z.a koristi delavnega ljud-•tva v Ameriki V slogi jo moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEBIK.I Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stev. 51. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offlce at Chicago, 111., under Aot of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 22. decembra 1911. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo! Leto X. Razgled po svetu. NAROD JE ZMAGAL! Vladni ogrski tirani pobiti. Zagreb, 19. dec. Volitve v hr- vaški saibor so se zvršile po celi Hrvaški nad vse burno. Na dan volitev je prišlo skoro v vseh mestih in trgih do velikih nemirov, katere je v prvi vrsti povzročilo Khuen-Hedervarjevo vojaštvo, ki je hotelo s silo zatreti ljudsko voljo hrvaškga naroda. V nekaterih mestih je prišlo do tako krvavih pretepov in demonstracij, da je moralo poseči vmes vojaštvo, ki je seveda madžarone šonalo, toliko ¡bolj pa razbijalo glave neu strašenih hrvaških narodnih vo-lilcev. Število aretiranih je na le-gijon; ranjenih neprešteto. V celi deželi so zmagali hrvaški narodni poslanci in veliki sovražniki nasilne ogrske vlade. Vlada ni še nikoli na Hrvaškem tako podlegla, kot pri zadnjih volitvah. Zmage Hrvatov se raduje-1110 i mi! Mir ljudem! . . . in Kristjani 1. 1911. Razne novice. ZNAMENJE ČASA. Železničarji zmagali. Dunaj, 19. dec. Državni zbor je danes dovolil 38 milijonov K v zboljšanje železničarskih plač, za katere so se zadnji že leta borili brez vspeha. Med železničarji vlada ne malo veselje. Grozili so z vso resnostjo z generalnim štrajkom, ki ne bi imel primere v zgodovini štraj-kov avstr, železničarjev. Išče miru. Carigrad, 20. dec. — Govori se, da bi turška vlada rada sklenila z Italijani mir. Vest še ni potrjena uradno. Dr. Snan Yat prezident. Šanghaj, Kina, 20. dec. Pričakuje se od mirovne konference zmago revolucije. Šest velesil je prečitalo vzajemno svojih vlad resolucije, ki so naredile na Kine zarje globok vtis. Zjed. državam se je posrečilo, da so nemški, ruški, angleški, francoski, ameriški in japonski konzuli posredovali skupno za mir. Teh šest velesil je pripravljenih pripoznati vsako vladno sestavo, neoziraje se, obstoji na monarhistični ali republikanski podlagi. Tudi Yuanši-haj se je izrazil, da 'bo priznal republiko kitajsko. San Francisco, Cal., 21. dec. — Tukajšnji kitajski revolucionarni dnevnik “Svobodna pošta’’ je dobil brzojavno poročilo, da je bil danes v Nanking, ki se je i-menovalo tudi glav. mestu Kine, dr. Suan Yat, proklamiran prvim prezidentom kitajske republike. Prepozno Pariz, 16. dec. Nemški, angleški, niški in španski poslaniki so bili danes v parlamentu in so pri sostvovali govoru ministra zunaj- Ohicago, 111. Erwin R- Wright , je poslal zveznemu uradu za naseljevanje prošnjo, naj temeljito i preišče, kaj je vzrok v državi Illinois vladajoči brezposelnosti, in da naj odvrača naseljence od te države. Po Wrightovem poročilu je 75,000 oseb v Illinoisu brez dela. Oklahoma City, Okla., 18. dec. Tukajšnji Trades and Labor Con in cil je izdal okrožnico, v kateri svari delavce, da bi hodili tja. Po vsej državi vlada brezposelnost in mnogo delavcev se nahaja v skrajni bedi. Tukaj je 800 hiš neobljudenih, 200 trgovin praznih in prostorov za pisarne nikdo noče vzeti v najem. Pleskarska unija, ki je štela dne 1. dec. 1910 306 članov, ji'h ima sedaj samo še 98, in 'od vseh teh jih ima delo le 15; število elanov natakarske u-nije se je skrčilo od 237 na 62. — Splošno so sedanje delavske razmere tako slabe, da ni nikomur svetovati hoditi sem za delom. Družba svari. Briceville, Tehn., 19. dec. Upanje, da bi se še kaj rudarjev živih rešilo, je splavalo povodi. — Družba tegadelj- svari vse tiste družine, ki so pri katastrofi zapo-padane, pred advokati, ki se ponujajo iza toženje in še bolj za svoje — nagrade. Lastniki Knoxville Iron Co., so izdali proklama-eijo, v kateri govore, da so pripravljeni vpoštevati in uslišati vse zahteve trpečih prizadetih, in da se zadnjim tegadelj ni potreba prenagliti z najetjem advokatov, tožiteljev za odškodnino. Nadalje so pripravljeni uvesti takojšnjo strogo preiskavo, kaj je bil vzrok eksploziji. ‘NO, MOJI PRISTAŠI SO V IZDELOVANJU MORILNIH ORODU DOPRINESLI DO NEPREKOSLJIVOSTI!” KAM, O GOSPOD?! Božič je pred durmi. Kot proletarci se ga hočemo tudi malo o-gledati. Če bi človek sklepal po nekaterih slav. izdajah slov. časopisov v Ameriki, bi mislil, da nam, delavcev, Slovencem v Ameriki pojejo in trobentajo na ušesa sami angeljčki in stojimo vsi presrečni pred jaslicami in mislimo na turško jufcrovo deželo, kjer se je rodil tisti, ki je hotel s svojo krvjo svet odrešiti . . • Tako se nam saj zdi! Žalosten božič za ljudi, ki kaj mislijo. Farizeji bodo sicer tudi enemu delu slov. delavcev sedaj tulili o “miru in dobri volji lju- nih del, De Selves-u, ki je govoril; ^ srečni in^vendar je ta ljubi mir tak, da se mora anti- o poravnavi med Nemčijo in Francijo, kjer je povdarjal, da si Nemci niso želeli radi Marokka druge algecirške konference. Med drugimi debatami je diskuziralin Interpeliral vlado klerikalni poslanec De Mun, ki je bil proti temu, da se Nemčiji odstopi del francoske kolonije v srednji A-friki. Prišel je pa s svojim predlogom prepozno. S 448 glasovi proti 98 glasom je bil predlog zavrnjen. De Selves je rekel, da Marokko ne bo več vznemirjal Evrope. krist nad njim veseliti! Vedno več drevnavtov se ziblje na morju, in veliko jih še delajo; arma- de s perfektno izdelanim morilnim orožjem se večajo; “kristjanski’ narodi o božiču 1911. bombardirajo mesta “nevernikom” in koljejo otroke in starce — pričakujemo, da jih kmalu pričnejo žreti kot kanabili, civilizaji v slavo ... In tako je božična sezona, kakor se vidi, nekaj za one, ki vidijo lumpariji do dna brez očal! — Da se en dan posveti v tolažbo o-nim, ki so vedno dobre volje na zemlji, je pač razumljivo, boljše reklame si kapital ni mogel izmi-slti; največji trusti so danes cerkve' — rimokatoliška najbolj bogata. Kar je pokrala v 364 dneh iz žepov proletarcev celega sveta, se sedaj zahvaluje, kar se nam zdi jako pošteno in pravicoljubno L. To pišemo onim, ki delajo v potu svojega obraza 364 dni v letu, ki bi se raivno o božiču morali spominjati svojega prestanega tru- da, garanja in stradanja in zapo-stavljenja! . Kam gre Vaša pot, berači? . . . vstvaritelji vseh krasot, zidarji vseh koč, cerkva, palač, šol in parlamentov! .. Sužnji XX. stoletja, mislite obhajati svojo sramoto še vedno pod črno zastavo, še vedno upati in prositi ‘dobre’ ljudi pomoči, mesto da bi je vzeli, ko je pred vami?! . . . In Gospod Vam odgovarja: “Mir in dobra volja bo vladala vedno in za vselej med Vami, če -----če greste drugo pot, cesto, ki vodi vse delavce sveta pod eno zastavo, rdečo imenovano, za re-volueijonamo zatoženo!” Vsi so bili katoličani in podpirali Central Fed. Union o zadevi McNamara. Central Federated Union je podala že dolgo pričakovano izjavo o zadevi bratov McNamara. Izjavo je podpisal izvrševalni odbor centrale. Izjava navaja v posameznih to- rimske agente. Se pa sedaj kaj ekah, da je potrošila znana Eree čuje odziva od “božjih namestnikov”, da bi nasitili vdove in sirote, jih potolažili, oblekli in jim Zadnji teden je vbilo v Brice ville, Ten., 85 mladih premogoko-pov, večine Slovakov. Izdihnili so svoje trpljenje in novih petinosem deset jih stopi na njihovo mesto. pomagali? Se? Ne. In vse to mi tors Association v zvezi z Merchants Manufacturers’ Association kot sovražnica organizov-anih vemo; vsi ti zločini se gode v naši družbi — in pomagati ne moremo ! O Božiču 1. 1911. delavci dobe plačo — plačo, o'b kateri zmrzujejo; plačo, ld dajejo za njo telo in dušo; plačo, pri kateri stradajo ; delavci štrajkajo in gladu utirajo ; naši otroci hodijo nagi, bolni, zanemarjeni in bosi — mačke, kuzle na Wall str. so pa ogrnjene v perzijske Šavle, pitane z francoskimi jedili, zdravljene od najslavnejših zdravnikov, negovane od skrbne roke gospodične milijonarke, in vživajo svež zrak vozeč se v auto . . .!! “Slava bogu na višavah!” . . . delavcev že več milijonov, da bi uničila organizacijo delavcev. Sedaj izrabljuje priznanje bratov McNamara proti delavcev, dasi inače me kliče za čine posameznikov vse organizacije na odgovor. Dasi zadeva še ni popolnoma razrešena, in dasi večina prizadetih oseb še ni znana, skušajo privesti ves svet do tega, da bi nastala nasprotja proti delavskim organizacijam. Zato je torej sveta dolžnost delavcev, braniti svoje organizacije in čuvati svoje koristi. DENARJI ? STARO DOMOVINO poilljamo : Zatvoritev tvoraic v Angliji. Liverpool, 20. dec. Zatvoritev Boj ne preneha. Štrajk simpatujočih železničar- za I 10.35 .............. 50 kron, za 8 20.50 ................ 100 kron, za 8 41.00 ................ 200 kron za 8 102.50 ............... 500 kron, za S 204.50 .............. 1000 kron za $1020.00 .............. 5000 kron Poštarina je vSteta pri teh »votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Na§t denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poSt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do 850.00 v gotovini v priporočenem a.1 i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order atipa New York Ba^k Draft: PRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. Nev» York ,94St. Clair Ave., N. K. Cleveland, Ohio tvornic so zagrozili kapitalisti Anglije pred božičnimi prazniki. Lockomt bo imel obsega na 100,-000 delavcev v volnenih tovarnah. Nastali so veliki razpori in nesoglasja med lastniki in delavskimi voditelji, ker prvi sprejemajo v delo neunijske delavce. Tudi tkalci v Acerington groze s štrajkom, če se njih zahtevam ne ugodi. Vohuni. Dunaj, 18. dec. — Oblastva so prišla na sled ruskim vohunom v Galiciji, ko fotografirali m sukali avstrijske trdnjave ob rusko-av-strijski meji. Aretirali^ so enega obersta in dvajset drugih oseb, ki so vsi obdolženi špionaže prve vrste. Vršila se bo javna obravnava o krivcih. Zločinci znani. Washingtom, D. C. Glasom iz-. , . • j ave nekega uradnika v justičnem jev zapadni ze ezme, i j .departmentu ne pozna vlada le Darovali so za novi stroj. Trpin J. 50c; Strle L. 50c in Jos. Arh 25c. meraval izbruhniti zadnjo nede . ^ delavskih voditeljev, ki so ljo, je nenadoma izos a . ^ . .•.zapleteni v dinamitno zaroto, am- Kline, predsed. unije kovačev, je k jma tudi pismeno priznanje, izjavil v St. jouis, lssouri, (da .g reg obstajal a zarota. Dotie-kjer je prisostvoval konferenci um. ¿radnik trdi ^dalje, da se je nij od 111. Central m Harnman ^ odličnih delavskih voditeljev železnic, da genera nega s raj^ja pi0lmddo justičnemu departmentu železničarjev saj se sedaj ne o. ^ državne priče, pod pogojem, da Rekel je, da se ga je razume o na- kda prizanesena kazen. De- pačno na zadnji ^seji, bj^je^e partment pa s tem ni zadovoljen. rekel, da je 300,000 unijskih delavcev pripravljenih iti na sim-patijski štrajk, da pa tega unije ne prepuste, v drugem pa tudi ne dopuste, da bi se štrajk zgubil. Finance štrajkarjev so v dobrem položaju; štrajk bo šel svojo pot. Tako je prav. Republika Portugal namerava prodati vse dragocenosti iz kraljevih gradov in zakladnic, da se reši iz denarnih stisk. Da bode dvignila velika porota v Indianapolis proti mnogim odličnim članom Internat. Bridge & Iron Workers’ Union — tajnik te organizacije je bil J. J. McNamara — je gotova stvar. Dosedaj se še ni posrečilo spraviti glavnih uradnikov American Federation of Labor v kako zvezo z dinamit- Spor med Zjed. drž. in Rusijo. Gospodje v Washingtonu so, oz. je prezident Taft na svojo roko suspendiral rusko-ameriško pogodbo izza 1832. Gre se za ju-de, katere imenuje rusko časopisje brez izjeme ameriške lorde, ki Ameriko v resnici vladajo. Judje so ruinirali Rnsko-Poljsko, Ukrajino, več ruskih mest in sedaj delujejo svoje delo v — Ameriki. — Rusija ni s tem nič zgubila. Naročnikom. Mnogokrat smo na tem mestu naročnike opozorili na to, da pri premembi naslova naznanijo tudi svoj prejšnji naslov, ker drugače nam je nemogoče njih želji vstre-či. A vedno se še primeri, da tega. ne store. Ako morajo naročniki premembo naslova ponoviti, in če med tem lista ne dobivajo, je njih lastna krivda. Želimo, da se cenj. naročniki na to ozirajo. Upravništvo. Vabilo in poziv! Poživlja se vse člane dr. št. 1 S. S. P. Zveze v Chicago, UL, da se ja vdeleže v nedeljo, dne 24. t. im. ob 2. uri popoludne redne mesečne seje, ki se vrši v prostorih Jos. Stastny-a, 2005 Bine Island ave., in katere program bo vele-izaniimiv. Ker se vrše volitve novega od- nimi napadi, toda jusrični depart-jbora za 1. 1912 in ker ima društvo ment je prepričan, da so glavni tudi drugi važne stvari za rešiti, uradniki moralično sokrivi, ker so se vse člane pod kaznijo poživlja, vedeli za orgacizovame dinamitne da se je vdeleže! napade. i Victor S. Skubic, ta j. Listnica uredništva. Naročnik v Bear Creek, Mont. Box 196: Blagovolite Vašo pri- tožbo radi -nerednega prejemanja lista ponoviti in se tudi podpisati, kajti na to baxo dobiva več oseb list, vsled česar ne moremo vedeti, čigava je pritožba. — Slovesno izjavljamo javnosti ip posebno našim naročnikom in Slo. vencem v Oregon City, Oreg,, sploh, da g. Josip Zorman, iz Oregon City, Oreg. Box 244 ni dopisnik dopisa iz Oregon City, Oreg. v št. 49. v Gl. Sv. in tudi me z njim v nikaki zvezi. Želi se, da ee ta izjava vpošteva in da se opusti vse sumničenje proti g. Zormanu. Zahodna Bolniška Podporna Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vstauovljena 25 aprila in ink >rporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predaelnik: FRANK JERA.S, B>x 44, Taylor* Wa3h, 1 Podpredjednik: P4VE1 KOS, Box 10, Riven3dale. Wash., Box 44. J Tajnik: FR INK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA., Ravensdale, Wash. Blagajnik: BEA.Ž PELICIAN, B»x 8), Bnumo.aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdalf, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. LOUI8 KOCIJAN, Enumclaw, rin Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. S Kozi šibe. RUSKO SPISAL SKITALEC. Prevela na slovensko Minka Govekar jeva. : (KONEC.) IV. Oče se je bavil s strugarstvom, otroci so bodili v šolo, skakali po eni nogi, prekucovali kozolce, se podili nemiri ¡tj a ter se pretepali; napolnjevali so tiki konec mesta z zvonkimi trilčki nalezi j ivo-vese-lega smeha. Jaz sem imel ¡hkratni dve borni efažbici ter sem jemal še seboj domov delo, tako da nisem imel niti ene svobodne minute. Kljub vsemu temu pa je bilo naše stanovanje polno kipečega življenja, povsod je vel mladostno »vež dih, se je razlegal otroški krik, neumestno-vesel smeh ter so zvenele brezskrbno harfine strune. > A oče je bil a’es že videti pravi modrijan im filozof; čital je Buc-kile-a in Stuart Milla. Napredoval je v svojem mišljenju, in tudi tu je zahajala k njemu mladina: njegova duša je ostala večno mlada... Tako je prešlo eno in še eno leto .. . ter še nekaj časa . , . Nekoč pozimi, ko som se vrnil ¡pozno na noč od svojih večernih poslov 'domov, sta me sprejeli mati in šestnajstletna sestra s skrbipol-nim in tožnim Šepetom; “Oče je zbolel.” Ležal je na postelji in je ječal. Naokrog je bila razprostrta naša turobna, ¡ponosna revščina: sta, ri ¡stoli z rezibarskimi okraski, ki jih je izvršila očetovo roka, slepo žrcalo in tri cenene slike na steni v okvirjih, ki jih je tudi naredil oče. Slike so predstavljale lov na slona, na leva in na belega medveda ... V kotu -ie P® visela harfa . . . Očetov Obraz je bil te-mnorudeekaste barve ter razpa-Ijen, njegov izraz pa kakor navadno — moško — spokojen. Od-rrl je oči. “Prehladil sem se”. . . je dejal sedi stokanjem. “Ves dan sem bil na poti ... a veš, zame — boja ... ni več . . . žejalo me je... pil sem ¡kvas ... pa mi je leglo... na prsi ...” Njegov organizem je bil še poln moči: na prsih so mu ležale njegove nenavadno herkulske roke, a vsled trpkega ječanja se je trejo posteljišče in so hreščala tla pod njim. . . Treba je bilo zdravnikove pomoči, toda — kakor navadno — ni ¡bilo denarja v hiši. , Zjutraj sem si preskrbel rubelj ter starega, slabega zdravnika. Bolezen je napredovala, jako hitro. Čez teden dni je že nastopila kriza; oče je že stal smrti o-bo v oko. Ležal je na svojipostelji, dihal težko, bolestno je kašljal ter glasno ječal . . . Mi smo ¡mogli le gledati na borbo življenja s smrtjo in se zanašati na očetov krepki organizem. Mati in sestra sta stali pri postelji, ohračaje se v stran, da bi De opazil oče njiju solz; toda vi-lel jih je. Ječal je še vedno pogostokrat in globoko, vmes pa se je šalil, da bi razvedril ženski. “Ti na goro ... a vrag tebe z gore nazaj!” je govoril! svojo priljubljeno prislovico, da sta se morali smehljati ¡med solzami. Ponoči mu je postalo posebno težko. “Treba bo popa!”. . . mi je dejal med stoki. “Lahko bi umrl tudi brez njega, toda imeli 'bi sitnosti zaradi pogreba ... Ko u-mrjem, se združi duh moj z o-zračjem . . . tq je vse! Jako e-nostavno! ’ ’ Proti koncu svojega ¡življenja je bil skoraj docela ateist. Priznaval je pač bitnost Boga, v posmrtnost življenja pa ni veroval. Hitel sem po popa. Bilo je ob štirih zjutraj. Noč je bila mrzla, zvezdnata . . . Vse mesto je spalo, kakor da je mrtvo. Votlo cerkveno zvonjenje je vpadalo počasi v brezdno tišine; spominjalo me je očetovega ječanja in mi stiskalo srce s svojim pogrebno-torobnim glasom . . . Zdelo se mi je, da se nanašajo ti brezupni vzdihi ¡zvonov na vse dolgo, mu-kepolno očetovo življenje, na dosedanje in na moje bodoče življenje ter na bodočnost vse naše o-bdtelji ... Iz teh vzdihov je donela nekaka obsodba, zlokobno prerokovanje nečesa bridkega, ki nam je vzelo vsako nado na ka-koršenkoli problešk sreče v našem nadaljnem življenju ... — “Nikdar! nikdar . . .” so klicali, trgali mi dušo ter se potapljali in umirali v mrtvi, brezčutni tišini ... A daleč naokrog ni bilo nikjer niti iskrice luči. Pribežal sem do stanovanja, bo, galega sobornega duhovnika: ta je bil najbližji. Dolgo čaša sem moral zvoniti, Odprli so mi z ne-votjo. “Odkod?” so me vprašali. Povedal' sem, da mi uimira oče. Rekli so, naj1 počakam, im stal sem dolgo v predsobi. Naposled je prišel svečenik atletske posta-i ve, okrogle brade in nenavadno visokih prs: takega sem si predstavljal vedno Peresvjeta, ki se je dvobojeval s Telebem v bitki pri Kulikovu. Na njegovem o-brazu se je jasno izražala nevo lja. “Kje stanuje umirajoči?” me je vprašal. Povedal sem. “To ni moja župnija!” mi je odgovoril in ni ‘hotel iti. Začel sem ga prositi in nisem hotel ostaviti njegovega stanovanja . . . Končno sem omečil atletusvečeniku srce, pripravljen je bil iti z menoj, o-blekel se je v medvedji kožuh in pokril z bobrovo čepico. Ko sva prišla, je oče že umiral : vzdihi so slabeli čim bolj, v prsih Pa mu je hropelo. Peresvjet je stopil k vzglavju in je urno izpovedoval očeta; stavil mu je vprašanja, ne da bi čakal odgovorov, -— sicer pa oče tudi ni mogel več govoriti. V nekoliko minutah je bila končana izpoved. Duhovniku se je pač mudilo domov. Spremil sem ga do praga ¡n sem mu stisnil v roke trideset kopejk — ves denar, kar ga je bilo pri hiši. — Vzel ga je, ne da bi ga pogledal, pokril bobrovo čepico in odšel. “Otroke , , , blagosloviti . . .” se je iztrgalo iz očetovih prs med hropenjem in ječanjem. Stopili smo vsi k njegovemu vzglavjlu', in položil je vsakemu svojo tresočo roko na glavo: vedel se je, kakor da se mu zelo mudi nekam. “Moje hčere . . . moje hčere...” je jecljal s težkim jezikom. Oči so bile zaprte, prsi so se mu dvigale težko in visoko, me- sto vzdihov je prihajalo iz njih težko hropenje, kakor da se polnijo in polnijo ¡z nečem, kar je zaviralo dihanje. O svojih sinovih ni rekel ničesar; v minutah smrti je trepetala njegova duša samo za hčere: vedel je, da smo podedovali po njem ¡zdravje in energijo ter da pojdemo tako neustrašeni skozi šibe življenja; vedel je, da se bomo borili vsak zase v boju za obstanek, da ne propademo, nego pojdemo ponosno do konca, izmučeni sicer, z okrvavljeno dušo, a da prestanemo vendarle vse! Toda kako grenka iu brezupna je vaša osoda, ve, hčere bede, u-boge sestre moje! Hotel bi biti vaš pevec, da bi opeval vaše solze in vaše bolesti ter bi vam ¡položil k nogam svoje grenke pesmi I. Kako temno in tožno je vaše življenje ! Očetovo hropenje je naraščalo čimdalje bolj1 in je napolnilo končno vse prsi. Njegov razpaljeni o-braz pa je izražal še vedno moško energijo in jasno zavest. Zbral je poslednje svoje moči in je zaše-Dctal razločno: “Z Bogom!”. . . Nakrat je odprl ¡široko, začudeno oči. Zdelo se je, da je zagledal gori nenavadno vizijo, in njegove oči so strmele na nekaj, nam nevidnega ter so se zapirale počasi, kakor da se ne morejo odtrgati od neke divotne prikazni. Potem ga je streslo po obrazu in po vsem telesu, a vzdihi so postajali čim globokejši in redkejši. Potem je bilo videti, kakor da so zamrli popolnoma . . . Dolgo ni bilo čuti nobenega več. Naposled se je iztrgal iz prsi globok vzdih in je zopet zamrl ... To poslednje ječanje je bilo slično pojemajočemu plamenu svetilke, ki sedaj ugaša, a potem zopet vzpla-pola. Dolgo sem čakal še enega, ¡poslednjega vzdiha, a nisem ga dočakal. Stal sem poleg očetove postelje nekako čudno miren in otrpel. Gledal sem njegov mrtvaški 6 braz: njegov izraz je bil nenavadno slovesen, kakor da ve mrtvec za tajnost, ki ni sicer nikomur znana. Sedaj je spominjal ta o-braz bolji kot kdajkoli prej na kardinala Richelieua . . . Krivi nos, pravilna, špansko ostrižena, skoraj siva brada, orlovsko ponosno in plemenito lice, ki je sijala z njega še sedaj neuklonljiva volja in energija, so podajali vsemu obrazu nekaj izrednega, skoraj kraljevsko veličastnega. Nekaj viteškega je bilo v njegovih potezah, in človek Skoraj ni ¡mogel verjeti, da ta dostojanstveni starček in heroj, nego samo proletarec, bivši suženjski tlačan, ki ga je zadušilo življenje. Zahotelo se mi je plakati, toda ko sem pogledal na šestorieo malih, svetlokodrastih glav z bledimi lici in neumevajočimi očesci, sem se premagoval: sledili bi vsi mojemu vzgledu, tega pa nisem hotel. Kakor hitro je umrl oče, sem se začutil takoj starejšega, resnejšega: na moja ramena je leglo kakor železo težko breme... Ženske so stopile k mrtvecu, da mu zatisnejo oči; razgovarjale so sc polglasno, kakor bi se bale, da hi jih umrli mogel slišati . . . Čakalo me je mnogo skrbi: Vzeti si posojila za pogreb, preskrbeti si listine od duhovnika in od policije, naročiti grob, kupiti “mesto” za gomilo ... in ¡mnogo drmzega . . . 'Toda bilo je še temno in torej prezgodaj za vsa ta pota. Stopil sem k oknu. Medel mrak je zri čmerikavo in zasmebljivo v okno in vame, in v moji duši je zvenela trepetajoča, tožna melodija slovesa od mladostnih sanj. Zvezde so bledele in ugašale. Ena izmed njih, majhna, meglovita zvezdica se je utrnila in je izginila brez sledu. _________________ Tri stopnje. Za dobro vzdrževanje našega telesa so potrebne tri stopnje v zdravstvenem oziru, ki so tudi absolutno potrebne, te so: zavživat.i zdravo jed in določeno kvantiteto ; dobro jed prebavati in iz telesa izgnati vse slabe snovi. Imeti moraš dober tek, če hoče dobro hrano zavživati, dober želodec in delujoč organizem, za prebavo in oddajo. Kakorhitro je ta naravna pot naše hrane, skozi telo, ovirana, se počutiš v čudnem položaju, bolnega 'n rabiš gotov učinkijiv pripomoček. V takem slučaju, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je najboljše ¡zdravilo, ker hitro izčisti eel sistem, ga o- jači in v istem času tudi pripomore do dobre prebave. V slučaju izgube teka, križobola, švohosti, za-basanosti, krčev, nervoznosti in v vseh slučajih ženskih slabosti, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najpopolnejše zdravilo za odzdraviti je. M lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland ave., Chicago, 11:1.. KUPI SI ZEMLJIŠČE. Imam za prodati 480 akrov svoje lastne zemlje; kdor hoče dobro zemljišče, naj se obrne do mene. Prodajam najmamje 80 akrov skupaj; cena $25.00 do $40.00 a-ker. Polovico svote hočem precej, drugo na letne pogoje. Moja zemlja je dobra, obstoji iz njiv in JERNEJ MEZEK, R. F. D. No. 3 Beach, N. Dak. OPOZARJAM vse one rojake, ki mi kaj dolgujejo, da se najhitreje zglase na spodaj podpisanega. Mnenja sem, da je vsak svojega plačila vreden — nekaternikom pa to še ni znano, in predolgega čakanja sem se i jaz naveličal in želim torej, da se noben mojih dolžnikov ne huduje, če nastopim v slučaju nevrnitve, drugo pot. John Kukar, 461 — 4. St. San Francisco, Cal. ~~ a. vokoun 14iiw. I8th St., Chicago. jf ^ v moi‘ <5fg /M trgovini se do- 1 i&Jr be prve vrste I jHSLHr cigare, dobre S svalčice in raz- * noličen tabak iz vseh dežela, t Slovenci, oglašajte se pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljalnica dežnikov in pip. Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč STEVE JAKŠE, izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov: STEVE JAKŠE, Box 657 Crockett, Cal. Rojakom v San Francisco, Cal., in slovenskim potnikom se priporoča (LAIBACH JOHN KUKAR, imitelj. 461 Fourth St. San Francisco, Cal. Telef Douglas SO 49 Telef Home J2436 SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Seboenhofen pivo priporoča 4NTON MLADIČ, 2348 Bine Island Ave. Chicago. d. F, HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8006. 2103 Blue Island Av. cot. 21.St Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskima društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z» pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. «M Angleščina brez učitelja! Po navodiluslovensko-angLške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1. in jo je dobiti pri. V. J. KUBELKA. S!8 W, US St, Hm M, H. T. ... Največja zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik. d' * * SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ. Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine odkompanije za ponesreče-/ ne pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, I prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iz-% tirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v ( notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne. i Lzleitiiei Sk:©rLCi©r 7 5241 Bntler Str., Pittsbnrg, Pa. Ben Phone 7-r Fisk. * m S D ARILA S za Božič in Novo leto pošiljajo naši rojaki svojcem v staro domovino. Ob tej priliki naj se pri denarnih pošiljatvah izključno obrnejo na PRANK SAKSER 82 Cortlandt St, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave, N. E, Cleveland, Ohio. S.S.P. v * 20 % Zveza y Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: \NTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, III. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI; FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. TOE S /ANSE i 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 1812 W. 22. Place, Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale are., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1345 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -5th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. S;ja vsako zadnjo sredo v mesecu. MOČ NARODNEGA DELA. K triletnici društva Lunder -Adamič. Cleveland, Ohio. Leto 1908 je slehernemu Slovencu ostalo v neizbrisnem spominu. Med splošnim razburjenim, ki se je pojavilo tudi tu v Ameriki v podobi gospodarske krize, je bruhnilo tudi v naši prejšnji ožji ■domovini politično življenje z e-lemenhamo silo na dan. Slovenci, naši bratje so glasno povzdignili «las v obrambo svojih pravic, v «hrambo proti nasilnemu; tujcu. In kaj se je vse ob tem časn v naši domovini storilo, nasilja nad pravicami našega naroda, to nam skrivnostno razodene oni mali kolek z črnim robom in črnimi ste vilkami na malem kolku ; 20. IX. 1908. Ob spominu na ta kolek se nam dor je bil 6 mesecev v službi za “domovino”, in tudi če ni videl niti enega rebela ¡pred svojim nosom, dobi vseeno pen-zijon! Določilo, (ki je veljala preje), da ¡mora biti vojak v vojni ranjen ali kako drugače odškodovan, če hoče imeti pravico do pokojnine, se je črtalo sedaj. Vsak dobi pokojnino, kdor je bil le zdraven, zato ker je bil zdraven, in čeprav je bil zatisto dobro plačan in dobil še $2,000 na roko. Tudi dobi tisti pokojnino, ki je nič ne rabi. Preji je bilo v členu 11, da tisti, ki Ima $1000 dohodkov letno, ni opravičen do pokojnine To določi lo se je tudi sedaj črtalo. Tudi milijonar ima pravico do pokojnine ! Si moramo posebno zapomniti, da je ta Bill prišel v veljavo v demokratični zbornici. Demokrat-je sicer niso penzijonski fanatiki, ampak stojimo pač pred novimi prezidentovskimi volitvami, in o-bili glasovi veteranov so tudi nekaj vredni, ‘he, be! Posebno v nekaterih državah lahko oni odločujejo in zato ta savelska spreobrnitev naših demokratov, ‘ljudskih delavcev in sjjj; zagovornikov’, Ker so ££• “"til republikanci na penzijon-bill že od nekdaj svoj patent, se tudi sedaj niso pustili otemniti, temveč so glasovali vsi za demokraško predlogo, le osem poslancev za no. Milijonarski klub (tudi senat imenovan, op. ured.) je lahko predrugači, je pa ne bo iz istih vzrokov, kot prejšnja ljudska prijatelja; prezident lahko novo bili vetira, to je pa popolnoma izključeno, ker človek, ki se potega za drugi temim, ne bo storil take buri alosti ! Koliko nova zakonska penzi-jomsfca postavka zviša dosedanje izdatke, si še niso gospodje gotovi. Sedaj nanaša skoro 150 milijonov dolarjev na leto, na 200 milijonov dolarjev je je postavil edini soeijalistični kongresman Viktor L. Berger, katerega predloga pa ni bila sprejeta, in potem je Berger glasoval za novi bili — kar se nam čudno vidi, kar nam bo pa že sam povedal, zakaj je to storil. Toliko je pa gotovo, da kolikor več denarja gre ven za “izvanredne interese”, toliko manj ga preostane za splošno državno delavsko zavarovanje, kateremu! ni demokraško-republi-kanski kongres odmeril niti — ni-kelna do danes!! Ko stopi nov zakon v moč, postanejo militaristični izdatki Zjd. držav čez 400 milijonov dolarjev letno. Nobena evropska “militaristična” država si ne more kaj tacega privoščiti. Tukaj se pa mora denar naravnost razmetavati. Temperenclerji ne dopuste, da bi se davek na spirituozne pijače odpravil; fabrikantje tabaka isto ne dopuste o tabaku; drugi tovarnarji ne dopuste, d,a se “ varnostna” colnina odpravi — in tako se bil, da bi i oni potrkali na velik državni lonec svojega zlata. — Čim več bodo zahtevali, toliko manje bo preostalo za militarizmu s ! In ker upamo, da bo gospod Taft svoje mirovne pogodbe z Anglijo, Francijo itd. kuna/n uspešno dokončal, ne bo v resnici potreba več metati skozi okno državnih bilijonov dolarjev, ampak se ¡spomine potem tistih, ki so jih skupaj spravili: delavcev Zjed. držav. MILITARIZEM IN SOCIALNA DEMOKRACIJA. Svetovni mir je idealna želja, o kateri se nikakor ne more reči, da je ideal večno nedosežen cilj. Človeško družbo si prav lahko mislimo tako urejeno, da izginejo iz nje razlogi sovraštva, povodi vojne in s tem tudi vojna sama. Taka družba je smoter socialne demokracije. Uresničenje socializma pomeni izenačenje interesov na podlagi enakopravnosti in solidarnosti. Iz nasprotnih razredov ustanoviti enotno človeško družbo, namesto razrednih interesov postaviti interese skupnosti, v kateri so ¡zavarovanj interesi vseh posameznih delov — to je naloga socialne demokracije. Socializem je svetovno vprašanje. Dandanes, ko vlada kapitalizem, ne more nobena dežela, nobena občina, noben posameznik živeti socialistično. Raznovrstne socialistične ali komunistične kolonije, ki so jih osnovali posamezni idealisti v raznih deželah, so ¡morale propasti; bile so utopije, za katere ni prostora na kapitalistično urejenem svetu. Rušiti se mora kapitalizem v vsaki deželi posebej, ali pasti mora povsod, da nastane temelj za novo dražbo v zmislu socializma, Ta cilj je tako velik, da se še ¿^ndanes zdi marsikomu utoni-, četi, nedosežen. Če bi bili socialisti nekoliko bolj! ponižni, pa ne sanjali o vsem svetu — no da, tedaj bi bilo že mogoče to in ono. N. pr. Nemčija. Tam se ne da tajiti, da se socialni demokrat j e silno m n oš e. Še nekoliko parlamentarnih volitev, pa je prav lahko mogoče, da dobe absolutno večino v državnem zboru. Ali kaj pomeni to, če pravijo sami, da mora socializem zmagati kar ¡po vsem svetu, ¡preden se morejo uresničiti njegova načela? Je že res: Če zmagajo socialisti na Nemškem, še ni uničen internacionalni kapitalizem. Ali sunek, ki ga dobi, bo prav občuten. Ravno zato, ker je kapitalizem mednaroden in kozmopolitičen, občuti vsak udarec na vseh koncih in krajih, naj ga že dobi kjerkoli. Ravno tako okrepi zmaga po samezne socialno demokratične stranke socialno demokracijo vsega sveta. Posamezni uspehi i-majo že svojo ceno, četudi je za uresničenje zadnjega namena potrebna splošna zmaga. Toda nič strahu ! To, kar smatrajo nasprotniki za največjo u-topijo, je bliže cilju, nego mislijo skeptiki. Svet je pripravljen za socializem — ne le v zapadni Evropi, temveč povsod. Socialna demokracija je v posameznih deželah zelo različno iazvita. Ali tudi hitrost razvoja je različna. Razmeroma najhitreje se razvija tam, kjer je še najslabša. Najmlajše organizacije najbolj hite, da dohite svoje starejše sestre; kadar zmaga socialna demokracija v Nemčiji, bo tudi v drugih deželah razmerje med socialno demokracijo in vladajočimi strankami vse drugačno kakor sedaj. Kapitalizem spravlja vso zemeljsko oblo pod svojo oblast. V času, ko je moral rušiti najmočb nejše stebre fevdalizma, je šlo tudi njegovo delo počasi od rok. Ali čimbolj je rasla njegova ¡moč, eimveč je odvzel nasprotniku o-zemlja, čimveč mu je ugrabil o-rožja, tem hitreje so sledile njegove zmage. Danes segajo njegovi kremplji po zadnjih tleh znane zemlje; kapitalizem osvaja zadnja tla za izkoriščanje in zadnje trge za množitev profita. Prostora za razširjanje ima kapitalizem. od dne do dne manj. — Novih krajev za izkoriščanje ne bo mogel več pridobivati, zakaj lune ne more anektirati. Izkoriščanje mora tam postajati intenzivnejše, kjer se že itak vrši. Neprenehoma išče nove oblike v ta namen in jih nahaja v kapitalističnem združevanju; trusti v Ameriki so neizogibni sadovi tega razvoja. Ta pot, ki vodi kapitalizem na vrhunec, pripravlja njemu padec, socializmu pa tla. Ali dočim vidimo v kolonialnih vojnah in v diplomatskih splet-karijah, s katerimi se ima deliti ¡plen kapitalizma, tem strašnejše grabljenje, čim manj ostaja še za grabež; dočim vidimo v teh pojavih razločne stopnje kapitalističnega razvoja, naraščajo druga znamenja rojstva družbe, ki je že spočeta. Kamorkoli prihaja kapitalizem, mu sledi socializem za petami. Komaj se novi prišlec o-zre po svoji plantaži, opazi že svojega nasprotnika. In kjer padajo stare oblike, živeče še iz predkapitalističnih časov, se javljajo med onimi, ki jin rušijo, že prvi pionirji dobe, ki ima šele ¡priti. Vse novejše revolucije, ki naskakujejo trdnjave preostalega fevdalizma, se razlikujejo od nekdanjih preobratov, ki so polagali temelje kapitalistično buržvazni družbi. Te revolucije niso socialistične; bilo bi nezmiselno, le pomisliti, da bi mogle biti socialistične. Ali vsaka ima nekoliko socialistične primesi. In vsaka nova jo ima več. Turška je je imela in perzijska in portugalska; in največ je ima kitajska. Vse te revolucije niso posnemanje; ne gredo le za tem, da odpravijo zastarele oblike, ki so postale nevzdržljive, ampak si skušajo takoj priboriti, ■ker so si dragi narodi priborili šele dolgo po svojih revolucijah; celo prehiteti jih izkušajo. Kitajska revolucija ima cilje, katerih še evropski in ameriški narodi niso dosegli. Kapitalizem raznaša dejstva in ideje po svetu. Gotovo ne namenoma. Evropski izkoriščevalci niso šli razbijat vrata in rušit .zidove, ki so Japonsko in Kitajsko ločili od ostalega sveta, da bi tam vzgajali kolektiviste in socialne revolucionarje. Ali njih profclet-stvo je, da ne morejo vrat, ki so se odprla njihovemu profitarstvu, zaloputniti pred nosom posledicam profitarstva. Pota se niso skrajšala le koristoljubni trgovini, temveč tudi izobrazbi, spoznanju in idejam. Nova tovarna v tuji deželi ustvarja nov dobiček, ali tudi nove sužnje. Kitajski študenti, ki hodijo v Evropo in Ameriko študirat, ne morejo hiti slepi izven vseučiliškega poslopja. — Pogoji socializma se iznačujejo po vsem svetu. Najbolj zaostale dežele se približujejo najnaprednejšim. Svetovni kapitalizem je že skoraj gotovo dejstvo; svetovni socializem ni več utopija, temveč cilj, kateremu se približujemo z velikimi in naglimi koraki. Ali še vedno je to ideal. Sedanji svet je kapitalističen in v njegovih mejah je svetovni mir utopija. Nobena državna pogodba, nobena etična teorija in nobena agitacija za dezertiranje ne more preprečiti vojne, če je sila konkurenčnih razmer v kapitalistični dražbi tako velika, da jo povzroči. Kakor je bila blazna misel, da bi se razbili vsi stroji, tako je nezrela misel, če bi se dalo orožje kratkonnalo spraviti iz sveta. Če je svetovni mir ideal socialne demokracije, vendar ne more biti njena taktična naloga, da bi se bojevala za nemogoče. Razoro-ženje v tem zmislu, ¡kakor ga propagirajo meščanski filantropi, nima ničesar opraviti s socialno demokratičnimi zahtevami. Če pravi socialna demokracija: “Militarizmu nobenega moža in nobenega groša”, ima za to vse drage razloge. Da jih spoznamo, se moramo vrniti k vprašanju: “Kaj je militarizem in kakšen je”. To pa storimo pri prihodnji priliki Cenik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” 1809—1813 Loomis Aškerc: Nove poezije ..................$1,50 CANKARJEVI SPISI: Gospa Judit......................75 Hiša Marij« Pomočnice............75 Hlapec Jernej....................75 Jakob Ruda.......................50 Krpanova kobila...............$1.50 Knjiga za lahkomiselne ljudi___$1.00 Nina.................._..........75 Ob zori.......................$1.00 Vinjete ......................$1.00 Za narodov blagor................75 Zgodbe iz doline, šent florjanske .75 Za križen.....................$1.00 JURČIČEVI SPISI: 1. zv.: Deseti brat ............50 II. zv. Juri Kozjalk zg. p. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja, povest iz Napoleonovih časov, In dr...........................50 IV. zv Tihotapec, Grad Rojimje, Klošterski Žolnir..........50 V. zv. Hči mestnega sodnika, Sin kmetskega cesarja... .50 VI. zv. Sosedov sin. Telečja pe- čenka in dr................50 VII. zv. Lepa Vida, Ivan Erazem Tatenbah .................50 VIII. zv.: Cvet in sad; Bela ruta, bel denar....................50 IX. zv.: Doktor Zober; Med dvema stoloma................50 X. zv. Rokovnjači, zg. r. Šest parov kilobas, Ženitev iz ne- vošljiosti in dr...........50 XI. zv.: Tugomer, drama lz slov. življenja; Berite Novice; Veronika Desenlška..50 KERSNIKOVI SPISI: Agitator .....................$1.00 Berite Novice, Politični listki ..$1.25 Cyklamen ......................$1.00 Gospod Janez) Kmetske slike 1 dr.$2.00 Jara gospoda, Očetov greh .... $1.00 Kritika, Komentar .............. 50 Lutrski ljudje, Testament .......$1.00 Na Žerinjah .....................$1.00 Rošljin in Vrjanko ..............$1.00 Zbrani spisi, (pesmi) ......... 50 Levstika spisi: Obsojenci .......................$1.00 Svoboda .............................10 Murnika spisi: Znanci .............................75 Najhujši sovražniki ..............30 Meška spisi: Mir božji ........................$1.00 Ob tihih večerih .................$1.50 Remcovi spisi: Kralj Matjaš .....................$1.00 Ljubezen Končanove Klare.............75 Premaganci .........................30 Veliik punt ........................75 V Študentovskih ulicah ............ 75 Zadnji rodovine Benalja .............75 SIENKIEWICZOVI SPISI: Brez dogme................... $1.50 Križarji v 4 delih............$2.50 Mali vitez v 3 delih..........$2.50 Potop I. in II. zvezek........$2.50 Rodbina Polaneških v 3 delih__$3.50 Quo Vadiš, (vezan)........... $2,50 Šorlija spisi: Človek in pol .................$1.25 Novele in črtice, (vezana).....$1.50 Pot za razpotjem, (vezana) ....$1.50 TAVČARJEVE POVESTI. I. zv.: Ivan Slavelj; Antonio Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ....................$1.25 II. zv.: Otok ln struga; V Kar- lovcu ; Valovi življenja; In vendar; Tati Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia................$1.25 III. zv.: Ivan Solnce; Grajski pisar..................$1.25 IV. zv.: Tiberius Pannonlcus; Kuzovcl; — Vita. vitae meae...................$1.25 V. zv.: Mrtva srca; 4000 Času primerna povest lz prihodnjih dob..........$1.25 TOLSTOJEVI SPISI: Ana Karanina...................$2.50 Kazakl............................75 Rodbinska sreča...................40 TRDINATOVI SPISI: Bohovi h-uzarji in Iliri ...... Bajke in povesti, I. zvezek.., .............. II.......... ............. III......... .» » rv. „ $1.25 .75 .75 .75 .75 Trošta spisi: Pri stricu ........................ 40 Zarnik spisi: I. zv.: Ura bije, človeka pa ni... .50 PREVODI Iz svetovne književnosti. Ben Hur, (vezana)................$2.00 Blagor na vrtu cvetočih breskev .50 Dim ................................40 Igralec, Iz spominov mladeniča. Roman .......................... 75 islandski ribič . . ..;.............50 Jacque Damour in Nais Micoulin .50 Jan Marija Plojhar. Roman ... .$1.75- Kako pišejo ženske...............$1.00 Karamfil s pesnikovega groba.. .25 Mali lord.......................... .n Momenti..........................$1.25 Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75 Pet tednov v zrakoplovu (vez.) $1.75 Povesiti Mlalksima Gorki ...........75 St., Chicago, 111. Prva ljubezen .......................50 Ruska moderna.....................$1.50 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Taras Buljba ....................... 75 Tartarin Iz Taraskona................50 Vohun................................75 Leposlovna knjižnica: Dolina krvi..................... $1.50 Razporoka.........................$1.00 Mož Simone .......................$1.00 Ponižani in razžaljeni............$1.00 Stepni kralj Lear; Hiša ob Volgi .50 Straža............................$1.00 Skrivnosti srca .....................60 Ljudska knjižnica: Dekle z biseri....................$1.00 Jemač zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne; Med plazovi....................30 Pasjeglavci, zgodovinska povest. .$1.00 Znamenje štirih, v 3. sešitkih... .30 KNEZOVA KNJIŽICA. Zabavni In poučni spisi. 1. zv.: Anton Knezov životopls; Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa............40 2. zv.: Gorski potoki; Planinska Idila; Matija Valjavec.. .40 9. zv.: Za vozom; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov......................40 10. zv.: Življenje ln smrt Petra Novljana; Ella...............40 11. zv.: Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brumna ..........................40 12. zv.: Potepuh Marko in kralj Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja............40 17. zv.: Brambovci: Mladost; Vojna .............................40 Knjižnica časopisa “Naprej!” 1. zv.: Socijalizem (druga izdaja) .10 2. zv.: Zakaj smo ¡socialisti?... .10 5. zv.: Kdo uničuje proizvajanje v malem ? ...................15 7. zv.: Katoliško svetovno nazi- ranje in svobodna znanost 35 9. zv.: Kapitalistični razred ... 15 Knjižnica Narod, založbe v Celju. I. zv.: Strašno maščevanje ... .50 II. zv.: Izlet g. Broušlka v XV. stoletje .................. 75 Narodna Biblioteka; Babica...............................50 General Lavdon.......................25 Spisi Andrejčkovega Jožeta: Čr. tice lz življenja na kmetih; Matevž Klander; Zgodovina motelskega polža; Amerika ali povsod dobro, doma naj boljše; Popotni listi; Cesar Jožef v Krašnji; Dambeški zvon; Žalost in veselje; Nekaj iz ruske zgodovine; Vojništoa repub. Zaporožiklh kozakov; Božja kazen; Čudovita zmaga; Berač; 8 zvezkov skupaj ..$1.50 Zaroka o polnoči.....................15 Za kruhom .......................... 15 “NAŠ DOM.” Zbirka najpoljudnejšlh ljudskih povesti. Duha.........................25 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma In na tujem..................25 4. zv.: Ciganka. Po povelju.........25 5. zv.: Ljubezen do domovine; Plesati ni znal; Karin......25 7. zv.: Sodba; Poezija in proza; Vij..........................25 Slovanska knjižnica: Na bojišču...........................40 Preko morja..........................40 Pripovesti o Petru velikem...........75 Slučaji usode .............75 Beračica.............................20 Božična noč..........................40 Mladost..............................40 Svetovna knjižnica: Aleksanda Dumas: Dama s kamelijami.................$1.00 Grof Monte Cristo X. zvezek ....$2.00 Grof Monte Cristo II. zvezek .... $2.00 Trije Mnškertirji................. 2.25 Dvajset let pozneje, (nadalje-vanjo Treh Mnškertirjev.).... 2.25 VENEC SLOVANSKIH POVE8TI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik. 3. zv.: ¡Prekleti ste...!....... .50 4. zv.: Rusinja ..................50 5. zv.: Lux in tenebris lucet .. .50 6. zv.: Črtice z ogljem...........50 7. zv;: Baltik ................ .50 8. zv.: Kako se je pijanec iz. préobmil ......................50 9. zvl.: Jazbec pred sodnijo ... .50 ZABAVNA KNJIŽNICA. 7. zv.: Roman iz življenja preproste deklice...................50 13. zv.: Za staro pravdo............50 14. zv.: Sami med seboj. Učen- jak (Igri.)....................25 15. zv.:Pogreb, Brez volje, Črti- ce. In druge povesti........50 16. zv.: Pri Jugoslovanih...........50 17. zv.: Pot spokornikov, ln dru- ge .........................50 20. zv.: Amerikanct (Igra) ln povesti .............................50 RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Andersenove pravljice ........... .50 Andrej Hofer.........................20 Antibarbarus .................... ,50 Avstralija In nje otoki..............50 Avstrijski junaki....................75 Bele noči ...........................25 Bitka .pri Visu......................30 Boj za pravico.......................40 Brodkovskl odvetnik ........... .75 Burska vojska .................... .30 Cesar Jožef II.......................25 Bolgarija in Srbija...............50 Barvaste črepinje....................30 Črna žena .........................75 Deteljica ........................ 20 Dobra gospodinja (vezana)...... 1.60 Domači zdravnik....................60 Džungl..........................$1.00 Elizabeta .........................30 Etiketa i« politika................15 Frančka in drugo...................25 Fra Diavoio .......................30 Gozdovnik, 2 zvezka................70 Humoristični leksikon .............30 Igračke ...........................75 llijada............................50 Izdajavec..........................50 Iz nižin življenja............... .50 Iz dnevnika malega poredneža.. .75 Jurkica Agičeva .................1.00 Kako naj se pišejo zasebna pisma ...............................75 Kako vzgaja usoda................ .40 Kacijanar..........................50 Krvava noč v Ljubljani.............40 Kitajci in Japonci.................50 Knez črni Jurij....................20 Kraljica Draga ....................25 Križana usmiljenost ...............40 Križem sveta.......................40 Kratka zgodovina slovenskega naroda .........................50 Kultura in politika................10 Libera nos a malo..............;. .75 Ljubezen in junaštvo strahopet negia praporščaka ..............40 Marjetica..........................50 Materina žrtev.....................50 Malo življenje.....................50 Med knjigami in ljudmi......... 25 Mina ..............................50 Mlinarjev Janez ...................40 Morski razbojnik ............... 1.00 Musolino ..........................35 Na krivih potih....................40 Na rakovo nogo (vezana)............50 Nikolaj Zrinjski...................20 Narodne pripovedke soških planin ......................... 1.50 Oče naš............................50 O te ženske.....................$1.00 O kulturnem pomenu slovenske reformacije ....................50 Pisana mati .......................40 Poljub ............................40 Politično življenje Slovencev. .30 Postrežba bolnikov .............. te- Peter Prostak (vezana)...... .40- Pol litra vipavca..................75 Popolna slovnica esperamdskega jezika ...................... .50, Pod spovednim pečatom; prva knjiga ......................... 1.25 Pod spovednim pečatom; druga knjiga ................... 1.00: Princ Evgen Savojski........* ... .20 Prilike patra Bonaventure..........40 Prekleta ..........................25 Pred nevihto.......................30 Rinalldo Rinaildini ............ .30 Reformacije in socialistični hoji slovenskih kmetov ..............50 Revolucija na Portugalskem_____ .30 Reliefi .......................... 75 Rječnik hrvatskoslovenski..........50 Robinzon...........................60 Rusko-jaiponska vojska s krasnimi slikami iz bojišča 18 snopičev ................... 2 25 Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878............. 1.50 Skrivnost najdenke ................30 Socijalizem in moderna veda. . . .50 Spake .............................75 Spominski listi iz avstrijske z go ¡dovive ........................25 Spomini na Prešerna................75 Srečolovec ........................20 Štiri ruske slike (vezana)..., .50 Štiri rosike slike (broširana)... .30 Tajnosti španske inkvizicije.......05 Telesni naš postanek razvoj in konec ..........................75 Tilho in drogi.....................75 Turki pred svetim Tilnom (ve. zana ........................ 1.00 Ugrabljeni grofič ............... .30 Ukrajinske dume ............... . .15 Undina ............................45 Uporniki . . . ....................40 Utrinki.........................$1.00 Vaška kronika......................75 V dedu je rešitev...............20- Viljem baron Tegetthoff............25 Veliki trgovec.................. .50 V kamnolomu .....................30 V naravi.........................50 Vojska na Turškem..................35 Vstaja Škenderbergova (vezana) .40 V tujih službah............... .50 Za bratoljubje ....................40 Za srečo ..........................40 Zgodovina a vs tr i jako .ogrske monarhije ..........................25 Življenja trnjeva pot..............40 Zlatokopi .........................30 Zmaj Lz Bosne......................50 Zlatarjevo zlato...................75 Naročilom Jo priložiti denarno vred nost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici alf poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta. O-----------------------O j o—:----------------o ! Delavci, širite svoje | | j | glasilo “Glas Svo- | ! I I bode”! ! ! | o------------------O 1 o-----------------------O IŠČEM Johna Ocepek, doma od Cerknice. Za njega bi ¡radi zvedel prijatelj Edi. Hoffman, 14 So. State St.. Murray, Utah. Slovensko- Amerikanskl Koledar ZA LETO 1912 je izšel ter je zelo zanimiv. Dobit je za 30c. s poštnino vred pri “GLAS NARODA“ 82 Cortlandt Street, New York, ali pa: 6101 St. Clair Ave.. N. K. Cleveland, o v*, a Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. MA l>IšONf -E»-ErViy^Y3L.>^ A IVI A GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jo«. Hauptman, Darraghi, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Dart-agh, Pa. ’ , ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. p \ NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. ' JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. RLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 23 VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GtBORGE BOEHM. Arona, Pa Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. TRI TIHE MAŠE. Božična pravljica. Spisal A. Daudet. I. "Kaj praviš, Garrigou, dva purana z gomoljikami?” ‘‘Tako je, častiti gospod, dva . prav okusna purana z gomoljikami. Dobro vem, saj sem jih sam nadevati pomagal. Mislil sem, da .jim mora na ražnju koža počiti, tako zelo smo jih nadeli.” ‘‘Jezus Marija, in gomoljike so najljubša moja jed. — Daj mi brž koretelj sem, Garrigou — kaj si še drugega videl v kuhinji razen puranov?” — ‘‘Oh, same dobrote. — Od po-ludne nismo drugega delali, kakor fazane, brinovke in prepelice smo skubli — perje je kar freaio po zraku — potem so nalovili v ribnikui jegulje, karpe, postrvi in —” Tolste postrvi. Garrigou, kaj?” “Prav tolste velikane, gospod!” “Oh, moj Bog, zdi se mi, kakor da bi jih videl pred sabo — kaj pa mašno vino si nalil v posode?” “Že, gospod, vse je pripravljeno. Ali prava revščina je to vino proti tistemu, ki ga bodete srkali po maši. če bi videli grajsko jedilnico; poliu» karafinke stoje v vseh barvah druga ob drugi. In potem te srebrne posode, to cvetje, namizje in kandelabri! — Take pojedine, rečem vam, častiti gospod, še ni bilo nikoli. Gospod grof je povabil vse plemstvo iz soseščine. Pri mizi bode sedelo naj-manje štirideset oseb brez uradnika in brez pisarja. Oh, srečnega se lahko štejete, gospod, da ste med njimi. Jaz sem purane le duhal, in že me prijetni ta vonj preganja vsepovsod. — Oh!” — “Brž, brž, moj sin! Vselej je požrešnost pregrešna, nikar na sveto noč. Prižgi ročno sveče in k maši pozvoni. Polnoč se bliža, in muditi ne smemo.” * * * Ta pogovor se je razpredel v božični noči Gospodovega leta šestnajststo in nekaj črez med častitim gospodom Dominijem Ba-laguerjem, ki je bil svoje dni bar-nabitskega reda duhovnik, zdaj pa je opravljal dobro službo grajskega kaplana pri gospodi Trin-quelage, in pa med majhnim za-kristanom Garrigoujem, ali pravzaprav tistim, ki si je privzel Gar-rigoujevo podobo. Zapomnite si namreč, da je taisto noč vrag v lastni osebi zlezel v okroglo postavo mladega zakristana in privzel neizražene njegove poteze,' da bi laglje premotil častitega patra in ga zapeljal v grešno požrešnost. Med tem, ko se je takozvani Garrigou (hm, hm!) z vso močjo obešal za. vrvi zvonov v grajski kapeli, si je častiti gospod oblačil v malem grajskem žagradu mašno obleko, in ker so ti gastronomski popisi premotili njegov duh, je med oblačenjem mrmral pred se: “Pečeni purani, tolsti karpi — velikanske postrvi —”. Zunaji je piskal nočni veter in spremljal glasove zvonov. Končno so na ventuškib robeh, na ko-jih1 kip 6 stari trinklaški stolpi v zrak. zasijale posamezne luči. To so bile najemniške družine, ki so se napotile k polnočnici v grad in se zdaj) med petjem v poedinih skupinah pomikale proti vrhu. — Naprej je stopal oče s svetilko, za njim žene v dolgih rjavih plaščih, pod kojimi so se skrivali o-tročaji in se pritiskali drug k drugemu. Navzlic pozni uri in ledenemu vetru so ljudje veselo hiteli; ta misel jih je bodrila, da je po maši — kot vsako leto — zanje v kuhinji miza pogrnjena. Od časa do časa so se zasvetila v mesečini stekla kakove grajske ka-rose baklarji so jo obkroževa-li —, ali pa je kak mezeg ob kra-guijokanju urno tekel po strmi poti navzgor; pri svitu svetilk, ki so le slabotno sijale skozi meglo, so najemniki spoznali uradnika in ga pozdravili: “Dober večer, gospod Amotou.” “Dober večer, Bog daj, ljubi ljudje.” Noč je bila jasna in hladna. Na nebu so svetile zvezde, burja je ostro zavijala, in po obleki je padal droban, zmrzel dež, ne da bi jo premočil, in tako se je izpolnila tradicija o belem Božiču. Gori na vrhu tiči grad z mnogimi stolpi in slemeni; temne kapele kipe visoko v temno modro noč; ne-številne lučce migljajo, in po oknih švigajo tja in sem in kakor fantastne vešče se premikajo po temnem poslopju. Onikraj grajskega mostu in zapaha so morali ljudje, namenjeni k polnočnici v kapelo, preko dvorišča, ha katerem kar mrgoli karos, služabnikov in nosilnic, in ki je od bakel in od plamena iz .kuhinje razsvetljen kakor po dnevi; tamkaj se sliši vreščanje ražnjev, rožlanje kotlov, žvenket kristalnih čas in srebrnih posod — in nad vsem okrajem plava topli duh pečenke in o-kusnih omak. “Lepa pojedina hode po maši, in dobra”, tako je sam pri sebi govoril kaplan, tako so mislili najemniki, tako grajski pisar in sploh vsak. II. Klinglinge- Klinglingeling! ling! Polnočnica se začne. V grajski kapeli, v miniaturni katedrali z oblečenimi stenami, z umetno o-bokanimi okni in vrat mi so razo-hešene dragocene preproge, in vse sveče do zadnje so prižgane. In ta množica ljudi! In ta krasna oblačila! Spredaj v mojstrsko izrezljanih cerkvenih stolih krog kora sedi v temnozelenem jopiču gospod grof in ob straneh plemeniti gostje njegovi. Na žametastih klečalih njim nasproti molita stara vdovela markiza v ognjeno rdečem brokato in mlada grofica, po zadnji pariški modi počesana, z visoko kopico bruseljskih čipk na žlahtni glavi. Zadaj stojita v črni opravi uradnik Aroutou in grajski pisar Ambrozij z neizmtr-nima lasuljama, dve temni pegi sredi svetlo bliščeče Žide in krokata. Za njima pa so uvrščeni široko rejeni opravniki, dalje paži, lovci, oskrbniki in ključarica z neštevilnimi ključi, ki ji vise na širokem srebrnem obroču ob strani. V ozadju na klopeh sede hlapci in dekle, najemniki s svojimi družinami, in prav spodaj skozi mala vratca, ki se venomer nadihoma odpirajo in zapirajo, prihajajo za kratek čas kuharji, in ž njimi uhaja v praznično okrašeno, od vseh sveč razsvetljeno in razgreto cerkev vabljivi duh večerje, Ali so te male bele čepice.^ ki motijo mašuika pred altarjem? Ali Garrigonjev z voh ček, ta zape ljivi zvonček, ki se z vražjo na glieo premika v zn o z ju alt ar) a semtertja, kakor da bi brez pre stanka klical: “Le naprej, naprej ! — Prej: ko končamo, hitreje bodemo pri mizi!” In kadarkoli se oglasi vražji ta zvonček, vselej pozabi kaplan na mašo in njegove misli se sučejo krog mize. V kuhinji vidi nemir, odsev žive žerjavice, ki plameni na ognjišču, soparo, ki se kadi iz kipečih loncev in sredi te sopare dva mogočna, nadeta tolstotrebnšua purana z gomoljikami. VT svojem duhu sledi neizikonč-ni vrsti brhkih pažev, ki nosijo ključe v rokah. Vsepovsodi plava prijeten duh. Ž njimi vstopi v veliko dvorano, ki je že za pojedino pripravljena. Kakšna sreča! Tam stoji sredi ‘bliščeče svitlobe obsežna pogrnjena miza. Na snežno belem prtu se postavljajo ponosni Pavi s spreminjastimi peresi; poleg njih pa razgrinjajo fazani zlate svoje peroti; za rubinastimi karafinami blišče izza zelenega perja visoke piramide, zidane iz sadja, in tam se svetijo čudno lepe tiste ribe, ki je preje Garrigou (saj res, nihče drugi kot Garri-gou ; ) go voril o njih ; s srebrnimi svojimi luskinami počivajo na sveži travi, kakor da bi bile še žive, in med zobmi tišče šop sladko dehtečih zelišč. Vse to prihaja Do mini ju Balaguerju na vezenem altarskem prtu pred pogled, tako da se cesto zagovori, in namesto Dominus vobiscum izgovarja Bénédicité. Če prezremo neznatne te pomote, izpolnjuje vse časti vredni mož sveto svoje opravilo zelo zvesto, ne da bi izpustil le eno vrstico, ne da bi se le enkrat pokloniti pozabil, in do konca prve maše se vrši vse prav in pravilno, A-li na božično noč mora vsak duhovnik brati tri maše po vrsti. To hi bila prva”, je zamrmral kaplan in zdihnil oleheanega srca ; toda brž, brez zamude da Cerkveniku znamenje in — klinglinge-ling! — kliniingëling ! — draga maša se začne in z njo Dominija Balaguerja greli. “Brž, brž, kar naprej!” mu s tankim glaskom drobi Garrigonjev zvonček, in nesrečni, od vražje požrešnosti obsedeni duhovnik se oklene mašne knjige in v goreči svoji lakoti dirja z grešno naglico preko strani ---------Urno se priklanja, pre- križuje se le površno, pokilekuje le na pol, vse geste krajša, le da bi preje končal. Komaj da ob e-vangeliju dvigne roko in da se ob konfiteorju trka na prsi. Kaplan in ministrant klepetata kakor za stavo ; svetopisemske izreke in response si takorekoč kar mečeta nasproti; besede izgovarjata le na ppl, ne da hi usta odpirala, da se noben časek po nepotrebnem ne zamudi, in slednjič se čuje le še nerazločno mrmranje. Orernus ps — ps — ps — Mea culpa — pa — pa — Prav kakor vinščaki, ki mečkajo grozdje v čebrih, takisto sta oba ropotala mašno latinščino, in le posamezni zlogi so ostali. “Dom — sen m —” pravi Ba-laguere. “— Stotu©! —” odgovarja Garrigou, in venomer jima doni preklicani zvonček na uho kakor dirjajočim poštnim k lekarn kragulj čki. Da v takem tempu maša ni dolgo trpela, to se ve. “To bi bili zdaj dve” je dejal kaplan, ves zasopljen, in s temno rdečim, potnim obrazom, ne da hi hlastnil po sapi, skoči po stolpnicah navzdol, klinlingeling! — klinglingeling! in že se tretja maša začne. Le še nekaj! trenotkov in potem pa k mizi. Ali bolj ko se pojedina bliža, bolj nadleguje nestrpnost in požrešnost ubogega Balaguerja. Zapeljiva podoba se mu vedno jasnejše prikazuje ; tolsti karpi, pečeni purani — tu stoje pred njim — da bi jih lahko prijel — že sega z roko po njih — Moj bog. Sklede se kade, vino duhti — in vražji zvonček drobi rezko: “Le brž naprej, še hitrejše!” Kam? Ali še ni dovolj hitro! Komaj toliko časa si vzame, da ustna pregiblje, vse besede izgovarja nerazločno — nesrečnež hoče ukaniti ljubega 'boga za celo mašo! — Iz ene izkušnjave pada v drugo, v začetku) pozabi en verz, potem dva; poglavje se mu zdi predolgo, konec kar spusti, na. glo šine mimo evangelija in kreda, preskoči pater, dirja skozi introi-tos, prehod k maši in hiti slednjič v divjih skokih naravnost v večno pogubljenje. Malopridni Garrigou (apage Satanas !) spremlja ga s čudovito gotovostjo, o-brne kar dva lista naenkrat, zadene ob polico, spusti vrčka iz rok in vihti neprenehoma svoj zvonček, ki poje vedno više, vedno hitrejše. Poslušalci delajo dolge obraze. Nihče ne razume nobene besede in le iz kaplanovega obraza in kre-tanja ugibljejo, kam je s svojo mašo dospel, tako da eni vstajajo, ko dragi poklekujejo, da sede, ko bi morali stati, vse se strašno meša. Tam nad malim betlehemskim hlevom sije božična zvezda. In zvezda osupne nad to zmešnjavo in počasi pobledi. Ab'bé izgovarja prehitro — saj mu ne morem slediti”, tako šepeče stara markiza in zmajuje začudeno z glavo. Arnotou, z velikimi očali na nosu, išče po svojem molitveniku, kje za vraga naj bi čital; ali v kotičku) svojega srca se dobri ti ljudje prav nič ne jeze, da maša hiti dalje kakor vihar. Ko namreč Dominij Bala-guere z žarečim obrazom zakliče svoj: “Ite missa est”, odgovore mu verniki tako veselo,- “Deo gratias”, kakor da bi že pri polni mizi sedeli. čez pet minut je kaplan že sedel med odlično gospodo v jedilnici. Petje in vpitje, smeh in ropot je napolnjeval razsvetljeno poslopje, iu častiti gospod Dominij Balaguere je nabodel na vilice piščanca in z dišečo omako in sladkim vinom je tolažil pekočo svojo vest. In sveti mož se je tako preobjedel in preopil, da ga je še tisto noč Udarilo božje, ne da bi se bil preje nad pregreškom skesal. Zjutraj je prišel v nebesa, glava mu je bila še pusta od nočnega šuma in ropota, in lahko si mislimo, kakšen pozdrav ga je čakal tam gori. “Poberi se mi izpred oči, grešni ti kristjan!” mu je zaklical ve. soljui sodnik; “vse tvoje krepostno življenje ne odvaga teže storjene pregrehe — za celo mašo si me ukanil! — Tristo jih bodeš bral namesto nje in šele potem prejme» zveličanje, ko bodeš v svoji kapeli, oh navzočnosti vseh, ki so zaradi tebe in s teboj grešili, opravil teh tristo maš!” To je resnična dogodba Domini-ja Balaguerja, kakor sem jo slišal v deveti deželi. Grad je že davno razpadel, ali na ventaškem vrhu stoji kapela, obdana od zelenih hrastov, še dandanes. Vratu so skočila iz tečajev in ječe in stokajo v vetru; v altarskih ¡kotičkih in v širokih oknih so se ugnezdile ptice. Ali vsako leto v božični noči se zdi, kakor da bi čudežna svitloba razsvetljevala stare te groblje. Kmetje, ki hodijo k polnočnici, vidijo kapelico kot od nevidnih sveč razsvetljeno, ki ob najhujšem viharju in metežu mirno dalje gore. Najsi smešno in neverjetno doni, ali vendar mi je pravil kmet imenoma Garrigou, brez dvoma Garrigonjev potomec, in mi sveto zatrjeval, da se je nekoč na sveti večer izgubil v gorah in da je videl sledeče: Do enajstih je bilo vse temno, puščobno in tihotno. Končno, o polnoči je zaslišal iz zvonika zvonenje, kakor da hi se iz daljave glasilo. Zdajci je Garrigou opazil, kako je po strmi poti prihajala 'bleda svetloba, kako so se pomikale čudne sence. Pri kapeli je šumelo in šepetalo : “Dober večer, gospod Arnotou.” “Dober večer, bog daj, ljubi ljudje.” Ko je vse v kapelo zginilo, splazil se je moj kmet, ki strahov ni poznal, k vratom, in skozi špranje se mu je odkril čuden prizor. Visi ljudje, ki so preje s tihimi koraki mimo njega hiteli, so stali v razpadli cerkvi v veličastnih skupinah ; tu so bile plemenite dame v krokata z umetnimi čipkami v visoko počesanih laseh, odlični gospodje v jopičih z zlatom pretkanih, kmetje v pisani noši, kakor so se naši dedje oblačili, ali vse je bilo videti utrujeno, staro, trohnelo, premrlo. Sove in netopirji, od1 svetlobe preplašeni, so boječe frfrali krog luči, ki so gorele kakor v megli, in mož z velikimi očali je neprestano stresal svojo visoko črno lasuljo, ki se je vanjo ujela tica in brez šuma s perotmi trepetala v nji. V kora je klečal majhen star možiček in obupno vihtel nemi svoj zvonček semtertje, pred altarjem pa je stopal duhovnik v plesnivem mašnem oblačilu gor in dol in izgovarjal molitve, ki jih ni nihče razumel. To je bil Dominij Bclaguere, ki je bral svojo tretjo tiho mašo. L. R. AVSTRO-AMERIKANSKMINIJA. « NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUTE IO IZ NEW YORKA: Oceania 27. decembra 1911 Argentina 17. januarja 1912 i. arniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South 3rooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najblizja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZA8TOP ZA AMERIKO W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue island Ave., Cbicaso TELEFON CANAL955. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Ako hočeš zadnje mode, največjo izbiro in najnižje cene v deških in moških oblekah in površnih suknjah, obišči ‘HINGIS Vogal Blue Island km in 18la cesta, Odprto vsak večer, izvzeraši sr? do in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. Moške obleke I« suknje od $5 00 do 25.00. Deške obleke in suknje od $2.00 do 15.00. ta- M. A. WEISSKOPF, M. D. e ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 47« Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. —3. uro popoludne in od 4.—S. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DB. VVEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LACIER | MAGNET | GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretj, ga razreda d, bivajo brez plačno hran na parnikih družbe. Snažr postelje, vin« dobro hrano i razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrod* La Provence........30.000 HP ' La Savoie .......22.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Pristanišče 57 'brtb Ri/er vznožji 15tü St., New York c PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavnizatop na 19 State St, New York. MAURICE W. KOZMIN glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chicago, La Lorraine.........22.000 La Touraine.........20.000 DOPISI. ŠKOF PROTI ŽUPNIKU. Puelblo, Colo. k-uj. turedoišitvo : — 'Zadnji dopis iz Pueblo je vzbudil veliko zanimanje in mora se priznal i, da je pisee zadel v živo. Naj vami poročam danes še malo zanimivosti, ki se tičejo osebe našega ‘župnika, proti kateremu je nastopil škof — .pa ne kot 'ljubljanski Bolnanatura proti č. ‘žup-Sore, g. Rereetu, kot čitamo v Gl. Sv., temveč je eoloradski Škot' nastopil proti našemu župniku v smislu pravice, ker kakor je črta tel j e m že znano, naš mazi-].je*eo ne krsti otrok, predno ne dobi od očeta 25 capa ko v. Ker niso 'hoteli očetje te svote plačati, je ostalo na tem svetu že več o-trok nefcrščenih in se kljub temu dobro počutijo, čeprav je od njih rojstva poteklo že po tri mesece d še več! Očetje niso marali, je otrok kr-■ ii ali ne, tembolj so pa , Colo.! Oni morajo imeti vsi uako pravico, brez izjeme! Zardevam da krstiš brez izjeme vse otroke, kateri niso še po tvoji nemarnosti krščeni! Ako ne — gorje Tebi, grešnik! Bom — bom prečastiti knez in šikof moj! Vse ‘bom storil, kar mi je visokost u-ktrzala in zapoveduje storiti!!... Ne vem, in ne morem vam poročati, če so otroci krščeni, ali ne; kratiti se pa morajo po škofovi napovedi in po ukazu vladike colo-radske! In pri tem se ne sme naš župnik ozirati na -— denar! . . . Ali to še ni vse! Ovadba čez na šega častitega maršira. s sedem sto podpisi proti-------Kirnu, da bodo tudi oče papež znali, kakšni so njegovi agentje v Ameriki. — Naš maziljenec in njegov cerkveni odbor pa nosijo dolge nosove! in se jeze nad — pravico ! Opazovalec. Huntington, Ark, V.nj. uredništvo: — Čital sem o zopetni veliki rudniški 'katastrofi v Brieeville, Tenn. Zopet je žrtvovalo blizu 100 premogarjev svoje življenje voljo plina. Sedaj pa pride praša-nje, kd-o je te nesreče kriv, ali nemarnost kapitalistov, ali nadzorovanje vladnih uradnikov ? Resnično, ako bi imeli kapitalisti prave, izurjene premogarje z dostojno plačo, kakor je so pravi premo-garji vredni, in ako ima rudnik dovelj potrebnega lesa. kakoršne-ga potrebuje, da se vsak pri svojem delu obvaruje, bo vsak previden in ako ima družbo zadosti močno ventilacijo, bo veliko ne sreč manj. Drugič, ako bi imela vlada do sti močne zakone in kazni zoper ■kompaniste, bi bil vsak premogar zavarovan, če bi bili kapitalisti nrisiljeui vsaki žrtvi eksplozije 'ačati najmanj $20,000 — potem i bilo malo drugače v Ameriki i tudi drugod. Sedaj si iščejo kapitalisti :ro-gantneže, izkušene delavce pa pode na cesto! Pozdrav čitateljem Gl. Sv.! Martin Powetz. Issquah, Wash. Glas Svobode: — Delavske razmere so tukaj, kakor jesensko vreme. Voljo tega tudi delavsko stanje tukaj ni stanovitno in ne svetujem rojakom semkaj za delom hoditi. Kar nas je tukaj Slovencev, smo lepo «porazumljeni, (sicer nag ni veliko) in smo razun enega, tudi vsi v tukajšnjem društvu, ki pripada k S. S. P. Zvezi, katero vsem rojakom toplo priporočam, ki j* ena najboljših Zvez v Ame- riki. Zakaj? To menda ni potreba še natančneje razlagati. Vsak, kateri čita delavski list Gl. Sv., ki je ob enem' tudi glasilo S. S. P. Zveze, se lahko prepriča sam. Povsod se vstanovljajo nova društva, iu priklopajo k S. S. P. Z., posebno kar je M. V. Konda na agitacijskem potovanju po Združenih državah. Vabim toraj vse one, kateri še niso pri nobenem društvu, le pod okrilje S. S. P. Zveze! Vse one pa, kateri so že nje člani opozarjam, da bojo ja zvesto spolnjevali -kar zahtevajo pravila S. S. P. Zveze, ter gledali za prospeh in napredek, ter bratsko slogo med člani, ker . le tako bomo prišli do zaželjenega cilja! Toraj bratje, na delo za resno stvar, katera je prekoristna za vas in 'za vaše potomce. Društvo št. 68 S. S. P. Z. želi vsem članom S. S. P. Zveze kakor tudi vsem čitateljem Glas Svobode vesele božične praznike ter srečno novo leto! Matt Kramer. Marianna, Pa. Uredništvo Gl. Sv.: — Leto 1911 se zaključuje in sko-ro stojimo ‘že v novem letu. Kakšne spomine in koristi imamo 'mi, delavci, pokazati o enega leta? — Žulja ve roke, s katerimi smo skozi celo leto kopičili kapitalistom zakladnice. Marsikaj bi lahko napisali o veliki kapitalistični skoposti do nas delavcev, toda vzelo bi več prostora, in delavci imajo tako še zaprta ušesa do vsega, kar jih tlači in uničuje v njihovi organizaciji! Sedaj se spominjamo tistih tovarišev, ki so šli še včeraj zdravi na delo, a danes leže na parah — žrtve kapitalizma. Tovarnarji, to so kapitalisti, zanemarjajo grozno delavca. Puste ga delati za sramotno plačo, v žadu-hlih prostorih, v nevarnosti. Od leta 1912. nimamo nič boljšega pričakovati, ne moremo več zahtevati, dokler nismo vsi delavci v krepki organizaciji. Vseh naprednih in svobodomiselnih delavcev dolžnost je, da za delavske ideje agitirajo, in pojasnijo vso stvar tistim, ki je njih razum še zakrit v temni plašč nevednosti! Delavci moramo poznati svoj. program, šele tedaj se lahko bojujemo za gotovo stvar. Posebno je tui potrebno, da se delavsko, svobodno časopisje razširi v novem letu. —■ Glas Svobode je priporočati kot velik faktor v tem oziru za Slovence Amerike. Podpirajmo in a-gitujmo za časopis, ki zastopa pravice delavstva! V novem letu želim vsem tistim fantom, ki se vklenejo v zakonski jarem, mnogo potrpljenja, dobro dekle, pridno gospodinjo in vrlo Slovenko! Čitateljem vrlega nam lista Gl. Svobode, pa vspeha v vseh ozirih, in da bi imeli ta list v vsaki slov. družini! Srečno 1912! M. Čebašek. Cleveland, Ohio. Per saecula saeeulorum! tako je zapisal urednik fižolovih stre-lic v list idijotskega urednika. Da si saj malce otrese srborito-sti; veliko smo se imeli smejati a Lojzetovo pisavo v “01. Am. ”, posebno čitatelji Gl. Sv., kateri poznajo dobro starokopitne ideje tega lista, katerega stvarnik in edini reporter je L. P. Gotovo je to danes časopis, ki piše zaeasom in ki zastopa najstarejšo politiko med vsemi ostalimi slov. listi v Ameriki. A vseeno hoče Lojze Pirc tri-umfirati proti Glas Svobode, dasi je Gl. Am. nekaj let nazaj za tem listom. Pirčev Lojze misli in si tudi gotovo domišlljuje, da je on Iz-veliear clevelandske naselbine in da ima v tem patent. Zanimiv je boj 01. Am. za obstanek, in kdor čita članke tega lista, si bode takoj vstvaril jasno sliko o glavici, ki jih spravlja na papir. V dosego svojega cilja neštetokrat blati v svojem listu miroljubne in delavne rojake, kateri se mu zde nevarni za njegov kšeft. Poslužuje se pri tem sredstev, katera neod-govarjajo njegovemu poklicu, samo da bi se dalo komodno živeti. Za časa konvencije K K. Jedno-te je blatil vse one, kateri so se mu zdeli nevarni v do‘sego svojih načrtov. Delal je načrte, da bi se dalo krasno živeti, če bi se posrečilo dobiti listu Cl. Am. glasilo jednote. Lojze se je sicer vrezal, in ves njegov bluff je ostal glas vpijočega v puščavi; zastonj se je sukal okrog rdečega soda na St. Clair ulici. V svoji nedosegljivi domišljavosti in v svoji neprecen- ljivi zahrbtnosti, je že videl Cl. Aiiri. kot glasilo K. K. Jednote. A ko se je zaznalo, da je propadel, je klaverao utečeva! svojo jezo In gnjev nad jednoto v šetklerskih saloonih! Clevelandski napredni Slovenci so se mu pa smejali. Ni pač vredno, da bi še nadalje pečal z Cl. Am. oz. njenim u-rednikom, ki hoče na vsak način privesti svojo politiko do vspeha in v odspredje. V dosego svojih namenov napada nepremišljeno somišljenike in naročnike Gl. Svobode, dasi ga oni puste pri miru. kot človeka, ki je pozabljen od živali in ljudi, ter preziran pri zavednih delavcih. Dokazano je, cla se v javnih lokalih živ krst ne zmeni za Cl. Am., čeprav leži na prozornem. Nihče se ne briga za njo, tupatam kdo pogleda mestne slov. novice, to je pa tudi vsa vrednost tega lokalnega lista za clevelandske Slovence. Vse drugače je z listom Gl. Sv., ki leti od rok do rok, in kateri je pri vseh slojih priljubljen. Tega uspeha še dolgo ne bo dosegla Cl. Amerika. Dasi je že neštetokrat padal po L. Pircu korobač peresa, ter njegovih sodragih. — vseeno je in ne neha napadati on delavskega lista Gl. Sv., ki je ustanovitelj S. N. P. Jednote, S. S. P. Zveze in še par drugih delavskih tzvez. Kaj je pa Cl. Amerika še storila!! Kdor drugače pozna Louis Pirca, ta bo nam priznal, da ga niso zastonj odslovili iz lemenata, in še kot drugačen grešnik (uredništvo se poslužuje drugih izrazov kot g. pisec) poznan in izpostavljen, in ta človek se upa reševati delavsko vprašanje ter kritizirati list Glas Svobode. Kar se pa tiče “malega bitja”, najbo povedano, da malo bitje je kos svoji nalogi v vseh zadevah; edino v zabitosti ima L. Pirc prednost! Razume se samoobsebi. da Lojze Pirc deluje nato, da sedijo pri društvenih odborih sami nazadnjaki, hlapci starega veka. in bas raditega gre pri biznesu bolj gladko. V ostalem je pa šlo bolj težko, za onega polducata glasov večine namreč. Clevelandski Slovenci i-mamo sedaj lepo nalogo, da list Glas Svobode razširimo, ker to je delavski list, ki zastopa v resnici interese delavcev. Nasprotno je clevelandski lokalni list samo biz-nes časopis, v katerega piše izobčeni leimenatar na stroške slov. delavcev. Avgust Kužnik. Black Diamond, Wash. Gospod urednik • — Ker pogostoma dobim kako pismo, vprašujoče po tukajšnjih delavskih razmerah, in ker mi je ne mogoče vsem odgovoriti, naj mi služi malo list Gl. Sv., da v njem odgovorim o tukajšnjih delavskih razmerah splošno. Dela se tukaj še precej dobro, a delo se ne dobi lahko, ker kdor dela na zimo, težko delo pusti in je še vesel, da mu ui tega ni treba. Sem pride mnogo rojakov za delom, pa ko ga ne dobe, pa se zopet odpravijo drugam. Zatorej ne svetujem rojakom sem za delom hoditi. Tudi mora vsak tu znati saj toliko angleščino, da sam za delo praša v tem jeziku. Toliko v informacijo delaželjniim rojakom! — V društvenem oziru lepo in složno napredujemo. — Imamo 4 podporna društva. 1. oktobra t. 1. so imela vsa štiri društva skupno sejo, katere namen je 'bil, da se pride v oko članom, ki ne plačujejo redno mesečnega asesmenta. Na tej seji je bilo sklenjeno, da člani, ki dolgujejo pri enem od teh društev, ne morejo preje k drugemu pristopiti, dokler ne poravnajo dolga pri društvu, katerega zapuste. To velja namreč samo za društva, ki se nahajajo v Black Diamond. To je lep dokaz, da vlada med nami složnost in prava narodna zavest. Imamo tudi tamburaško društvo, katero zadostno napreduje, in bi še bolj, če bi imeli Slovenci svojo dvorano, Latere pa ne dobimo, ker je ves svet družbe, in je ne bi pustila postaviti. Naznanjam tudi, da smo imeli 3. t. m. volitev odbora pri dr. st. 4 S. S. P. Zveze, in pri katerem so bili izvoljeni: predsednikom Jos. Plaveč; podpred. Math Pet-chnik; tajnikom Frank Kutchnar; blag. Ignac Potočnik. Kdor ima kako zadevo z društvom naj se o-brne na br. tajnika. Pozdrav Slovencem Amerike! Frank Kutchnar. \.o = n- ~^DI ,cA‘ jo % MLADI MOŽJ STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižlco. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni. .-.OÑ JV \o- -UAV- nV: 50,000 KNJIŽIC ZASTONJ MOŽEM Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravje, telesno moč in poživljenje potom te dragroceue knjižice, Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož. Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in r.aslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi. Odrezali za brezplačno knjižica. Pošljite danes. DR. JOS. LISTEK & CO. Au». 301, 22 FIFTH AVE„ CHICAGO. GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. IME. NASLOV • Na dobrem glasu. .... Malo je na svetu zdravilnih pripomočkov, ki so na dobrem glasu, vsako sezono v letu, v vseh krajih dežele in vseh slojih ljudi. Najbolj znani od takih pripomočkov je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vzrok tega dobrega imena je, ker je ta zdravilni pripomoček velikega dobička v tolikih slučajih bolezni človeškega teltsa. Narejeno iz najbolj bogatega in čistega rdečega vina in izbranih medicinskih zelišč in je narejeno v to, da ozdravi obolele ude prebave. — Odstrani: JOSEPH TBINBB’â REGISTERED Bolečine želodca, slab počutek po jedi, teško spuščanje vetrov, ščipanje, slabo prebavo, zabasanost, nervoznost, zgubo, teka, švohost, KS in uredi teško oddajenje hrane. Je jako dragoceno v vseh takih boleznih, kjer se pokaže švohost telesa in kjer je kri slaba. Moralo bi se rabiti v vseh boleznih želodca, jeter in za nepravilni tok krvi. Za dobiti v lekarnah. Ne jenmlji cenih, slabih ponarejenj. JOS. TRINER IMPORTER & EXPORTER, 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. ¿■K fíSsBús Rf! jPfíf&BSz ¿Va TheKomadSchteieiCo. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. NAJEMNIK & YANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1406 NAZNANILO! J. MATIASY, MANAGER IN GLAVNI POTNIK TVRDKE GOLDEN STATE WINERY. Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega doma čega vina. Cena belemu vinu 45e gal. Cena črnemu vinu 35e gal. z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča Frank Stefanich. lastnik G. State Winery, R. R. No. 7 Box 124 Frescco, Cal. U Li AS SVOBODE RAZNO IN DRUGO f PRORAČUN ZA LETO 1912. Državni proračun za leto 1912, ki ga je vlada avstrijska predložila poslanski zbornici izkazuje 2,916,685,263 K; s tem proračunom je skoro dosežena tretja mi-Ijarda. Vlada zahteva za: najvišji dvor 11,300,000; kabinetno pisarno 191,650; državni zbor 4,140,313 državno sodišče 68,965; ministrski svet in pravno sodišče 5,469,-254 ; skupne zadeve 346,187.937 ; notranje ministrstvo 56,187,270; domobransko ministrstvo 101,-507,310; ministrstvo za uk in bogočastje 113,313,687 ; finančno ministrstvo 866,527,065; trgovinsko ministrstvo 233,634,342; železniško ministrstvo 762,184,710, poljedelsko ministrstvo 61,467,307 pravosodno ministrstvo 89,338,-286; ministrstvo javnih del 113,-225,240; upravo državnih poslopij 4,500,089; nove stavbe, adaptacije 26,201,364; najvišji računski dvor 720,400; pokojnine 120,-520,044 K. Ker znaša pokritje 2,916,990,-344 K ostane po proračunu prebitka 304.081 K. Državne potrebščine so od lanskega leta narasle za okroglih 100 inilionov kron; v resnici pa bo prirastek še mnogo večji, ker v letošnjem proračunu ni navedena postavka o izrednem kreditu za oboroževanje armade, ki je znašala lani 50.2 milionov kron, dalje je za investicije državnih želez-. nic proračunano letos za 7 milio-uov kron manj kot lani. Tudi proračun za skupne zadeve ni bil še predložen in odobren: bivši vojni minister pa je v poslednjih delegacijah že napovedal, da se bo redni skupni proračun zvišal za 21 milionov K od katerih odpade po kvotni pogodbi na Avstrijo 13 milionov K. Tn ker se v Avstriji obljubljajo še novi davki, častitamo izsušenemu prebivalcu na tem lepem proračunu. Dve značilni izjavi. Dr. Adler, voditelj avstrijske socialne demokracije je izjavil dne 7. t. m. v parlamentu glede naeijonalnega stališča soc. dem., da nemška so-eijalna demokracija ne potrebuje šele iskati stika z nemškim ljudstvom, ker ona je vedno prava zastopnica nacijonalnih interesov nemškega naroda. — Prof. Masa-rvk .pa se je glede novega naučne-ga ministrstva izjavil sledeče : Do nove vlade ne moremo imeti mnogo zaupanja tudi iz kulturnih vzrokov ne, ker je imela pogum, da je z novim naučnim ministrom Hussarekom pripoznala svojo izrazito klerikalno barvo, kar je vsekakor bolje, da se poznamo, kakor če vlada liberalni naučni minister (grof Stiirgkh), ki ni nič manj klerikalen. Blodnja po morju. — V petek dne 10. t. m. je dospel v Buenos Aires parnik “Ikaria”, ki je rešil v Karajbskem morju venesvel-skega ribiča Ivana Rodrigueza strahovitih muk in grozne smrti. Rodriguez je odplul 26. sept. t. 1. pri La Guayri v morje z ribiškim čolnom, presenetil pa ga je vihar, ki je čolnu raztrgal jadra. Nesrečni ribič jo nato blodil 30 dni v odprtem čolnu po svet o vrnem morju brez krmila. “Imel sem samo nekaj vode, 4 funte krompirja, 2 funta kruha, sira in sirovega masla. Čez nekaj dni je pričela v čoln siliti voda, jaz pa sem ležal v slani vodi pod žgočimi solnčnimi žarki, živila so mi pohajala, s trnkom sem lovil ribe in sem se borno preživljal s sirovim ribjim mesom. Bilo je grozno. Po telesu so se mi spustile bule in mehurji, pod čolnom so plavali morski volkovi in ponoči se mi je zdelo, da čutim skozi tanke deske le pošasti pod sabo; ko me je po 30 dnevih rešila “Ikaria” dne 26. oktobra, sem bil dotlej že popolnoma obupal.” Rodriguez je blodil okolo 400 morskih milj daleč po morju. Garibaldijeve relikvije. — Dva Francoza sta skušala ukrasti Garibaldijeve zemeljske ostanke, ki jih je italijanska vlada, pokopala na otoku Capreri. Pred več dnevi je zvedel mornariški vojak Melarancio iz Kalani je, da je skušalo dvoje neznancev ponoči odpreti Garibaldijev grob in ukrasti Garibaldijevo truplo, V naslednji noči je stražil Melarancio s petero tovariši skrit v grmovju. Kmalu ge je približal čolnič in na o-brežje sta stopila moža ter si da- la opraviti okolo spomenika. Me larancio je sprožil puško, nakar sta neznanca štirikrat ustrelila iz pištol, a nista nikogar zadela. Melarancio je ranil enega Francoza, drugi -se udal ter so ju zvezana odpeljali v vojašnico. Hiša tragedij. V Londonu je kupil gospod John Simon v Oks-fordhiru staro, mračno hišo in je s tem -pokazal nemalo poguma. — Kajti hiša je bila tekom zadnjih 15 let prazna in zapuščena, nikomur bi ne bilo prišlo na misel, da si jo prisvoji in celo londonski postopači so se je ogibali v velikem loku, čeprav bi jim ne bil nihče branil nje 2a prenočišče. — Hišo imenujejo ipo vsej Angleški “hišo tragedij” in ima tudi res zelo temno zgodovino. Leta 1712. je bila last rodbine Jackmanno-ve. Hišni gospodar se je dvoboje-val v jedilnici iu ga je njegov nasprotnik usmrtil z mečem. Nato so oddali hišo v najem bratoma Longueville. Brata sta ljubila i-sto deklico iti ko se je ta odločila za enega izmed njiju, je zaprl drugi svojega tekmeca v skriven temen kraj, kjer ga je imel zaprtega 14 let, dokler ni jetnik lakote umrl. Morilec svojega brata se je nato usmrtil v ječi, kjer je izdihnil brat. Par let pozneje je kupil hišo obeuein z obsežnim vrtom gospod Baldwin Wake. Nekega večera je igral gospod Wake s svojima sinovoma na vrtu karte; igralci so se hudo sprli. Ravno o polnoči je bil prepir tako 'hud, da je razbil oče v jezi enemu izmed sinov s težkim srebrnim svečenikom lobanjo. Nato sta oče in drugi sin skrila sinovo truplo na prostor, kjer je bil lakote u-mrl Longueville. Dvanajst let pozneje je priznal gospod Baldvin na smrtni postelji krvavo dejanje in odtleji velja hiša tragedij za hišo strahov. Hiša je prišla še večkrat v najem, toda njeni lastniki so vedno naglo pomrli ali pa so gospodarsko propadli. Če pa to ne, se kmalu izselijo, ker vsakokrat ob potni luni stoka in vpije v kraju, kjer sta umrla brata Longueville in se “strahovi” pode v divjem diru po hiši. Pa tudi drugi ljudje pripovedujejo, da se šetajo ob mesečni strahovi po hišni strehi. Vsekako ima gospod John Simon precej poguma ali pa — zdrave pameti, da je kljub tem skrivnostnim bajkam kupil hišo. Buren protestni shod proti italijanskim grozodejstvom. V Londonu so sklicali dne 20. z. m. protesten shod proti italijanskim grozodejstvom v Tripolisu. Shodu je predsedoval znani Stead, poročal pa je M’Oullach, ki je bil vojni poročevalec dveh velikih angleških listov v Tripolisu. — Shod je posetilo tudi več Italijanov, ki so motili zborovanje, da je šele policija napravila Led. — M’Oullach je povedal, da ga je pozval eden izmed Italijanov na dvolboj. Nate je pripovedoval svoje lastne odživljaje v Tripolisu in jih pojasnjeval s skioptičnimi slikami. . Govornik je bil priča, kako so Italijani pod izmišljeno pretvezo, da sta bila dva vojaka ustreljena v nogo, pomorili 4000 Arabcev. Moritev se je pričela v vasi, ki so ji Italijani naprtili izmišljen atentat, in se je raztegnila na vse bližnje vasi v oazi; tri dni je divjala soldateska. ta najmočnejši steber kapitalističnega družabnega reda. M’Oullaeh je zahteval, naj mu pokažejo ranjena vojaka, pa ju ni nikdar videl. Govornik je bil sam priča, kako so Italijani postreljali nosne žene in majhne otroke. Kar je počela i-talijanska vojska, je bila čisto navadna moritev. Govornikove besede je spremljalo hrupno ogorčenje poslušalcev. Končno je sprejel shod ostro resolucijo proti italijanskim grozodejstvom. Praznoverje na Formozi. Japonska vlada, ki se je v gnezdila na otoku, je poslala znanstveno komisijo, da proučuje praznoverje, ki je med formoškim prebivalstvom’še trdno ukoreninjeno. O vspehih tega raziskovanja poročajo sedaj iz Tokia: Kakor pri vseh divjih narodih, tako tudi pri domačinih na Formozi ni najti nobene notranje vezi med posameznimi rodovi. Vsled tega ima vsak rod svoje posebne vraže, šege in navade, ki se več ali manj ločijo od drugih. Vsi rodovi pa verujejo v eno vražo: duhovi rajnikov se dajo potolažiti le z daro-^ vanjem človeških glav. Rodovi, ki živijo na severnem delu otoka, verujejo, da bi bili njih verski obredi in svečanosti nepopolne, a-ko bi ne darovali človeških glav. Tudi prepiri se po njih mnenju najhitreje in najboljše poravnajo, ako preporni stranki d ob it s. glavo človeka, ki pripada k so vražnemu rodu. Kdor prvi prines* človeško glavo, je zmagal v pr e piru. — Češčenje prednikov je v navadi pri vseh rodovih. Sreča in nesreča sta delo prednikov. Neki rod veruje, da kdor zanemarja češčenje prednikov in če kasneje kateri njegovih starišev zgubi glavo, da ga hodi strašit obglavljenem Domačini verujejo tudi, da duše samomorilcev potujejo Po celem svetu. Pri nekaterih ro. dovih je zopet vkoreninjena vraža, da dvojčki pomenijo nesrečo. Zaradi tega umore dvojčke takoj po porodu. Slabo znamenje je tudi. ako se človek spodtakne, ko odhaja od doma. Drugi rod pripisuje zopet, ptici “nahahone” veliko Čarodejno moč. Kdor vidi to ptico, gotovo kmalu umrje. — Občeznano je, da so domačini na Formozi glavolovci. Ako srečajo človeka, ki ni istega rodu, ga naskočijo zahrbtno in mu odrežejo glavo. Japonska vlada je s preiskavo dognala vzroke za glavo-lomstvo na Formozi, ki je še danes v navadi vzlic močni japonski posadki. Še danes ni noben Japonec ali Evropejec varen, da ga na samotnem kraju hipoma ne napade kak domačin in zgine z njegovo glavo v goščavo. Klerikalni osrečevalci ljudstva. V mestu 'Stanislav v Galiciji so prišli v katoliški 'banki “Samopomoč” na sled velikanskim pone-verjenjem. Razni klerikalni bančni uradniki so poneverili nad 100.000 K prihrankov ubogih kmetov. Aretiranih je bilo že več oseb. Klerikalci so res pravi “o-srečevatlci” ljudstva. Poznajo pač samoboga ‘1 Pobasaj ’’. Župnik je naročil umor? V I- gornavju pri Autunu na Francoskem so prijeli župnika Larona, ker ga sumijo, da je dal dne 9. oktobra umoriti cerkovnika svoje cerkve; za izvršitev krvavega dejanja je bil najel 191etnega dninarja. Župnik je bil med prebivalstvom splošno priljubljen, vsled tega so ljudje tem bolj osupljeni zaradi aretacije. Deviški pas. V Košieab na Ogrskem‘imajo dominikance, ki na razne načine bogatijo svoj samostan, dasi je samostanovo bogat-stvo že naravnost ogromno. Posebne vrste opravilo za čast in slavo božjo 'vnetih dominikancev pa jie, da varujejo devištvo nežnega spola. V ta namen so ustanovili posebno bratovščino svetega Tomaža Akvinskega, katere člani so osebe ženskega spola. Članice si varujejo devištvo na ta način, da se opašejo z ‘deviškim pasom’. Deklice, pa. tudi zakonske žene, ki žele vstopiti v to bratovščino dominikanskega samostana, peljejo v sobo dominikanskega patra, ki ga je general dominikanskega reda pooblastil, da sme opasavati članice z deviškim pasom okolo golih ledij. Medtem ko vrši pobožni in za deviško čast vneti pater svojo ceremonijo, morajo članice moliti naslednjo molitvico: ‘ ‘ Opa-saj me, gospod, s pasom devištva in daj mi po zasluženjn kreposti sv. Tomaža moč premagati vse skušnjave, da ostanem stanovitna v čistosti srca do svoje smrtne tire. Amen.” Prvi se je bil opasal s takim pasom» baje sveti Tomaž Akvinski. Pas se končava z vrvico s petnajstimi vozli, ki naji nosi-teljico opominjajo, da moli vsak dhn petnajstkrat angeljski pozdrav. Milosti bratovščine deviškega pasu pa je deležna samo tista ženska, 'ki nosi pas noč in dan in se vsak dan priporoča sv. Tomažu Akvinskemu. Tej bratovščini je tekom let pristopilo tudi več proletarskih soprog, ki se branijo izpolnjevati zakonske dolžnosti, tako da se vsled tega razruši mnogo rodbin in možje pobegnejo od svojcev. In vse to se godi v dvajsetem stoletju in v “kulturni” dr. žavi! i*i « . jg m m | Otvoritev velike zaloge igrač sv. Miklavža. m Kupite božične potrebščine v Lurievi prodajalni! ■■ Najnižje cene, — m m m m m Albert Lurieco. dvojne varnostne znamke z vsako stvarjo vsak dan in vsak večer do Božiča. m m OBLEČENE DOLL, iz finega voska, premikajočih oči, rumenih las in nališpanih oblači. Krasen dar za male deklice. Pri tej razprodaji samo.................................. 25c ELEGANTNO OBLEČENA DOLL, za dobiti samo pri razprodaji «v. Miklavža ; fino oblačilce, zadnji nirenberški (nemški) model; pri nas posamezna samo . ......................48c PUŠKE, za mlade fante ; posebno pripravne za igračo, brez nevarnosti, samo . .......25c AVTOMATIČNE PUŠKE, posebno lepo darilo za mladeniče od 5—7 leta, fino polirane, trdno delo, navadno $1.50, sedaj komad samo... ,75c KANONI, lepa igrača za otroke ; tudi jekleni kartončki, trdo delo, pri tej razprodaji... .15c EXPRES VOZIČKI, narejeni iz železa, več velikosti; do $5.00 navzgor; sedaj komad... ,69c m m m m m m m m m AVTOMOBILI, fino barvani, rdeče ali zelene ^ barve, navadno po $8.50, sedaj samo.$5.00 ORGELJCE (ustne) dunajski model z vsemi ključi; jako trdno delo, od $5.00 do...lOc S MUZIKALNI INSTRUMENTI, kakor, kornet, gg rogovi, piščalke, trobente itd. itd. Posamezno gg se prodajajo po......................... lOc VOZOVI IN KONJI, narejeni iz železa, mlečni vozovi, težko delo, konji se premikajo, fino delo. od $1.98 do.......................25c SANKE, parižki model; lepo darilo za dečke; lepo likane, dobro delo; navadno 98e in 50c, pri tej razprodaji samo.................. 25c TEDDY MEDVEDI, mehanično se premikajoči, navadno $1.00, sedaj samo.........48c DOBRE DRSALKE (skates), iz finega jekla, vse velikosti, od $2.50 do............75c m @ l i ALI ŽE IMATE SEVEROV SLOVENSKI ALMANAH IN ZDRAVOSLOVJE ZA L. 1912? Če ne, vprašajte svojega najbližjega lekarnika za iztis, ki vam ga z veseljem da. Pravkar izšel! Severov Slovenski ALMANAH in Zdravoslovje za leto 1912 pravkar izšel; je sedaj na razpolago in dobite ga lahko v iatisui. Zastonj! Razran koledarja vsebuje na stotine krajših in daljših člankov dragocenega in praktičnega poučila, koristnega za vse sloje. Ta Almanah bi moral biti v vsakem gospodinjstvu. Iztis dobite pri sivo jem lekarniku ali trgovcu, z laki. če ga nima., pišite na: W. F. Severa Oo., Cedar Rapids, Iowa. Mora se vdali! Če se vas je lotil revmatizem, ki povzroča skoro neznosne bolečine, okorele, bolestne sklepe in vnete mišice, poslušajte naš svet in ¡poskusite zdravila, ki so olajšala slučaje, katerih niso mogli ozdraviti nobeni drugi Ibki. Evo tajnosti: ZNOTRAJ uživajte Severovo Zdravilo zoper revmatizem (Severn’s Rheumatic Remedy.) a ZUNAJ za. mazanje rabite Severovo Gothardsko Olje. (Severa’s Gothard Oil.) To zdravljenje učinkojoče od dveh strani, obkroži sovražnika in v kratkem se revmatizem MORA VDATI. Notranje zdravljenje nevtralizira kisline, ki povzročajo okorele sklepe, bolestne mišice in skrčene kite in — nstavi vzrok. Zunanje zdravljenje daje olajšbo, izpodbuja obtok, teši razdražene živce in •— -ustavi, bolečine. Cena 50c. Ustavite ta kašelj! Straže in trga vaša pljuča. Stresa in vžiga vaša prša. Ižčerpava vaše sile. Ali ustavite ga lahko. Nič ga ne prežene tako hitro in tako gotovo ne ozdravi vnetih in oškodovanih mrenic, kakor Severov Balzam za pljuča. Balsam for Lnngg.) 25e in 50c. Ali potrebuje vaš želodec poprave? ALI POTREBUJE VAŠ ŽELODEC POPRAVE? Ali lahko jeste samo nekatera jedila? Ali vam je slast pokvarjena? Ali ste slabi in prepadli? Ni kart e ostati taki. To stanje lahk-o izpremenite, če uživate zdira vilo, ki okrepi ves prebavni ustroj in povrne slast. Uživati morate Severov Želodčni Grenčec (Severa’s Stomach Bitters.) Cena $1.00 Zahtevajte Severovih Zdravil v lekarnah. Če se vam ponujajo druga zdravila namesto Severovih, ne vzemite jih. i i t Jf STROKOVNJAŠKI SVET PO ZRUŠENEM ZDRAVNIKU ZASTONJ. «JI,AS SVUHODK * Škof proti župniku. Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika— spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN. —Vse pravice so pridržane.— BOJ ZA PRAVICO. Značilen je končno škofov poziv, naj Berce izstopi vsaj začasno iz .duihovsikega pastirovanja i'n sprejme ponujeno pokojnino v znesku 1600 K. Da ■se ta poziv razume, je treba vedeti, da so imele biti na Sori občinske volitve. Ker sta se Smoleč in klerikalna stranka bala, da propadeta pri volitvah, zato naj bi šel Berce ¡preje ,pro<\ To je povedal dr. Žitnik Bercetu tiste mesece ! Škof je hotel imeti Ber-leta oddaljenega od Sore za časa volitev, ¡pa naj se ¡¡godi to na kiaksenkoli način. Res se volitve niso prejo vršile, dokler ni šel Berce s Sore, dasi je ostal tam še nad deset mesecev ; dva dni po njegovem odhodu pa so bile uže objavljene ! Na ta dopis je odvrnil Beroe s pismom z dne 10. februarja. V tem pismu je rečeno : “Rekurza zoper dekret “Nuper rescivi” in zoper monitum oiauonieum naj se vsekakor rešita po kompetentni oblasti in drugi zato, ker je župnik povsem prepričan, da ni zasluži] kanoničnega svarila in. iMi javne preiskave, ¡prvi rekuriz pa ima v posledicah trojen pomen : kako naj župnik prosi za pokojnino (ako bi zanjo prosil), ako ni župnik, marveč le administrator? v kateri občini ima župnik Berce svojo domovinsko pravico V do katere župnije, oziroma odškodnine ima pravico, ako ne prosi za pokojnino? Poslal bom o’b določenem roku naročeno o-brambo župnikovih pravic sv. kongregacije tridentinskega zbora. Župnik bi se ne branil upokojenja, ali zagotoviti si moda potrebni kruh. Za stalno upokojenje je računati le z gotovimi, stalnimi dohodki, ti pa morajo liosezatii višek stroškov, kakršne zahteva stanu primemo življenje. Župnik, ki se hoče v mestu naseliti, potrebuje pač letnih, 3000:—3200 K. Velečastito knezoškofijstvo blagovoli torej milostno naznaniti, koliko vsoto bi hotelo nakloniti župniku Bercetu kot odškodnino za 'župnijo, na katero bi resigniraJl in to v vsakoletnih doneskih brezpogojno, ali pa v odškodnini enkrat m vselej V prvem ■slučaju zahteva previdnost tistega jamstva, da bi do. timih dohodkov ne izgubil ¡župnik drugače, kot le s svojo smrtjo. Na podlage dpšlega tozadevnega obvestila bi napravil žuipnik račun, bi se li dalo živeti z določeno idškodnino in pričakovano pokojnino in za slučaj, da ■jteprimerna eksistenca zagotovljena, vložil bi 'prošnjo za •upokojenje. ’ ’ Na to pismo ni dobil Berce nobenega odgovora, pač pa naslednji dopis : “Častitemu gospodu Anton Bercetu, dušnemu pastirju v Sori. Na najznanilo, da ste v čisto cerkveni zadevi s cerkveno oblastjo vložili priziv na svetno oblast, je sv. congregacija zbora tridentinskega v svojem res-■kriptu z dne 28. januarja, t. 1. št. 4500—4 na ljubljanskega škofa odločila nastopno: “Parodiraš Berce graviter moneatrar ob suram reeursum ad civilem potestatem atque notam illi fiat, praeter alias poe-■nas, quibras bac de causa obnoxios evadit, insuper ipsuim agere non poase suam causam in foro eecle-siastico, niai revoeet aetionem civilem (župnik Berce naj se ostro posvari zaradi svojega priziva na svetno Oblast in naj se mu pove, da poleg drugih kazni, katere je zaradi tega zaslužil, ne more ¡zagovarjati svojih pravic pred cerkveno oblastjo, če ne umakne rekurza »a svetno oblast) Na temelju tega določila se Vam daje strog u-kor zavoljo tako težkega prestopka cerkvenih postav in pozi vi jete se, da svoj priziv na svetno gosposko prekličete in ordinarijat o uspehu tega preklica izvestite. Kn. škof. ordinarijat v Ljubljani, 10. februarja 1905. I«. S. J. Flis, m. p. gen. vikar.” Ta dopis jo dokaz krutosti cerkvenih postav na-pram nižji duhovščini, ki je izročena na milost in nemilost svojemu škofu in rimskemu papežu. Nižji duhovnik je navaden suženj, ki nima nikake pritožbe, če mu škof in Rim delata še tako krivico. Na svetno oblast se ne sme pr ¡¡tožiti, sieer ga čakajo o-stre kazni zato, ker je iskal pravice. ’ Berce je naznanil ministerstvu za rak im bogočastje, da umiče svoj reburz, škofu pa, da je to «toril. Drugi dan je šel v Ljubljano potešit se. Eden izmed kanonikov je imel z njim sočutje in izrekel «ado, da prodere do pravice, 'ker, “¡kar je instalirano”, je dejal. 'Pri tej priliki je ta kanonik z ostrimi besedami obsodil škofovo postopanje in prerokoval, da Jegliča ne čaka drugo kot samostan. “Vse dela po svoje”, je rekel, “celo Šmartno pri Kranju dobi morda najmlajši prosilec, ker je hud agitator. Da je Vam Soro odvzel, ni konzistoriju naznanil z nobeno besedo, dasi bi bil moral po postavi le v soglasju s konzistorijem o tem ukrepati. Ako Ibi se mu nekoliko stopilo na prste od zgoraj, morda bi se potem dalo z njim vendar Shajati. Zdaj skoro ni mogoče. Ob konferenci škofov na Dunaju je sprožil škof tudi Vaše vprašanje. Pritrdil mu je le škof Doppelbauer iz Linea, ki tudi pometa z duhovniki, vsi drugi so mu ugovarjali.” Te besede so veleznačilne, kako je sodil o škofu ljubljanskem kanonik, ki mu javno in v oči ni smel in si ni upal tega povedati. No tako je tudi še danes ! Takrat je Berce izvedel v Ljubljani tudi, da je ïkof v Rimu predlagal naj ga izobčijo, ker se je obrnil na svetno oblast. Rim pa ni bil za izobčenje. Kakor mrzel curek je delovala na škofa vest, da je bil pri papežu zastopnik politične oblasti na Kranjskem. (Baron Hein.) Jeglič je takoj tekel na Du-naj. — Istočasno je eui Berce, da škof obravnava z vlado radi njega. Vlada je odgovorila na škofova izvajanja, da, če Berce ni ¡sorski, je pa boštanjski žuipnik. 21. februarja je poslal Beree obrambo svojih pravic ljubljanskemu knezoškofijstvu za sv. kongregacijo tridentinskega zbora. Povdarjal je v tej o-brambi to, 'kar je bilo povedano v rekrar.au zoper “ Nuper rescivi”, in izrekel je prošnjo, naj izreče pa-* pež, da je Bere*e res pravi župnik sorski. Istočasno je to obrambo pravic poslal Berce naravnost na papeža — previdnost nikdar ne škoduje! — in jo opremil s pismom, v katerem prosi, naj se uvede zoper njega javna disciplinarna preiskava, da se razvidi, kaj in koliko je zakrivil. 19. marca so pooblaščenci sorskih župljanov poslali na papeža prošnjo, v ‘kateri naglašajo, s kako zlobnostjo se od Bercetu, nasprotne strani deluje proti njemu, dasi popolnoma redno opravlja svojo duhovsko dolžnost, dasi ni bilo na Sori in v nobeni sosednji fari nikdar, kar pomnijo, tako dobrega župnika. Naj papež zaukaže, da se uvede proti Bercetu najstrožja javna preiskava, ki. naj podeli mir župniji, župniku pa zadoščenje za vse prestane brhkosti in žalitve. SPREMEMBA PRI KRANJSKI DEŽELNI VLADI. Boj ¡proti Bercetu je prenehal za nekaj časa, vsaj na zunaj ni bilo videti nobene gonje proti njemu. Obrekovalci po Sori in okolici so utihnili, celo župan Smoleč je molčal. “Slovenec” in “Domoljub” nista več bruhala gnojnice na katoliškega duhovnika. Vsi Bercetovi pristaši so bili prepričani, da je pravična stvar zmagala, da Berce ostane za župnika na Sori. Dokaz temu so ¡mnoga pisma, ki jih je dobival Berce od raznih strani in v katerih se izraža veselje, da škofu Jegliču ni posrečilo doseči njegovega namena. Izmed teh pisem naj omenimo samo ono slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, ki je 5. junija pisal. Bercetu, ki je bil, je in bo župnik na Sori, čestitam na zmagi !” Podpisana sta na doticnem pismu še dva druga odlična slovenska rodoljuba, ki še živita. Tudi v Ljubljani se je na kompetentnem mestu zatrjevalo Bercetu, da je on še vedno župnik sorski in ako to ne, pa gotovo župnik boštanjski. Ako se škof ne sprijazni s to mislijo, mora ga odškodovati gmotno z vsoto, kolikor d o naša župnija. Ako škof v Rimu doseže svoj namen in razpiše Soro, imel bo boj, kajti vlada pozna na Sori še vedno le župnika Berceta. In tudi v drahovskih krogih ljubljanskih, ki so pazno zasledovali vso afero, se je govorilo, da se ta reši za Berceta ugodno in neugodno za provzro-čitelja. — No Bercetovi nasprotniki niso mirovali, ampak rovarili so proti njemu skrivaj. Pri preškem župniku Brencetu so imeli tajne sestanke, kjer so kovali nadaljne naklepe. Duša tega kovanja sta bila župnik Brence in sorski kapelani Braje, ki ga je škof poslal nadzorovat Berceta. Ta človek je vohunil o-kolra svojega 'župnika, kot bi se bil uže par let vadil v tem poslu. Ko j ko je nastopil svojo “službo”, je letal zjutraj in zvečer k Bercetu zdaj s tem' zdaj z onim izgovorom, posebno zvečer, če bi opazil, da je Berce kdaj preveč pil. Zjutraj pa je hodil opazovat, kaj prihaja Bercetu s pošto. Njegova sestra je hodila v Berce to v o kuhinjo odkrivat lonce, kaj se kuha v njih. Nekoč je prišel Braje okregat Berceta, da ni prav ravnal, ko je vlagal novoposvečene hostije v ciborij, drugikrat mu je pa prinesel 11 novih Mohorjevih članov, Bercetovih. sovražnikov, ki so, kakor se je videlo, dobili v kaplanu potuho . . . Braje je zahajal pogosto v Ljubljano k škofu poročat o uspehih svojega “delovanja”. Ko se je vračal, je pravil, da so Bercetove razmere pri škofu bolj 'kritične, kot si Berce misli, da stvar slabo stoji in da rimski papež, ki je uveljavil kanonične zakone, te lahko razveljavi za Bercetov slučaj njemu v škodo! . . . Škof pa je pripravljen Bercetu zvišati S popravami župnišča se je končno moralo pričeti. Ker pa bi župnik ob popravljanju župnišča v njem stanovati ne mogel, pisal je škofijstvu, naj bi se kapelanu dalo stanovanje v goričanski škofovi graščini, ¡kjer je dovolj prostora, — škof je svoj' čas tam določil prostore za klerikalni konsram —, župni urad bi se pa za kake 4 mesece, kot bi trajalo popravilo župnišča, preselil v kapelanijo! Pripomniti je, da se po cerkvenih pravilih župnik ne sme izseliti iz župnišča brez dovoljenja škofijstva. Na to vse-kako umestno prošnjo je dobil Beree 23. junija ¡zbadljiv odgovor od škofijstva, češ, da se v enakem slučaju še noben župni urad ui obrnil do škofijstva, ampak vsakteri ¡župnik, si je sam pomagal, kakor so mu dopuščale krajevne razmere. “Ako hoče g. župnik,” rečeno je končno, “svojo rezidenco prestaviti v Ljubljano, se temu ne bo ugovarjalo, toda uradno poslovanje župnije se bo v temi slučaju poverilo g. kapelami, od katerega se ne more zahtevati, da bi izpraznil svoje stanovanje in se umaknil gospodu župniku.” Citirali smo te beseda samo radi nazivanja Berceta z župnikom. “Osem mesecev potem, ko je škof vzel Bercetu naslov župnika in ga imenoval za administratorja, se Bercetu ponovno daje od škofijstva naziv župnik”. Pa ne, da bi v škofijstvu stali pod vplivom 'kakega iz Rima doposlanega spisa, da je Beree še vedno sorski župnik? Berce se je preselil v šolo, kjer je bil takrat prostor. Stanoval je tu tudi, ko je prišel 1. septembra novi učitelj Anton Grmek, ki je iz same usiuž-nosti napram župniku šel stanovat v privatno hišo. Dogovorjeno je bilo, da pojde potem Grmek stanovat v župnišče, ko bodo popravljali šolo. Prišel je oktober in pri deželni vladi na Kranjskem se je zgodila sprememba. Dosedanji deželni predsednik baron Hein je bil premeščen iz Ljubljane na Dunaj* v ministerstvo, na njegovo mesto je pa prišel Teodor Schwarz kot koncesija klerikalni stranki Dalje prihodnjič. DOPIS. Slov. političen klub. Chicago, 111. Zima se bliža in z njo se približuje tudi v velikem številu brezposelnost, Pred tvornicami stoji množica dan za dnevom, delaželj-nih in kruha lačnih delavcev, k« čakajo in prosijo od vsega sitih bossov dela, pa so delavne razmere take, da preje bo dobila slepa kokoš zrno, kot pa delavec delo! Delavci, novo leto se bliža in z novim letom začnimo tudi mi novo življenje. Združimo se v raz-ne organizacije, politične klube in vdeležuj-mo se redno sej, razpravljajmo pri sejah o sedajnem bednem delavskemu položaju in prišli bomo do zaključka, da edina pot do boljšega položaja je močna organizacija v 'politiki. — Združeni zamoremo streti verige kapitalizma v katerih danes zdihujemo. Tu v Chicago je Slov. političen klub, ki ima redne seje vsako 4. nedeljo v mesecu, in katerega namen je, izobraževati elane v -politiki in tudi v drugih zadevah; pomaga svojim članom na primer pridobitev državljanskih papirjev, in z novim letom začne tudi nov programom. Ker se namerava vpeljati marsikaj delavcu koristnega, za to raj priporočam, da Slovenci pridno pristopajo k njemu! Ne smeš pa že misliti, dasi opravil svojo delavsko dolžnost, ako si pristopil k kakem društvu ali klubu, veže te tudi dolžnost, da agitiraš za njega in ne smeš pozabiti ¡priporočati dobrega časopisja, posebno list Glas Svobode! Je najboljši izobraže-vatelj in spodbujevatelj k delavski zavednosti; zato je tudi vsakega sveta dolžnost, da ga čita in podpira. Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam Glas Svobode ! Frank Spola r. Ravensdale, Wash. Cen.j. uredništvo: — Malo hočem opisati naše delavske razmere. Z delom gre prav slabo. Zatorej ne svetujem rojakom sem za delom hoditi. Delamo komaj 2 do 3 dni v tednu, toliko, da se preživimo. V društvenem oziru pa prav dobro napredujemo; sedaj so v naši naselbini tri podporna slov. društva. Seveda je tudi tu še dosti krajanov, ki niso v nobenem društvuu še. 10. t. m. smo pri dr. “Rogač” št. 51 S. S. P. Zveze volili nov odbor: predsednik. Fr. Repenšek; Pavel Koss, podpred.; Frank Arko, tajnik; Tomaž Špeh, zapisnikar; John Arko, blag.; reditelj, Frank Slemšek; v porotni odbor: Jakob Remšak, predsed.: Ignac Koščan, Jos. Polshak. Poročevalec. Bishop, Pa. Uredništvo Gl. Sv.: —- Na zadnji seji dr. št. 30 “Gorski Vrtec” 'S. S. P. Zveze, je društvo izvolilo nov odbor: predsednik, Ivan Murgel; podpred. Ignac Vidmar; tajnik, Andrej Renko, L. Box 13; zapisnikar, Juri Vidmar; blagajnik, Anton Papich; reditelj Anton Plut; v nadzorni in bolniški odbor so izvoljeni: predsed. Ignac Vidmar; taj. Martin Obed; Ivan Dremšdk in Viljem Hairant. Nadalje opozarjam vse brate, ki še nimajo glasila Glas Svobode, da se naroče nanj. To je vsakemu članu v korist, ker so vedno v glasilu zanimive društvene vesti in poučni članki, kakortudi drugo čtivo! Po-zdrav 'bratom S. S. P. Zveze! Andrej Benko, taj. Darragh, Pa. Vabilo na veselico. Društvo št. 1 v Darragh, Pa., spadajoče k Slov. Del. Podp. in Penzijsko Družbi v Madison, Pa., vabi na dan 23. decembra t. 1. vse Slovence na svojo veliko veselico. Posebno so še vabljeni: Vsa bratska druištva v mestu in bližnji o-kolici, kot dr. št. 2 v Adamsburg, spadajoče k S. D. P. in P. Družbi; dr. št. 5 v Darragh, S. S. P. Zveze; dr. sit. 23 (Edinost) v Darragh, in dr. št. 7 v A-rona, S. S. P. Zveze, kakor tndi dr. št. 87 v Hermine. Veselica se bo vršila v g. Al. Liponik dvorani, v navadnih dru‘-štvemh prostorih. Pri veselici bo vsega na razpolago: dobra godba, zveže pivo; vstopnina za dame prosta; za možke $1.00. Vabi Odbor. AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO. s o m, lccr sem poslu-I šal vaš svet in se zdravil z Dr.Richlerisvim Pi-BrEUEua. Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice. F. AD. RICHTER G) CO., 215 Pearl Street, New York, N.Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. f25c. ali 50c.) ¿¿{/ifs/fUSfrtVltfirsiTsrrrrrrrrmjTr/jTTJj/?srr c i \ S VO^Oh co. uh' i 1809-1813 Loomis St., Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista "Glas Svobode'” Naročnikom dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. n Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Bine Island Ave. & 19 ul - Imovina 4,5oo,ooo,oo Poseben oddelek za Slovence. Pošilja denarje v staro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na ulo-ge. Izdeluje polnomočnakupna in pogodbena pisma in vojaške prošnje. — Pridite ali pišite. n i L. Kaspar State Bank J •v' £jemu pustiš od. nevednih zobozdravnikov izdirati s vem, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. D. K. Šimonek Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND A VE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. ■]?