Žalostno. Prihajajo nuni p.rvi potUUki povodoni Ijudskega šteija. Stevilke nani guvorijo o žalostnih dejstvili. Ne misijmo na narodnost, kajti ravno v tem pogledu so štev.ilke tarn, kjer bi bile za nas najbolj zanimive, brez vsake vrednosti. Prvie je Že štetje po občevalnem Jezifcii samo na, seni velika neumnost. in drugič se tucH pri tem ni štelo svobodno, ampak pod velikim pritiskoni in dejstvom naravnost nasprotno. Nemci prav zaiTsa.ii vriskajo, češ, Sioveiicev bomo tokrat manj na-štoli, kajti ne gre se za Slovenee-na papirju, ampak ssa SJovence v življen.jn. in v tem oziru nistno nazadovali. Toda- žalostuo zgodbo nani pripovedujejo prvi podaiki iz Ijudskega fttetja o kmeekem stanu. Mesta. trgi, in kjer se nahaja kakšna tovarna, ti kraji so po ¦številui ljudi zelo napredovali. Kmečke obCine pa imajo muogokje manj prebivalstva, kakor so gaimele pred 10. leti, ali pa je napredek le neznaten. Stari proces sb je torej nadaljeval. Ljudle m tiuli zadnjih lOletziipufc&ali svoja posestva in %li za krubom raed gospodo. V rnestih in tovaraiSkih tcrnjih je zadnji čas toliko krika, da kmetje odirajo s oenami svojih živil drrjge stanove. Kmet se slika, Tcakor gospodarsko moč-an in zravon brezsrčen stan, ki se redi ob nesreči in pomanjkanju drugib stanov. Toda ftudno! Ljudje zapufcčajo kmečke domove in hite v bi&e odiranih staiK)v. Tako govore vsaj številke ljudskega Štetja. In številke govore resnico, toda veliko laž izrekajo oni, ki Ščujejo proti kmetti ter ga v svoji brezstidnosti imenujejo celo odernba. V mnogih listib. smo čitali pretekle dni razprav« o brezposelriosti. Tbliko in toliko tisoc je bajo v mestih ljudi, ki so brez posla. Nastalo je tudi posebno tozadevno vprašanje, namreft vpraSanje o brezposelnostL In u^eni Ijudje si belijo glave, kako dati tembrezposftlnira Ijudem opravka in zaslužka. Občine naj skrbijo za nje, javna poslopja se naj stavijo, gradijo so naj coste, železnice itd., da pridejo ti ljudje do kruha. Ako kmot r;il:i take reči, potem z zaftudenjeni odpira oM. Tarn po mestih si terejo učeneglave, prepre¦Citi brezposelnost. kmet zunaj na deželi pa si ubija glavo, odkod dobiti ljudi, da bi mogel obdelovati praviJno svoja posestva. Kmetu manjka Ijudi. To je nemara najbujSa naloga, ki gloda ob njegovem mozgu in.. živUepju. Vse dere dandanes prob z dežele, ker država za vse druge stanove lx)ljSe skrbi, kakor za kmeta. Žalostno -jiovest pripovedujejo prve Številke loto^RJoga Ijudskpga Stotja. Toda krnet ne sm6 obupati. Treba se bo boriti najprej za boljše čase ¦kmečkega stanu. Ni še vse izgubljeno, pogum in neprestan boj morata prinesti tudi kmeftkemu stanu 1x)ljso dni.