Iz Jugoslaviie. — K načrtu preustrojitve šolstva In narodne vzgoje. Tovariš Fr. Segula nam piše: »Izišli načrt preustrojitve šolstva in narodne vzgoje je bvalevredno delo odseka Zaveze jugoslovanskega učiteljstva za preustrojitev šolstva. Brezdvomno se bo pa razvila gleae načrta živahna polemika. Ker je pa naš »Učit. Tovariš« preobložen z gladivom, da bi nam mogel nuditi reden predel y tozadevno razpravo, si upam predlagati, da naj o načrtu razpravljajo posameznaučiteljskadruštva. Več oči več vidi, in dobro je, da sodeluje pri tako važnem delu vse učiteljstvol« — S predlogom tov. Šegule se popolnoma strinjamo! — » Jugoslavija« od preteklega torka objavlja članek »Obračun«, kjer našteva grehe in nekorektnosti okrajnm soiskin nadzornikov Fr. Lavtižarja in Karla Slmona. Očitki so tako tehtnl, težki in izdatni, da sta spričo njih oba imeoovana nadzornika na svojih mestib obsolutno nemogoča. Tudi mi smo delovanju obeb »šolnikov« posvetili že dovolj pozornosti. Kdor se zanima za kritiko v »Jugoslaviji«. naj jo čita! Mislimo, da jo g. poverjenik dr. Verstovšek mora vzeti v vednost ter v interesu šolstva ukreniti to, kar je edino primerno: Lavtižar Ln Simon ne snieta in ne moreta biti več nadzornika! — Sirovost. Aprovizacijski odbor ljublj. učiteljstva nima prijetnega stališča, dasi se trudi na vso moč, da bi kar najbolj zadovoljil učiteljstvo, ki ga aprovizuje. Poleg drugih sitnosti in neprilik mu grene dobro voljo in pošteno delo sedaj še sirovi anonimni dopisi, ki ga z njimi nizke duše bombardujejo. Požeruhi... mislite, da boste ves cuker sami požrli... delate kupčije ... delate samo za svoje žepe ... sramota, da kradete nam kolegom ... vs.i hočete biti v odboru, da sami sebe futrate ... škandal... za naš denar hodite vedno po oštarijah ... fej, sram bodi ves odbor!... Tako se lije naprej ta gnoj izpod sirovega peresa. Ne moremo verjeti, da bi učiteljeva roka mogla kaj takega pisati! Ce pa — sramotno izpričevalo sirove nature! Poštenjak se podpiše pod svoje pismo, le podli obrekovalec se skriva za anonim-. nost. Sram ga bodi, kdorkoli in kjerkoli je! — Nujno potrebna enotnost. Pišejo natn: »Da bomo šolska naznanila in ime« nike enotno pisali, je treba nujno opozarjati, da nimamo več d e ž e 1 (kakor Kranjska, Štajerska Itd.) Imamo le S1 o v e n i j o v ožjem in kraljevlno SHS v širšem pomenu. Iz opazovanja namreč vem, da pišejo še nekateri n. pr... rojen v ... na Štajerskem. — To je vendar dandanes popolnoma napačno in tudi ni oficialno! Pravilno je: ... rojen v ... v kraljevini SHS, kvečjemu če dostavimo v cklepaju Slovenija! Torej konkretno: Ivan Kovač. rojen v Ptuju v kraljevini SHS (Slovenija).« — Prav bi bilo, ako poverjenlštvo zadevno vprašanje definitivno reši in končno določi. — Važno In nujno! Mnogo Je učiteljev, ki so napravili usposoblienostni izpit v vojnih letih. Večina izmed teh se je z izpitom zakasnila, ne po svo!i krivdi. V tem oziru so posebno trpeli absolventi letnikov 1912. in 1913. Listopada 1914. bi naj ti napravili izpit. Večino pa Je pobral že velikega srpana vojaški jopič, medtem ko so drugi odhajali k vojakom ravno pred durmi izpita, v mesecu vinotoku. Takrat }e bil položaj tak, da je bilo izključeno mi§liti na pripravo. Kot enol. prostovoljci so bili tudi v finančnem stališču preslabo podprti za troške izpita, posebno ker so se kadri šol premestili na Gor. Štajersko. Pač pa so nekateri porabili prvo priliko ter se javili v enem prihodnjih let k izpitu. Ako mu je bila sreča mila, da je bil za izpita v zaledju, dobro: ' dobil je dopust; na fronti pa takrat še ni eksistirala naredba o študijskih dopustih, ker je ta stopila v veljavo jedva koncem leta 1917. Tako so učitelji pri voiakih položili usposobljenostni izpit v diferenci štirih let. — Vprašamo, ali bi se ne dala ta diferenca izednačiti in bi vsem učiteljem — vojakom, ki so napravili usposoblj. izpit v vojnih letih, štelo tisto leto kot pravo leto, ki naj bi vsakemu v normalnih razmerah faktično pristoialo? S tozadevnim odlokom bi poverjeništvo za uk in bogočastje ugodilo upravičeni želji mnogih, ki so zaradi vojne — torej brez vsake svoje krivde — prikrajšani pri usposobljenostnem izpitu za nekaj službenih let. T. G. — Društvo »Samopomoč štajerskega učiteljstva.« Društveno vodstvo objavlja: Za 171., 172. in 173. smrtni slučaj jc treba plačati doneske, skupno 6 K, ki se naj čimprej pošljejo. Ti slučaji so: Franc brišnik, šol. ravnatelj v p., umrl 21. grudna 1918; Simon Eršenjak, šol. ravnatelj v p., umrl 4. prosinca 1.1., in Henrik Steindorfer, nadučitelj, umrl 31. prosinca 1.1. — V Stranicah je razpisano mesto učiteljice. Sola je dvorazredna. Kraj je lep in leži ob državni cesti 1 in četrt ure od Konjic. Solske razmere ugodne. Prošnje je takoj vložiti na krajni šolski svet Stranice, pošta Konjice. — Osebne vesti. Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na iavnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemliu deželne vlade v Ljubljani Ožbalta Mejaka, stalnega učitelja v Sv. Martinu na Pohorju. — Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Mihaelo Mejakovo, namestno učiteljico v Slovenski Bistrici. — Višji šolski svet je iz službenih ozirov premestil Cirila Preglja, učitelja v Ljubečni, na okoliško deško liudsko šolo v Celju. — Višji šolski svet v Liubljani je odpustil iz šolske službe na iavnih ljudskib in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Karla A h o r n e r j a, stalnega učitelja v Slovenski Bistrici. — Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Leopoldino Novakovo, stalno učiteljico v Slov. Bistrici. — Višjl šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Viktorijo Salvadorjevo, namestno učiteljico v Slovenski Bistrici. — Višii šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade y Ljubljani Mariio S t r a ub o v o, učiteljico ročnih del v Slovenski Bistrici. — Višji šolski svet ie imenoval Franja Pristovška, začasnega šolskega vodjo v Petrovčah, za začasnega strokovnega učitelja na meščanski šoli v Žalcu. — Višji šolski svet v Ljubljani je odpustil iz šolske službe na iavnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Henr. S c h i e s tla v Slovenski Bistrici. — Višii šolsk? svet je odpustil iz šolske službe na javnih Ijudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Mariio Lerc h e r j e v o, stalno učiteljico v Slovenski Bistrici. — Višji šolski svet ]e odpustil iz šolske službe na iavnih liudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Marijo F e k o n j o, začasno učiteljico v Slov. Bistrici. — Višii šolskl svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani nadučitelja Viljema H ii g 1 e r j a , učitelja Viljema T y r a , učitelja Ernesta W i n k 1 e r j a, začasno učiteljico Adelo Stadlerjevo, učiteljico Ano Stanglovo in učiteljico ročnih del Jožefo K o s e 11 o v o na mestni Ijudski šoli v Ormožu. — Višii šolski svet }e imenoval Ivana K e r ž e t a, strokovnega učitelja na meščanski šoli v Žalcu, za začasnega ravnatelja na tej šoli. — Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Jožefa K o 11 n i k a , nadučitelia v So • boti. — Višji šolski svet je imenoval za nadučitelja in voditelja dvorazrednice na Reki pri Mariboru Antona Namestnika, učitelja istotam. — Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na iavnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Franca S t i n d 1 a, strokovnega učitelja na deški meščanski šoli v Celju. — Višji šolski svet ie odpustil iz šolske službe na javnih liudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Emerika D e r e a n i j a, Albo Hogeh war tho vo. Elizabeto Krambergerjevo in Ido Radoscheggovo, vse učne osebe na Bregu pri Ptuju, tef premestil Mariio D u 11 e r j e v o, učifeljičo pfi št. Vidu pri Ptuju, Marijo Drobničevo, učiteliico pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, Henrika Klenovška, začasnega učitelja pri Novi cerkvi, in Frančiško Mahoričev o, bivšo začasno učiteljico y Ptujski okolici, na Breg pri Ptuju. — Višli šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah y ozemlju deželne vlade v Ljubljani Marijo N a t e k o v o , učiteljico ročnih del v Lipici. — Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade y LjubIjani Marijo Pirchovo ,učiteliico ročnih del v Konjicah. — Višji šolski svet je odpustH iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah y ozemlju deželne vlade v Ljubljani Marijo P i r c h o v o, učlteljico ročnih del v Konjicah. — Višji šolski svet je imenoval Avgusta R o z m a n a, šolskega vodjo y ŠkalskihCirkovcah, začasno za nadučiteHa v Št. Ilju pri Velenju. — Višji šolski svet je odslovil iz javne Ijudskošolske službe Josipa Sbaschnika. učitelja v Nemškl Loki (Kočevski okraj). — Pokojninsko zavarovanje nameščencev. Graški deželni urad nemškoavstrijskega pokojninskega zavoda za nameščence na Dunaju je razposlal nekaterim službodajalcem, spadajočim v ozemlje kraljevine SHS, vprašalne pole o nameščencih glede pokojninskega zavarovania za dobo vojaške službe itd. Ker se je i naredbo 269 in sl. Narodne vlade za Slovenijo ustanovil začasni obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, ki je prevzel vse pravice in dolžnosti prejšnjega občega ppkojninskega zavoda za nameščence na Dunaju, se opozarja vse službodajalce in nameščence, da se na pisma, oziroma pozive nemškoavstrijskih zavodov ni ozirati. Taki dopisi naj se pošljejo tukajšnjemu zavodu, ki bo z ino zemskimi zavodi ukrenil sam vse potreb no. — Kar se pa tiče izrečno vprašanja, v kolikor bo država prispevala k pokojninskemu zavarovanju nameščencev za časa vojne in tozadevnih preiskovanj, ne bo ju goslovanski pokoininski zavod tudi v tem oziru zaostal za nemškoavstrijskim zavodom in bo svoj čas, čim bo urejeno redrr. poslovanje, ukrenil potrebno, da pripravi vse potrebno, da omogoči državi tozadevne sklepe. — V kolikor bi pa nemškoavstrijski pokojninski zavod za nameščence na Dunaju kot upravitelj inietja prejšnjega avstrijskega občega pokojninskega zavoda za nameščence na Dunaju izkušal dognati tozadevnih potrebnih podatkov, da se uredi to vprašanje še pred likvidacijo dunajske centrale, bo stopil ju goslovanski pokojninski zavod v tozadevna pogajanja z nemškoavstrijskim zavodom.