NEKAJ MISLI OB SODOBNI ORGANIZACIJI POUKA KNJIŽEVNOSTI
Pouk književnosti zahteva danes nove metode; ne zato, ker bi hoteli učiti drugače, ampak zato, ker se je spremenilo življenje, predvsem odnosi med ljudmi. Ti so bolj neposredni in enakopravni in kot taki vplivajo tudi na odnose med učencem in učiteljem. Učenec ni več samo objekt, ki posluša našo razlago, temveč soustvarjalec v učnem procesu.
Interpretacijska metoda pri pouku književnosti daje veliko možnosti za uveljavljanje učenčevih ustvarjalnih sposobnosti. Dr. Dragutin Rosandič je v reviji Vzgoja in izobraževanje' nanizal precej primerov, ki kažejo, kako naj se lotimo sodobnega pouka književnosti v srednji šoli. Osnovna šola se je že močno približala novi metodi.
zato je logično, da srednja šola njeno delo izpopolni. Kakšna je interpretacijska metoda? Interpretacija umetniškega dela se deli v glavnem na;
a) fazo doživljanja umetnine in
b) fazo spoznavanje umetnine.
V prvi fazi je treba učence pripraviti za sprejem umetniškega dela; po branju sledi emocionalna pavza. V drugi fazi postavljamo učencem vprašanja, ki razvijajo vse njihove intelektualne sposobnosti (sposobnost opazovanja, logičnega sklepanja, kri-
' Dr. Dragutin Rosandić, Sodobna organizacija pouka književnosti v srednji šoli. Vzgoja in izobraževanje. Ljubljana 1972, št. 8.
64
tičnega mišljenja, predstavljanja, etičnega in estetskega vrednotenja), prav tako pa moramo z vprašanji sprostiti učenčevo čustveno napetost. Učence navadimo delati s knjigo, saj lahko razne podatke sami poiščejo v leksikonih, literarnozgodovinskih učbenikih, slovarjih, na zemljevidih itd. Oblike pouka se spreminjajo, lepo priložnost imamo za skupinski pouk, zlasti pri obravnavi epskega dela. Z odgovori učencev na listkih ali na ustna vprašanja pouk individualiziramo. Odgovori učencev so nam tudi kažipot do njih samih. Ugotovimo, kakšna je njihova življenjska zrelost in tako laže najdemo zanje primerne naloge.
Pri sodobnem pouku književnosti je zelo pomembna povratna informacija, ki učence čustveno in miselno spodbuja. Pri analizi Prešernovega soneta Življenje ječa so učenke 2. letnika PTS na vprašanji KAJ JE 2IVLJENJE, KAJ JE SMRT odgovorile zrelo in v lepši jezikovni obliki, kot je bilo pričakovati.
Primeri: Življenje je borba (večkrat). Življenje je sreča (večkrat). Življenje je zame pot, polna zaprek. Človek jih le s trdno voljo premaga, včasih pa kljub trdni volji klone in ne more naprej. — Življenje je svoboda. — Življenje je zame polno pre-prek, katerih se brez dobre volje ne da premagati. Te imam pa jaz zelo malo, zato me skrbi, kako bo. •—• Večna borba z ljudmi in s samim seboj za obstoj. — Ziv-Ijeje je dolga črta, ki teče iz dneva v dan, dokler je ne ustavi smrt. — Življenje je zame včasih nekaj lepega, vendar bi v določenih žalostnih trenutkih raje videla, da me ne bi bilo. — Življenje je reka, ki teče
v neskončnost. Spremljajo jo nevihte in sonce. — Življenje je pot, na kateri se vsi srečujemo. — Življenje je doživetje srečnih in žalostnih dogodkov.
Smrt je izguba, bolečina. — Smrt je konec trpljenja. — Smrt je za vsakega človeka najbolj usoden trenutek. — Smrt je zame nekaj, kar si ne morem predstavljati. —• Nisem premišljevala. — Smrt je zame nekaj strašnega, vendar bomo morali vsi umreti. — Smrt je konec radosti. — Smit je nekaj žalostnega (večkrat). ¦— Smrt je izguba bližnjega. — Smrt je delo narave, brez nje tudi ne bi bilo življenja.
Povratna informacija je sledila takoj. Po branju teksta je nastala čustveno nabita tišina, ki je sama od sebe terjala emocionalno pavzo in obenem dokazovala, da so učenke pesem razumele.
Ni jim bilo več težko ugotoviti Prešernove življenjske stiske in lepoto njegove izpovedi, kar je bilo pri stari metodi precej trd oreh.
Sodobna organizacija pouka književnosti je vsekakor boljša, izziva pa tudi nekaj vprašanj: Kako obravnavati različne besedne umetnine? Kako ocenjevati znanje učencev? Kje najti čas za temeljito pripravo, ki jo sodobna organizacija pouka književnosti zahteva? Kako organizirati zaključne izpite, če upoštevamo sedanje učne načrte?
Nova metoda spreminja namreč vse faze učnega procesa.
Urška S ne d i c Poklicna tekstilna šola Tekstilni center Kranj
65