju, ampak bi šel z Milkovo ženo raje gledat izvir Bistrice. Toda vedel je, da predaleč in prehitro spet ne sme.
Dan se je hitro prevesil v drugo polovico. Milko je začenjal živčno pogledovati na uro. Moral bo domov. Zmenil se je namreč s sosedom, da mu posodi pištolo za brizganje. že dolgo časa je obljubljal svoji malce omejeni teti, da ji bo z belo barvo prebarval. če ji še to soboto ne bo naredil, je lahko že prepozno in ga zares lahko pozabi pri oporoki. Sploh pa drugič pištole ne bo dobil. Toda kaj naj naredi z ženo. Tako lepo se zabava. Posebno mu je prijalo, da so jo z vseh strani hvalili in ji dajali komplimente. »Človeka cenijo tudi po ženi,« se je režal Milko. V ponedeljek bo vsa tovarna govorila samo o njegovi lepi ženi.
»Vesta kaj, jaz bom zdajle za kakšno uro skočil domov,« je rekel Sašu, »vidva pa se še malo zabavajta!«
»Brez skubi!« so Sašu zažarele oči. »V varnih rokah je.«
»Pa še otroka spravi spat!« mu je naročila žena. »In drva pripravi za jutri! In spotoma skoči v trgovino po mleko! In h Krajniku stopi popravit tisto omaro...«
»Bom, bom,« je prikimaval Milko. »Ravno prav, da si me spomnila. Jo boš pa ti pripeljal domov, Sašo?«
»No, če že ravno siliš,« se je naredil skromnega prijatelj.
Le poveselita se, jaz tako in tako ne utegnem,« je še rekel in odbrzel s fičkom.
Naprej je šlo kot po maslu. Saša in Karli sta plesala ples za plesom tesneje objeta, dokler se nista izgubila v gozdu...
»Čez ljubezen ga ni!« je vzkliknila Karli oziroma Karolina, ko sta se vrnila. Drugi se niso več menili zanju, saj so imeli sami podobne probleme, nekateri pa so si kurili domišljijo z vinom.
Saša je pozno ponoči pripeljal Milkovo ženo v Topole. Preden jo je izpustil iz sto-enke, jo je še enkrat privil k sebi.
»Ali bo kaj posumil?«
»Kje pa! Je prevelik tepec. Sploh pa, saj kar naprej pravi, da ne utegne,« se mu je zasmejala in ga poljubila.
Geslo, da čez ljubezen ga ni, sta spet ponovila med tednom. Saša je prišel h Karli kar med delom. Vzel je namreč štiri ure dopusta. Mojster mu je dopust zelo rad dal, ker so morali prav tisti dan odposlati pošiljko. Vse bi bilo v redu, če se ne bi malo preveč zamudila. Saša je ravno hotel smukniti iz hiše, ko se je na dvorišču ustavil fičko.
Milko ga je pogledal grdo izpod čela. Nekaj mu je smrdelo. Že prej, v tovarni, mu kolega ni hotel povedati, kam gre po malici, zdaj pa ga najde tu.
»O, poglej ga!« se je glasno zasmejal Sašo proti Milku. »Ali si se že vrnil? Vidiš, ravno prav. Tamle v avtomobilu imam zate gajbico jabolk. Bil sem pri sestri, pa jih ni hotela vzeti. Zato sem si rekel, da jih bom peljal k tebi, če jih boš maral. Tvoja žena pravi, da ji je kar prav.« »Seveda, zakaj pa ne?« se je Milku zjasnil obraz. »Si pa res kolega in pol!«
Saša je tako žrtvoval gajbico jabolk, ki jih je malo prej kupil v trgovini, dosegel pa je, da Milko niti najmanj ni posumil.
Čez dva dni je vzel dopust. Milko je žalostno gledal v tovarni, ker je imel toliko dela. Sašo pa je imel veliko opraviti pri Karolini.
»Vroče te ljubim!« mu je šepetala ona.
»Ti si zame vse na svetu!« je odgovarjal.
Ugotovila sta, da tako ne more iti dalje. Drug drugemu morata posvetiti več časa.
»V soboto pridi k meni!« jo je povabil. »Prijatelj ima vikend nekje na Dolenjskem. Za nekaj dni nama ga bo odsto-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Planinci Stola na Triglavu
Zastrupitev s hrano
Cez ljubezen ga ni
(Nadaljevanje s 6. strani) pil. Morava okusiti sladkosti življenja na samem.«
»Toda, kaj naj naredim?« se je zamislila Karli.
»Zlaži se mu, da moraš nekam odpotovati,« ji je svetoval.
»Saj res!« je plosknila z rokami. »Rekla mu bom, da je zbolela mama. Pa še v resnici živi na Dolenjskem.«
»Torej v petek pridi z avtobusom do Novega mesta, ostalo pa je moja skrb. Če bi šla skupaj, bi bilo preveč tvegano, da bi naju kdo videl.«
»Velja.«
Karli možu ni nič omenila, da bo odpotovala. V petek zjutraj je enostavno napisala: »Ljubi moj! Dobila sem pismo, da je mama hudo zbolela. Nekaj dni bom ostala pri njej, toliko pač, da ji bo bolje. Otrok bo pri sosedu, sem že uredila. Sto poljubov, tvoja ljubeča ženka Karli.«
Začuden je Milko ob pol treh strmel v pismo in kar milo se mu je storilo. Srčno je upal, da ni nič hujšega. Ob treh pa je poštar prinesel telegram. »Ali je umrla Karlina mama?« se je stresel. Živčno je odprl telegram in bral: »draga karolina stop zakaj nisi prišla stop čakam do jutri stop tisoč vročih poljubov tvoj aleksander stop«
Milku se je stemnilo pred očmi. Sesedel se je na stol in
hlastal za zrakom. V oči so mu privrele solze. Razjokal se je kot otrok. Taka je torej stvar! Gara in gara, ona pa se vlači naokrog. Ko se vrne, ji bom že pokazal!
Tri dni je taval okoli kot v blodnjah. Nič ni jedel, slabo je spal in nasploh ni kazal zanimanja za življenje. V tovarni je komaj napravil pol norme, tako da ga je mojster že resno opozarjal.
Potem se je Karli vrnila. Vsi trije dnevi ji niso prav nič zadeli, ko je zvedela, da je Sašo poslal telegram, ker je ni bilo z domenjenim avtobusom. Prvega je namreč zaradi zamude avtobusa do Ljubljane zamudila.
Milko je sicer ni pretepel, pa tudi žal besede ni spravil iz sebe. Bal se je, da bi mu pobegnila za vedno. Zdelo pa se mu je, da lepa ženska tudi ni veliko vredna, če jo ima drugi. Posvetilo se mu je, da je to storila zaradi tega, ker je imela preveč časa.
Na hitro je uredil v tovarni. Sprejeli so jo na mesto blizu njega, tako da jo je imel vseskozi na očeh, prav tako pa tudi sodelavca Saša. Tako se je kolektiv Spalnica pomnožil za eno lepo delavko, eden od kvalificiranih mizarjev pa je skoraj čez noč postal pametnejši.
S. C.
•eeeeeeeeeeeeeeeseee#eeeee®eeeeee»eoeseeeeeeeee«#«eeeeeeeee#eeeeeeeeeeeeeee
ci ocLeLaacem &b ptazniku (Republike lSkten(9 ceStitamc Ln jini želimg. Se nadaljnjih del&unlh u&pefci&a in lc9!9aciSkegci Sadelau a n j a kat je edini potok za doSego že za Sl a o l je 11 i ij ciljen.
Za smeh
in razvedrilo
Pacient pride k zdravniku-psi-hiatru in se pritoži:
— Doktor, danes ponoči sem sanjal, da sem vol in da jem seno.
—	— To pa res ni nič hude-
ga, ga pomiri doktor.
— Hudo, hudo, tovariš doktor. Ko sem se namreč zbudil, je bila blazina, na kateri sem spal, prazna.
Ko se je Matija zjutraj prebudil, je opazil, da leži obrnjen v postelji: Celo noč sem mislil, da me boli glava, zdaj pa vem, da so to bile noge.
Carinik turistu: Cigarete, alkohol, kava...
Turist: Hvala, vsega tega imam dovolj v kovčku.
Blenda osem, ena stotinka
Biti duhovit ni dovolj. Imeti je treba dovolj pameti in vedeti, da svoje duhovitosti ne smemo prevečkrat uporabljati.
Andre Maurois
Nesreča oblikuje človeka in ga prisili, da spozna sam sebe.
Goethe


Kdor se ženi z bogato žensko, dobi upravnika, ne žene.
Anasandrides
Pri posojanju denarja tisti, ki bi se morali spomniti, pozabljajo, tisti, ki bi morali pozabiti — se pa spominjajo.
Henry Becque
— Očka, imam prima novico zate.
— Takooo?! Sem pa res radoveden kakšno.
— Letos ti ne bo potrebno kupovati novih šolskih knjig, lahko bom uporabljala še eno leto stare.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA INDUSTRIJE POHIŠTVA STOL KAMNIK. IZDAJA DELAVSKI SVET.
GL. UREDNIK SMUKAVEC MIRKO DIPL. ING. TISK UČNE DELAVNICE ZAVODA ZA SLUSNO IN GOVORNO PRIZADETE V LJUBLJANI.