4 Didakta september-oktober 2016
ZAKAJ OTROKU PONUDITI GOZD? / Darja Keber vzgojiteljica / Vrtec Mavrica Trebnje
UVOD
V današnjem času smo zaradi hitrega 
načina življenja, potrošniške družbe 
in naglega napredka tehnologije iz-
gubili stik z naravo in to nezavedno 
prinesli na otroke, ki danes odraščajo 
odtujeni od narave. Otroci veliko časa 
preživijo v zaprtih prostorih neaktivni, 
brez ustreznih spodbud in čutnih dra-
žljajev. Pozabljamo, da nobena igrača 
ne stimulira vseh čutov naenkrat tako 
kot sama narava. 
Če želimo, da temu ne bo tako, se bo 
potrebno vrniti nazaj k naravi in dati 
otrokom to, kar najbolj potrebujejo, 
in to je čas za bivanje in igro, in sicer 
v gozdu oziroma v naravnem okolju. 
Kajti gozd velja za idealno vzgojno in 
učno spodbudno okolje, ki pozitivno 
vpliva na celosten razvoj otroka. 
Če želimo, da otrok vzpostavil s stik z 
naravo, jo mora doživeti, doživi pa jo 
le, če je v njej, kar pomeni biti v učil-
nici za trajnosti razvoj (Katalinič 2010).
Otrok prek čutnih zaznav in gibanja 
spoznava in odkriva svoje telo, razvija 
odnos do svojega telesa in okolja, v ka-
terem se giblje. S pomočjo zaznavanja 
in gibanja pridobiva izkušnje tudi na 
ostalih področjih razvoja (gibalnem, 
kognitivnem, govornem, emocional-
nem in socialnem). Področja v pred-
šolskem obdobju se prepletejo in so v 
neposredni ali posredni odvisnosti, iz 
česar sledi, da sprememba na enem 
področju vpliva na spremembo na 
drugem (Videmšek Piškot 2007). 
Prostor, kjer lahko otroku na enem 
mestu ponudimo čutno zaznavanje in 
spontano razvijanje oz. krepitev moto-
ričnih sposobnosti, je v prvi vrsti gozd. 
Če bomo odrasli z veseljem odhajali 
v gozd, nam bodo otroci sledili, nas 
posnemali in se tako naučil imeti radi 
naravo (Katalinič 2010). 
Cilje, ki smo jih želeli doseči z dejav-
nosti v gozdu so bili, da otrok:
- razvija čutno doživljanje z usmer-
janjem in povečanjem pozornosti 
v občutenju telesa, tipanja, opa-
zovanja in poslušanja zvokov iz 
naravnega okolja;

Didakta september-oktober 2016 5
- odkriva in spoznava živo naravo;
- sproščeno izvaja naravne oblike 
gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, 
plezanje itd);
- išče lastne poti pri reševanju gibal-
nih problemov;
- klasificira in razvršča;
- razvija jezikovne zmožnosti ob 
različnih funkcijah in položajih v 
različnih socialnih situacijah (Ku-
rikulum za vrtce 1999).
IZHODIŠČE: ZAKAJ SMO DEJAVNOSTI 
IZ IGRALNICE PRENESLI V GOZD?
Narava nam nudi prostor za raziskova-
nje, učenje o tveganju, krepitvi samo-
zaupanja in pobeg v domišljijo (Danks 
in Schofield 2007, 10).
Danes otroci premalo časa preživijo 
v naravi, so neaktivni, brez gibanja 
in čutnih dražljajev. Neaktivnost in 
odsotnost gibanja vpliva na oslabljeno 
delovanje možganov in pomanjkljivo 
tvorbo sinaps oziroma povezav med 
nevroni. Posledice je tako moč prepo-
znati pri fizičnem, čustvenem in ko-
gnitivnem razvoju otroka (Hojs 2014).
S tem, ko se otrok veliko giba in je 
aktiven, povečuje število povezav med 
nevroni, kar se odraža v gostejši ne-
vronski mreži, saj so možgani kot sen-
zorični proces, ki obdeluje podatke na 
osnovi čutnih zaznav (Rajović 2010).
Zato ni bilo dileme, da bi dejavnosti iz 
igralnice prenesli v gozd, saj se zave-
damo, da ga otroci potrebujejo. Kajti 
gozd s svojim vplivom in delovanjem 
na čutila pospešuje razvoj sinaps v 
možganih in tako posledično pozitiv-
no vpliva na vsa področja otrokovega 
razvoja.
POTEK DEJAVNOSTI
Dejavnosti so potekale v srcu narave. 
Izbrali smo si dva kotička, v katera 
smo se vedno vračali. Glavno vodilo 
pri bivanju v gozdu je bilo, da otroci 
prek gibanja in čutnih zaznav začutijo 
gozd in ob tem razvijajo svoje gibalne 
sposobnosti.
TIPAM, VOHAM, SLIŠIM, ČUTIM IN SE 
GIBAM
Otroci so izredno radovedni, svojo 
radovednost potešijo tako, da želijo 
živali oz. rastline otipati, povohati, 
saj hrepenijo po zadoščanju čutnih 
zaznav, kot so vid, tip, vonj, okus in 
sluh (Katalinič 2010). 
Preden smo začeli raziskovat gozd s 
čutili, sem otroke povprašala, zakaj 
uporabljamo naša čutila. Otroci so 
dejali: 
- »Oči imamo zato, da lažje vidimo.«
- »Nos imamo zato, da vohamo in 
pihamo v robček.«
- »Roke imamo, da lahko prijemamo 
igračke.« 

6 Didakta september-oktober 2016
- »Roke imamo, da lažje hodimo s 
palicami.«
- »Ušesa imamo zato, da bolje 
slišimo.«
V gozd smo hodili z lesenimi pohodni-
mi palicami, s pomočjo katerih smo si 
dodobra razgibali celo telo. Prvi obiski 
gozda so bili namenjeni prosti igri. Ne-
kateri otroci so na začetku potrebovali 
spodbudo, da so se sami zaigrali, a s 
časoma je omenjena težava izginila.
V gozdu smo izvajali dejavnosti, ki so 
spodbujale vidne, slušne in taktilne 
čute.
S pomočjo vida smo opazovali dre-
vesa, odpadno listje, mah, drobne 
živali, ki so lezle po drevesu in pod 
odpadnim listjem. Nabirali različne 
gozdne plodove in gozdni material, ki 
smo ga razvrščali v urejeno množico. 
S pomočjo »rjuhe« smo v zrak metali 
odpadno listje in opazovali njegovo 
padanje. Igrali smo se različne social-
ne igre, ki so temeljile na opazovanju 
in orientaciji. 
Sproščali smo se ob poslušanju narav-
nih zvokov (ptičjem petju, šelestenju 
listov) in ob tem ugotovili, da v gozdu 
ni nikoli tišine. Naravne zvoke smo 
ustvarjali s hojo po listju, s tolčenjem 
ene palice ob drugo in ugibali, iz ka-
tere smeri prihaja zvok. 
Tipali in objemali smo drevesa. Pri tem 
smo ugotovili, da so nekatera debla 
hrapavo oziroma gladka. V objemu 
dreves so otroci dejali: »Drevo mi ni 
nič reklo« in »Drevo pravi, da moramo 
biti tiho.«
Z zavezanimi očmi smo hodili ob vrvi 
in po otipu prepoznavali različne goz-
dne plodove in gozdni material. 
Bosonogo smo se sprehajali po mehki 
travi, pesku in okroglih kamnih, pri 
čemer je bilo prisotno tudi nekaj joka, 
saj je bilo za določene posameznike to 
nekaj povsem novega. Celo otrokovo 
telo je tako zaznalo dotike naravnega 
okolja. 
Vohali smo drevesa, mah, gozdna tla 
in gozdni zrak ter ob tem utrjevali glo-
boki vdih skozi nos in izdih skozi usta.
Izvajati smo različne vaje joge, ki so 
bile prilagojene starosti otrok. Osvojili 
smo položaj drevesa, metulja, muce, 
gore … Se vzpenjali in spuščali po goz-
dni klančini, hodili po listju in kore-
ninah, prestopali vrv, se plazili pod 
vrvjo in vejami, se igrali z vejami, jih 
prenašali in sonožno skakali iz štorov. 
Hoja po prstih in tek sta otrokom po 
gozdu predstavljala kar nekaj težav. V 
gozdu smo se lovili in skrivali, plezali 
na drevesa in z njih skakali, prikazo-
vali gibanje različnih živali in pri tem 
neizmerno uživali. 
ZAKLJUČEK
V gozdu nam ni bilo nikoli dolgčas, 
naša čutila so oživela in nam omogo-
čila, da smo dosegli vse zastavljene 
cilje. V gozdu sem se dobro počutila, 
kot kaže pa sem svoja občutja prenesla 
tudi na otroke, ki so prek mimike na 
obrazu kazali, da so v gozdu srečni 
in zadovoljni. Ugotovila sem, da so 
določeni posamezniki v gozdu dru-
gače funkcionirali kot v igralnici. Po-
zitivne učinke kontinuiranega obiska 
gozda pa je bilo tako mogoče opaziti 
na govornem, socialno čustvenem, 
kognitivnem in gibalnem področju. 
Pri otrocih je bil opazen velik napre-
dek, razširili so svoj besedni zaklad. V 
pogovor so se začeli vključevati tudi 
otroci, ki so bili običajno molčeči, otro-
ci so med sabo več komunicirali kot 
v igralnici.
Povečala se je motivacija za sodelova-
nje, manj je bilo agresije oz. izbruhov 
jeze (negativnih čustev) in več smeha 
ter dobre volje (pozitivnih čustev).
Postali so boljši opazovalci, raziskoval-
ci, podaljšala se je koncentracija pri 
vodenih dejavnostih kot tudi pri prosti 
igri, izboljšal se je spomin, povečala 
se je uporaba matematičnih izrazov.
Pridobili so boljšo koordinacijo v giba-
nju celega telesa in zaupanja v svoje 
telo, pri hoji po gozdu je bilo manj 
padcev in spotikanja ob veje. Otroci 
so postali bolj samozavesti. Izboljšale 
so se ročne spretnosti.
Naši obiski gozda se bodo v prihodnje 
še nadaljevali in bodo temeljili na gra-
dnji temeljev, ki smo jih postavili. S 
tem bom dala otrokom to, kar najbolj 
potrebujejo, in to je čas za igro v srcu 
narave, ki velja za idealno vzgojno, 
učno in spodbudno okolje.
Literatura
Danks F. in Schofield J. (2007) Igrišča 
narave: igre, ročne spretnosti in de-
javnosti, ki bodo otroka zvabile ven. 
Radovljica: Založba Didakta.
Hojs R. (2014) Otroci potrebujejo gozd. 
Kamnik: Inštitut za gozdno peda-
gogiko in Vrtec Antona Medveda.
Katalinič D. (2010) Prvi naravoslovni 
koraki. Mizarstvo Antolin d.o.o. 
Kurikulum za vrtce (1999) Ljubljana: 
Ministrstvo za šolstvo in Zavod RS 
za šolstvo.
Rajović R. (2010) IQ otroka – skrb 
staršev. Ljubljana: Društvo Mensa 
Slovenija.
Videmšek M. in Pišot R. (2007) Šport 
za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta 
za šport, Inštitut za šport, Univerza 
v Ljubljani.