OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST IG
Paleta delovnih nalog tudi v letu 1992
Sodeč po letu 1991, so se na Igu odločneje lotili svojih problemov.
Vse večji poudarek dajejo urejanju cest. Zdaj ko je Ižanka vsaj kolikor toliko sanirana, so v ospredju krajevne ceste, ki povezujejo Ig s so-sednjimi vasmi in zaselki. KS Ig namreč skrbi kar za okoli 14 kilometrov cest (za sanacijo teh so že izdelani projekti). Tako so bila že v preteklem letu končana zemeljska dela pri rekonstrukciji ceste na Dobrovico, letos pa naj bi nanjo položili še asfalt, če bo cesta le prišla v komunalni plan. Podobno naj bi sanirali tudi cesto Ig—Draga, le da bo ta gotovo šele, ko bo zgrajena kanalizacija. Po načrtih bi morali cesto končali že lani, a se je vse skupaj zavleklo prav zavoljo kanalizacijskega omrežja. Za vzdrževanje vaških cest zdaj skrbita dva delavca javnih del, letos pa bomo skušali dobiti tudi kvalificiranega vodovodarja.
Boljša je tudi javna razsvetljava (v letošnjem letu naj bi namestili svetlobna telesa še na preo-stala mesta, vključno z novim naseljem), proble-matični most čez Iščico v Mahu pa so obnovili.
Tudi s kmetijskimi sredstvi, saj so most še največ koristili kmetje. Ulice, oziroma ceste, ki prepre-dajo Ig, bodo kmalu dobile imena. Glavna cesta, ki pelje skozi sam Ig naj bi, če bo obveljalo, postala Vintgarska, ulice oziroma ceste v novem naselju pa bodo poimenovali po nekaterih barjan-skih pticah.
Računalniško vodeni vodovod — zdaj je na vrsti kanaiizacija
Porabniki vodovoda na Igu poslej ne bodo mo-gli več nekontrolirano odpirati pip. Porabo vode zdaj v glavnem odštevajo števci, nad katerimi bedi računalnik. (KS ima lastni računalnik, s katerim hkrati pokriva tudi upravljanje s krajevnim poko-pališčem.) S tem se je izboljšala tudi preskrba z vodo, tako da lani poleti ni bilo čutiti pomanjka-nja. Matena in Iška Loka sta zdaj priključeni na vodarno Brest. Če bo vse prav, se bo že letos pri Brezovi nogi na to vodarno priključil tudi ižanski vodovod, tako da bi postopoma zmanjševali pre-skrbo z vodo iz črpališča na Igu.
Še bolj potrebna v kraju je, kot pravijo pred-stavniki KS, kanalizacija. Problem zase je zlasti Draga, saj se iz tamkajšnjega Doma stekajo feka-lije naravnost v potok Draščico. Tudi gospodinj-stva v novem naselju na Igu so do zdaj imela le greznice. Zdaj je v gradnji glavni kanalizacijski vod, še letos pa naj bi bil končan tudi sekundarni. Gradnjo (glavnega voda) financira Komunalna skupnost, kakih 15 odstotkov pa bo dala tudi KS. Vsa gradbena dela izvaja Hidrotehnik.
Čistoči na Igu nasploh dajejo čedalje večji po-men. V minulem letu so dobili še nekaj dodatnih zabojnikov, v sklopu javnih del pa naj bi še letos uredili tudi odvoz kosovnega materiala z divjih odlagališč, ki so se razbohotila še zlasti ob Ižanki in proti Iški Loki. V kraju so sestavili posebno ekološko komisijo, ki bo skušala postopoma evi-dentirati, nato pa tudi sanirati vse ekološke črne točke. Nasploh se Ižanci trudijo, da bi njihov kraj postal tudi turistično kar najbolj razgiban in pri-vlačen.
Nova pošta in banka
Pošta, ki deluje na Igu je še vedno v vse prej kot primernih prostorih. Se letos bo KS skušala prido-biti zemljišče za gradnjo novega poštnega poslop-ja, ki naj bi ga drugo leto (1993) začela graditi PTT. S tem naj bi Ižanci dobili tudi 600 novih telefonskih priključkov. Če bo Ig postal občina, pa bodo, kot pravijo, potrebovali tudi lastno ban-ko, saj zdaj nimajo nobene daleč naokoli.
Letos naj bi nadaljevali tudi z gradnjo vaškega gasilskega doma, ki so ga zastavili lani in razširili vaško pokopališče, s tem, da naj bi svoj finančni delež prispevala tudi Iška vas. Del razširjenega pokopališča naj bi služil za žarne grobove, del pa za klasične.
Kot so nam povedali predstavniki KS Ig, so uspeli v preteklem letu dokončno zgladiti tudi odnose s cerkvijo (»to je bila vseskozi cokla razvo-ja«), za kar gre, kot pravijo, veliko zaslug tudi župniku Antonu Koširju. Zavedajo pa se tudi, da pri urejanju kraja ne bi šlo tudi brez pomoči občine, za kar se posebej zahvaljujejo gospodom Marnu, Dolinarju in Bradaču.
B. V.