Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917» on Hie at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. • Jrf M korUti ijodatra. D«U?ci m vttaai dm mgi, km dacirajo. TU« papar U Ihm latwMti of tka l«l «Um. Worko* oatltlod «• «11 wkat tWy Knt«r*d M iMud elui matUr, D*«. «. IffT. «t Iha P«»t Ot\*m at CkUaao. 111., Sinder th« Act af Coa*rM» of Marek Srd, 1ST*. Office: 4008 W. 31. St., Chicago, 111. Delavci vseh dežela, združite sel 99 PAZITE M iUvilko v oklepaja, Id •o nahaja polog vaiofft Mllova, prilopljo-aoga »podaj ali aa •ritk«. Ako i. (574) itorilka ........ % / toda j no . prihoda jo Ito-vilko aaioga lUta poloéo naročnina. Proaiao, po-aovlfto jo takoj. STEV. (NO.) 573. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. •«. CH1CAGO, ILL., DNE 3. SEPTEMBRA (Sept. 3) 1918. LETO (VOL.) XUI. Wilsonova poslanica. Predaeeinik Woodrow Wilson je izdal za dela vaki dan sledečo poslanico: 44Delavski dan 1918 ni etiak kateremukoli delavskemu dnevu, ki suto jih poznali. Delavski dan je imel za nas vselej globok pomen. Sedaj ima najvišji pomen. l)asi smo se pred eni letom dobro savedsli podjetja na življenje in smrt, za katero smo se bili odločili, vendar nismo razumeli njegovega smisla tako natančno kakor sedaj. Vedeli snu>, da smo vsi udeleženci in da moramo stati in se boriti skupsj,nismo ps razumeli tako kakor sedsj, da smo vsi vnovačeni, da sino člani ene armade z mnogimi deli in mnogimi nalogami, ki jo ps vodi ena sama obveznost in kjer gledamo vsi proti enemu cilju. Sedaj vemo, da je vsak ko« orodja v vsaki važni industriji orožje, in sicer orožje, ki se vihti za enak namen kakor puška, ki bi postala nerabna, Če bi se odložilo to orožje. In čemu je to orožje T Za kaj se vodi ta vojna? Zakaj bi nag moralo biti sram, če ne bi bili vnovačeni! V začetku se je komaj zdela kaj več kakor obramba proti militarirtičnemu napadu Nemčije. Belgija je bila posiljena, Francija je bila napadena, Nemčija je bila zopet na polju kakor leta 1870. in 1868., da bi izpolnila svoje ambicije v Ev- ropi, in proti njeni sili je bilo treba nastopiti s silo. Toda sedaj je jasno, da je to mnogo več, kakor vojna za izpreinembo sotežja sil v Evropi. Nemčija je udarila, to je sedaj jasno, tisto, po čemer hrepene in kar morajo imeti svobodni ljudje povsod — pravico, da si določajo svojo lastno usodo, da vztrajajo na pravičnosti in da nalagajo svojim šladam, da delajo za ljudstvo, ne pa za privatne in sebične interese kakšnega vladaj«>če||e razreda. Vojna ima zavarovati narode in ljudstva zoper vsako tako silo, kakor jo predstavlja nemška avtokracija. To je vojna za osvobodite^. Dokler ne bo ta vojna dobljena, ne morejo ljudje zaradi večnega strahu nikjer svobodno veti in dihati, idoči za svojimi vsakdanjimi nalS-gami in vedoči, da so vlade njih služabniki, ne jfci njih gospodarji. To je torej vojna vseh vojn, ki jo mora delavstvo podpirati, in sicer podpirati z vso svojo osredotočeno močjo. • Svet ne more biti siguren, ljudsko življenje ne more biti varno, nobena I ju Iska pravica se ne more odločno in uspešne vadržavati zoper vlado in gospodstvo odločujočih skupin In posebnih interesov, dokler morejo vlade kakor ne mak a in avstrijska, ki sta po dolgem pripravljanju pognali uarule v vojno, kontrolirati usodo in Vsakdanjo srečo ljudi in narodov, kujoče intrigi*, medtem ko so pošteni ljudje ua delu, vžigajoče požare, katerih kurivo so nedolžni možje, žene in otroci. Značaj te vojne poznate. Vojna je, ki jo mora podpirati industrija. Armada delavstva doma je enako važna kakor armada bojevnikov na oddaljenih poljih aktualnega boja. In delavec ni le toliko potreben kolikor vojak. Njegova je to. Vojak je njegov bojevnik in predstavnik. Ne zmagati bi pomenilo spraviti v nevarnost vse, za kar se je delavec bojeval in kar mu je bilo drago od tistega ruša, ko se je prikazala prva zarja svobode in se je pričel njegov boj za pravico. Vojaki ns fronti vedo to. Oni so križarji. Ne bo jejo se za sebične koristi svojega naroda. Prezirali bi vsakega, kdor bi se bojeval za sebične pridobitve kateregakoli naroda. Oni dajejo svoje življenje to, da bi bili domovi po v m d kakor domovi, ki jih ljubijo v A meri k i, posvečeni iu varni, in da bi bili ljudje povsod svobodni, kakor hočejo biti svobodni, Boju-jejo se za ideale svoje dežele, za velike ideale, nesmrtne ideale, za ideale, ki .bodo vsem ljudem razsvetljevali pot tja, kjer vlada pravica iii žive ljudje z glavami pokoncu in s svobodnimi duhovi. To je vzrok, zakaj se bojujejo v slovesno radostjo in so nepremagljivi. Naj nam bo torej današnji dan dan svežega spoznanja, ne le zakaj da smo tukaj, in z obnovljenim in jasnogledim namenom, ampak tudi dan posvečen ja, s katerim posvetimo sami sebe brez pretržka in omejitve veliki nalogi, da osvobodimo svojo deželo in ves svet, da se bo mogla izvrševati pravica za vse iu postane povsod malim skupinam političnih gospodarjev nemogoče, da bi skalili nur sveta ali da bi napravili orodje in lutke iz tistih, od katerih dovoljenja in moči je odvisna njih lastna avtoriteta in njih obstanek. Lahko se zanašamo drug na drugega. Narcd je enega mišljenja. Od nobenega posebnega razreda ne jemlje sveta. Nobenim privatnim ali posamičnim interesom ne služi. Ti dnevi, ki požigajo rjo, so zjasnili in učvrstili njegovo mišljenje. Luč novega prepričanja je prodrla v vsak razred med nami. Kakor nismo se nikdar razumeli, spoznavamo sedaj, da smo tovariši, odvisni drug od drugega, nepremagljivi, če smo združeni, brezmoČni, če smo ločeni. In tako si pidajamo- roke, da povedemo svet k novemu in lepšemu dnevu. Woodrow Wilson." Rim in Bolgarska. Spanja in Nemčija. Od tistega časa, ko je dal bolgarski kralj Ferdinand svojega prvega sina krstiti v pravoslavni cerkvi, vsled česar je bil papež hudo užaljen, je Vatikan iskal pota, ko paterih bi prišel do vpliva na Bolgarskem. Od časa do časa so v Rimu delali načrte, po katerih naj bi se pravoslavna cerkev sploh pridružila rimsko-katoliški, s čimer bi se papeževa moč silno povečala,in bi bil glavar zedinje-ne cerkve lahko upa), da se mu vrne t Lit i politični vpliv, ki gs je večjidel po italijanski okupaciji Rima izgubil. Ali nade zs to združitev ao bile tako majhne, da ai razun največjih optimistov v Rimu nihče pričakoval uspehs. Pspeževa diplomacija se.je aato tembolj trudila, da bi povečsls svoj vpliv v posameznih nekatoliških deželah in tako pi fce "vftdsfvo" prsv< hko preneslo iz Rusije na Bolgarsko. Te kombinacije se nam zde precej fantastične. Da je imel earizem tudi'zaradi tega vpliv na Bal-. kanu, ker se je opiral na pravosrlavje in ker je bil ruski car tudi poglavar ruske cerkve, je resnično. Kadarkoli se je stara petrogradska vlada obračala do balkanskih narodov, se je vedno sklicevala na verske vezi, ki ¿pajajo ruski narod z balkanskimi. Ampak te vezi niso segale daleč, kajti pravoslavna cerkev ni enotno organizirana. Skupne so ji pač verske dogme, toda administrativno je v vsaki deželi avtonomna. Moč svetega sinoda v Petrogradu je obsegala le Rusijo; na Balkanu ima vsaka dežela ločeno cerkveno organizacijo; tudi Srbi na Hrvaškem in Ogrskem so cerkveno popolnoma ločeni od ostalih in imajo svoj lastni patriarhat v Kar« lovcih. Med temi posameznimi cerkvami je bilo mnogo bojev za obseg njihovega vpliva in ti konflikti so odsevali v politiki. Nikakor pa ni verjetno, da bi mogla katerakoli pravoslavna dežela pograbiti prvenstvo v pravoslavni cerkvi in da bi ga druge priznale. Tudi se je v verskem oziru med ljudstvom veliko izpremenilo in verski značaj ne igra nikakor več tiste vloge, ki jo je igral nekdaj. Brezobzirno potapljanje ladij, s katerim je kaj/.erstvo upalo spraviti Anglijo in svet na kolena, bo morda največ krivo, da mine slava in veličina llohenzollernov, kajti ta nečloveški način bojevanja je dal Ameriki glavni povod, da je šla v vojno zoper nemško-avstrijsko avtokracijo. Toda nad kajzerstvom se izpolnjuje stari latinski pregovor: "Kogar hočejo bogo\i pogubiti, ga omraei-jo." Izkušnja z Ameriki» ni izpametovala Nemčije, in sedaj si je zaradi barbarskega potapljanja nevtralnih in nedolžnih iadij nakopala oster konflikt s Španijo, ki lahko poslane mnogo resnejši, i1FtBf!T1irr1^inu Ttmni*tjsjo Španska vistto .»e je dolgo zadovoljevala z nemškimi obljubami in zatrdili; ali ko so nemške suhmarinke zopet brez svarila potopile nekoliko španskih ladij, je naposled poslala oster protest v Berlin iu obljubila, da kon-fiscira ¿a vsako ladjo, ki jo potope nemške sub-marinkc, po eno izmed tistih nemških ladij, ki leže sedaj v španskih lukah. Razvoj krize je razviden iz sledečih poročil: Madrid, 2t>. avgusta. — Nemški poslanik je danes posetil španskega kralja zaradi krize, ki je nastala vsled submarinske kampanje v španskih vi.dah in torpediranja španskih ladij. Španska je zagrozila, da konfiacira v bodoče toliko nemških ladij, kolikor potope nemške suhmarinke špail -skih. Bcrn, 2t>. a v g. — I/. Berlina poročajo, da Nemčija odločno protestira proti sklepu španske vlade, da se naplača z nemškimi ladjami za španske tor-pedirane ladje. Med obema vladama se vrši pogajanja. — Kakor javljajo i/. Madrida, je Španija pripravljena za prelom z Nemčijo. Španijo je minila potrpežljivost po štirih letih- prezirsnjs in praznih obljub i/. Berlina in /daj se hoče odločno postaviti po robu. Prihednjih par dni se mora Nemčija vdati ali pa pride do krize, ki morda privede Špansko v vrste zaveznikov v vojni proti Nemčiji. — Nemški listi se zelo jeze na Španijo. "Taegliche Rundschau" pravi, da je odgovor španske vlade neprijateljski čin, prizna pa, da je položaj zelo resen, kajti od stališča Španije je odvisna tudi nevtralnost Argentine in Mehike. London, 27. avg. -— 44Times" poroča, da je španski ministrski predsednik včeraj v Santande-ru izjavjl, ds ¿e nemška vlada sprejela pogoje, ki jih je naznanila Španija v svoji zadnji noti. Pogoji so, da nadomesti Španija v bodoče vsako tor-pedirano špansko ladjo a nciwSkiuii ladjami, ki so internirane v španskih pristaniščih. Madrid, 1. sept. — Vsako uro se lahko izvrfte pomembni dogodki. Pozno zvečer je bilo avtoritativno naznanjeno, da pričakuje ministrstvo le rezultat preiskav o torpediranju "('arase", preden uveljavi napovedano politiko, po kateri namerava vsako torpedirano špansko ladjo nadomestiti z nemško barko, internirano v španskih lukah. — 44 KI Sol" pravi, da je situacija tako na|>eta, kakor še ni bila od začetka vojne. Najstrožji ukrepi so storjeni zoper špionažo. Vlada izvaja gotovo omejevanje časnikarskega izražanja o zunanji situaciji. Ofieielna nota izjavlja, da je kabinet na seji zadnjo noč zaslišal vsa poročila o torpediranju španske ladje 44Arizmenda". Izjava pravi, da pospešuje vlada korake "v smislu svoje izjave z dne 10. avgusta." Ta izjava je, kakor je znano, izrekala, da misli ¿par.sk* vlada strogo vzdržavati svojo nevtralnost, toda varovati španske interese do skrajnosti. London, 2. septembra. — Španija je izpolnila svojo pretnjo s tem, da je zasegla neko internirano (Dalje na 2. strani.) Najboljši sistem. Oboževalci kapitalističnega družabnega reda radi navajajo posamezne slučaje iz življenja, s katerimi izkušajo dokazati, da je ta sistem vendar najboljši za Človeštvo, in če že ni idealen, da hi bil vendar vsak drugi slabši. Ako se jim pokaže, koliko je v tej družbi bede in zlega, si pa vzamejo posameznega človeka, ki je s pomočjo denarja — in po njihovem mnenju le s pomočjo denarja — kaj pridobil in kaj dosegel. Kako naj bi bil na primer Edison postal to, kar je, kako naj bi bil dobil toliko sredstev, da se je lahko bezskrbno posvetil svojemu delu in si pribavil vsak pripomoček, ki ga je potreboval! Na to lahko odgovorimo, da bi Edison pač v kapitalistični družbi ne mogel biti tako velik iz-najditelj, kakor je, če ne bi bil bogat. In noben učenjak, noben tehnik, noben umetnik ne more biti resnično velik in ne more izrabiti vseh svojih sposobnosti in ustvariti resnično velikih del, če nima takih denarnih sredstev, da je faktično gospodarsko neodvisen — v kapitalistični družbi. Toda to bi se popolnoma izpremenilo v socialistični družbi, kjer odpade gospodarska odvisnost, čim človek dela, in kjer bi dala druftba v svojem interesu sposobnim močem na razpolago tista sredstva, ki bi jih potrebovali za svoje delo. človeštvo bi imelo izgubo, če ne bi bilo Edisona in njegovih iznajdb, če ne bi bilo Tesle, Mar-conija itd. Ravno tako bi imelo izgubo, če ne bi bilo velikih znanih astronomov, kemikov, zdravnikov, ;**nikov, kiparjev itd Ker poznamo njihova dela, vemo, da bi bila velika škoda, če j?h ne hi bilo. Toda pomislimo malo dalje. Daje li kapitali- zem vsem, ki so sposobni, tista sredstva, ki bi jih potrebovali za razvoj svojih zmožnosti in za svoje delo? Enemu se posreči, da spleza na gospodarski lestvi do neodvisnosti, deset se jih pogrez-ne v močvirje pomanjkanja, in tam jih pet komaj za silo malo giblje z rokami, pet se jih pa popolnoma zaduši. Kdo ve, kaj bi bilo teh deset ustvarilo velikega, koristnega ali krasnega, če bi bili z gospodarsko neodvisnostjo dosegli svobodo duha? Kapitalizem pa jim ni dal prve in zato ne morejo u-živati druge; sami ostanejo reveži, človeštvo je pa pripravljeno ob sadove tistega dela, ki jim ga o-netnogoča kapitalizem. lzgubp bi imeli,, če ne bi bilo znanih duševnih velikanov; faktično izgubo pa imamo, ker neznani talenti in veleumi niso mogli postali znani. In brez skrbi se lahko trdi, da je teli še več kakor prvih, iz česar sledi, -da kapitalizem na duševnem polju več jemlje in uničuje, nego daje in pospešuje. • Vladajoči družabni red ima še druge posledice. Da ne gladi talentom poti tako, kakor bi bilo treba, da bi se uspešno razvijali in da bi imelo človeštvo čim več dobička od njih, je ena si ran tega "blagoslovljenega" reda; druga je pa ta, da sili mnogo ljudi, ki bi liili v drugačnih razmerah lahko zelo koristni člani družbe, na kriva pota . , Zločinec je navadno splošno zaničevana prikazen, in kdor Se ni bil sam v zaporu, je prepričan, da je treba pljuniti pred njim. Le malo jih je, ki tipajo nekoliko dalje in vprašujejo, kaj povzroča zločine in kaj bi bilo iz tega ali onega zlo- činca postalo v drugih okolščinah. Da je kapitalistična družba velikanska tvomica hudodelcev in hudodelstev, je absolutno gotova reč; to so povedali že ljudje, ki morajo po svojem poklicu služiti tej družbi. Med njimi so bili sodniki in državni pravdniki, možje, ki morajo brez pri/.ana-šanja preganjati grešnike, ki so pa ravno vsled trajnih stikov z njimi spoznali, da ni dovolj kaznovati, ampak da je zboljšanje le tedaj mogoče, ako se najdejo skrite steze do vira. Med zločinci so pokvarjeni značaji, nepoboljšljivi, vsled dedičnosti obremenjeni, psihično nesposobni. Vse to je res. AH če bi bilo mogoče vsak posamezni slučaj skozi generacije zasledovati do prvega začetka, bi se izkazalo, da se tudi noben "podedovani greh" ne vleče od začetka sveta; nekje v preteklosti bi se moral najti prehod iz zdravega v l>olno, iz dobrega v slabo. Telesno in moralno okuženje pa ne bi bilo moglo postajati tako globoko in se ne bi moglo tako širiti po prostoru in času, če bi bila družba tako organizirana, da bi skrbela že splošno blaginjo, ne pa kakor sedanja, v kateri je sebičnost posameznika glavni zakon. ' A če tudi ima mnogo zločinov svoje vire v de-generaeiji, jih nastaja še veliko več vsled gospodarskih razmer, ki jih ustvarja in varuje kapitalizem. Sem ne spada le beda in lakota^ ki nažene človeka, da ukrade kos kruha ali kloba.e. Bivat vo kapitalistične družbe, v kateri velja bogastvo vse, nastavlja vabe na vseh koncih in krajih, iu če je moč krepost, tedaj je treba priznati, da postajajo ravno prav dobri, to se pravi močni, energični ljudje zločinci, ker ao premočni, da bi se pokorno vdali razmeram in ostali v nižavah, pa si izbero za svoj napredek tisto pot, kalero jim je družba pustila odprto. Naprej hočejo, morajo, ker je njih notranja sila prevelika; s poštenostjo ne gre — pa izkusijo drugače. Nekaterim se posreči, drugi se vjsmejo tualitam v nastavljeno zanko. Eden postane kralj te ali one industrije, drugi pride v državen ustav, kjer nosi progasto obleko in gleda skozi mrežo. Morda bi bil v drugi družbi močan faktor splošnega napredka. Napoleon je postal cesar in velik vojskovodja, ker so mu bile razmere ugodne in mu je francoska revolucija odprla vsa pota možnosti. (Ne bi mu bile razmere manj ugodne, bi bil morda postal velik zločinec, kajti njegov neugnani značaj ni prenašal tesnobe in nižave. Šiloma je prišel ns tron, šiloma bi bil v drugih razmerah morda prišel v ječo ali pa pod giljotino. Igral je in igra se mu je obnesla. Drugim spodleti. V palačah jih sedi mnogo in mnogo jih vlada, ki so dosegli svojo oblast z enakimi metodami, kakor marsikdo v tej ali oni ječi. Razlika ie le ta, da je eden imel uspeh, drugi samo smolo. Če bi se bila igra malo drugače obrnila, bi nemara prvi jedel državno menažo, drugi pa bi se vozil a privatno jahto in stotisoč delavcev bi delalo zanj. V družbi, ki bi bila osnovana na podlagi splošne solidarnosti, bi pa oba lahko bila poštena in oba velika. ^^ Kapitalistična družba ne postane dobra s pomočjo vseh svojih zagovornikov. Kar se more v njej razviti v dobri smeri, bi se vsaj enako razvijalo v vsaki drugi družbi, kar v njej .propada in prihaja v slabo smer, bi se pa rešilo v dobri družbi nsko republicansko združcnie. CTDEi V CHICAGI, ILL: OVBttVALMI ODBOR: Frank Bostiš, Filip Godit», Martin V. Konda, Ifitbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovee, Jole Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Varani«. CENTRALNI ODBOR. John Ermenc, Joseph Frits, Joseph Ivanetič, J. Judnič, fvan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodič, Matt Pogorele, John Rezel, Jos. Steblaj, Frank. Savs, Frank Udovič, Charlie Veael, Andrew Vid rich, Stefan Zabric, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar. ' • (Opomba. Zastopniki organizacy in listov, ki se doslej Se niso priglasili, postanejo ¿lani centralnima odbora, čim se pravilno prijavijo m izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi nadeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovee, P. O. B. No. 1 ,Cicero, VI) ZA KONVENCIJO 8. R. Z. Izvrševalo! odbor predlaga z a konvencijo S. R. Z., ki «e snide 13. septembra v Chieagi, sledeči provizorični DNEVNI RED: 1. Tajnik pozdravi delegate in otvori zborovanje. 2. Volitev predsedstva in zapisnikarjev konvencije. 3. Volitev odbora za pregled poverilnic. Tajnikovo poročilo. Blagajnikovo poročilo. Poročilo nadzornega odbora. Splošni položaj in dosedanje delo. Prihodnje naloge S. R. Z. S. R. Z. in Hrvatsko Republikansko U - pri tajniku. Manjši zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah. s Anton Tsr^ovec, tajnik. ZA ZAPADNO PENNSTLVANU O. ' tavvrence, Pa Vse delegate okrajna organišadije in nadsor nega odbora 8. R. Z. sa sapadno Penn«ylvanijo vabim, naj pridajo v nadtljfc 8. septembra ob 1 popoldne na IZREDEN SESTANEK V 8TOAN, PA. Zaradi nekaterih zaključkov zadnje konfe-renče, ki smo jo imeli v Broughtonu, je ta izredna seja nujno potrebna in sem jo moral sklicati. Pridite torej vsi, ki niste preveč oddaljeni. Zaključek saje bo takoj objavljen v naših glasilih. Torej gotovo na svidenje 1 John Trčelj, tajnik. 4. 5. G. 7. S. 9. druženje. 10. S. R. Z. in vojni cilji Zedinjenih držav. ropagira usia-novitev lokalnih organiiaeij S K t. v nsaelbinsb, kjer Jih le nt. Ko se orgsnizacijsko delo v tem smislu tzvTŠi, naj ukliče velik javcu shod, na katerega se Al j pozove kot govornik rojak Ker-že iz Chicage. Oh tej prfc*ki naj se napravijo vsi potrebni koraki za ustanovitev.centralne or-gsnizscije za ta okraj. ČV mogoče, naj se na dan shoda priredi tudi veselica. Morebitni dobiček se razdeli na polovico Smeriškemu Rdečemu Križu in SRZ. Sklep zadnje seje je, naj *e udeleže trije člani usm podružnice na svoje stroške seje RSZ. v Rroughtonu Sne 25. avgusta, da opazujejo giba nje ondotnih rojakov in potem poročajo o vtisih ni'nulti s*ji. Sejo smo zaključili ob 3:30 popoldne s pozivom predsednika Bertela, naj gre vsak član organizacije na podrobno delo in naj poskuša pri-dobiti kaj novih člaiiov lokalni organizaciji. Anton Zornik, tajnik. Stanton, IU. V nedeljo U. avgusta smo tukaj ustanovili kra-* jevno organizacijo Slovenskega republičanskega združenja. Na tiste Slovence in Hrvate, ki se ji še niso pridružili, apeliramo, naj se ji pridružijo na prihodnji seji, ki se vrši dne 8. septembra ob 2. popoldne v prostorih g. Goreekija. Na ustanovni seji je pristopilo k lokalni organizaciji 21 članov. Sedaj pa je odvisno od vas, ki ste še izven organizacije, da se nam pridružite in s tem pripomoreta ustvariti organizacijo, ki bo trdnjava jugoslovanske demokracije v naši naselbini. Ne pozabite, da smo sinovi in hčere majhnega naroda, zato med nami ne sme biti ljudi, ki bi zanemarjali delo za naše principe. Ker nas je tnalo, moramo delati toliko bolj vsi, kolikor nas je, Ce se bomo vsi poglobili v delo, bomo Slovenci v bodoči Jugoslaviji igrali najodllčnejšo vlogo, ker bomo imeli mnogo izkušenih ljudi na organizacijskem, političnem, kulturnem in drugih poljih. Izkušeni ljudje pa se bodo najbolj potrebovali v Jugoslaviji, če bo hotela napredovati naj si bo gospodarsko, po-litično in kulturno. Pristopite v naše vrste. V organizaciji utrjujemo svojo moč, se izpopoluujcmo v znanju in bistrimo pojme. Ako bomo zmožni organizirati nase sile v veliko demokratično in obenem disciplinirano organizacijo, bomo svetu dokazali, da smo zreli za civilizacijo in s tem odpadejo argumenti nasprotnikov, da niso Jugoslovani še zreli za samovlado, to je, republiko, nego je potreba, da jih vlada dinastija toliko časa, da dozore za civilizacijo in da se popolnoma demokratizirajo. Jugoslovani v Stauntonu, pridružite se organizaciji SRZ. Potrebno je, da pristopite. Zakaj, to sem povedal z gornjimi vrsticami. Chas. Zakelj, tajni k. Diamondville, Wyo. Končno smo se tudi fukaj na daljnem zapadu zganili. Tndi mi bomo skušali ustanoviti lokalno organizacijo Slovenskega republičanskega združenja in upam, da bomo S tem ciljem tudi uspeli, kajti priprave so v teku. Društvo Bratje Miro, St. 253 SNPJ, je na svoji redni seji sklenilo sklicati sejo vseh društev tega kraja v nedeljo dne 8. septembra. Zborovanje se prične ob 1. popoldne v društveni dvorani. Na to sejo so dobrodošli vsi, ki se zanimajo za gibanje Slovenskega republičanskega združenja in tudi tisti, ki imajo proti tej organizaciji kakšne pomisleke. Skušajmo tudi tu zgraditi organizacijo, ki bo delovala po potu uspehov v korisf naših idej in našega programa. Agitirajte med prijatelji in znanci za udeležbo seje 8. septembra. &PANIJA IN NEMČIJA. (Konec s 1. strani.) nemško ladjo za španski parnik "Arzmendi", ki je bil torpediran od neke nemške submarinke, do-čim je bilo moštvo rešeno. To je prvi oficielni korak Španije, odkar je vlada zagrozila, da kon^iscira toliko interniranih nemških ladij, kolikor bi Nemčija torpedirala španskih. Pariz, 2. septembra. — Po veutih iz žviearskih virov besni nemška vlada zaradi španske situacije. Nemčija ne želi vojne s Španijo, ker ima ta velik vpliv v južni Ameriki. Noče pa odobriti španskega načrta zaradi torpedirsnili ladij. Videti je, da je ves ugled vojne stranke odvise,/ od španske krize. Iz Haaga poročajo: PotniUi, ki se vračajo iz Nemčije, potrjujejo izpovedi nemških v jetnikov v Franciji, da ae vrši na Nemškem velika izpremem-ba javnega mnenja. Nikdar še niso Nemci tako jokali in molili za mir, kakor danes. Vlada je v velikih škripcih in iz nekaterih člankov v berlinskem "Tageblattn" je sklepati, da pride v kratkem uradna izjava o "osvoboditvi" Belgije. nuja jo vojaško opremo in celo bajonete za grižljaj jedi. Kmetje naravno simpatizirajo z dezer-terji, ker morajo sami občutiti trdo pest milit ari-stičnih oblasti. Večne rekvizicije poljskih pridelkov in živine so spravile kmeta v obup in začel se je organiziran odpor. Kmetje skrivajo, kirr morejo skriti, in kadar pridejo žandarji ali vojaki iskat skrito žito, pride na vedno do krvavih bojev med njimi in kmeti, ki dobe orožje in strelivo od dezerterjev. Iz Amsterdama poročajo: Kakor javljajo iz raznih virofr, se nadaljuje vstaja v Ckrajhii in nemške ter avstrijske čete ho v neprestanih bojih * revolucionarnimi kmeti in delavci. Železniška stavka še ni končana in strajkarjl so po vzrojili Nemcem že neprecenljivo škodo. Iz Londona poročajo: 44JCpoeca'' v Rimu javlja — kakor se glasi depeša "Central Newsu". — ^da je nemški kajijer po zadnji konferenci z avstrijskim. cesarjem izjavil, da sta oba vladarja sklenila nadaljevati vojno toliko časa, da skupno zmagata ali pogineta. Njiju geslo se glasi: "Vojna na življenje ali smrt 1" Kajzer in Kari sta neki dejala, da rajši pogineta, kakor da bi ednehala z eno samo konerdjo. Ta skupnost je vsega priznanja vredna reč, ker je res najbolje, da vzame hudič oba skupaj. Iz Vladivostoka poročajo, da so japonske čete ob reki Uwur izvojevale prvi uspeh nad sovjetski-. mi četami. Japonci so napadli z okiopnimi vozovi vpričo ljutega topniškega ognja in vrgli boljševi-ke nazaj. Dalje poročajo, da so Američani privatno posodili mestu Vladivostoku tri miljone rub-Ijev in vzeli poulični tramvaj za.poroštvo. Iz Berna poročajo: Not ran n" položaj v Avstriji je danes tak, kakor je Ml v Rusiji pred revolucijo. Ruski vjelniki, ki so usli v Švico', pripovedujejo, ds je Avstrija polna vojaških dezerterjev, ki prihajajo z vseh front. PosPhno žalostno sliko kaže italijanska fronta. Ako se bo beg s te fronte nadaljeval Se nekaj časa v tej meri, pobegne v* srtnsda, in Italijani bodo imeli odprto m»t nazaj M.1 (loriško. flore in gozdovi za UalijaHsko fronto so polni begunov, ki hodijo okrog kmetov in jim po- lž Curiha javljajo: Kljub strašni bedi v Av-stro-Ogrski cvete profitarstvo med trgovci, kakor ni Se nikdar cvetelo. Budimpeštanski "ftlf-lap" piše,, da je neki velctrgovec v Budapešti prijavil vladi, da je njegov dobiček znašal 20,000 K L 1915, 48,000 kron leta 1016, lansko leto pa 90,000 krtin. Ker se je oblastem to poročilo trgovca zdelo sumljivo, so preiskale stvar in našle, da je imel mož leta 1915 280,000 namesto 20,000 kron dobička, leto pozneje je imel 1,800,000 kron namesto 48,000, in lani je njegov profit narasel na 3,700,000 Hm i namesto 90,000, kskor je sam prijavil. V treh letih vojne je veletrgovec prikril 5,842,000 kron profita, da mm nI bilo treba plačati davka. # ' Iz Tientnina poročajo, da so Čehoslovako pod generalom Semenovom vjeli večje števito boljše-vlkov v bojih v Sibiriji. Dalje javljajo iz Moskve, dj so sovjetske čete požgale več vasi blizu Moskve, kjer »o se vršili proti revolucionarni shodi. iz Amsterdama poročajo: "Izvestijs" v Moskvi so objavila prvi del tajnega dnevnika, ki ga je pisal pokojni fuski car. Priobčeno je tudi pismo, ki ga je pisala Nikolajii njegova mati 14. januarja 1900 ob času-večjih nemirov v Runijf. Pismo ima sledečo vsebino: "Dragi Nikolaška: Zelo smo Ti hvaležni za Tvoje drago pismo, iz katerega veje nov duh. Ako bi bili že prej tako odločni, bi si bili prihranili že mnogo sitnosti. Ne vemo, zakaj izgublja Witte (tedanji ministrski" predsednik toliko časa. flevofucionarne svinje, ki nam hočejo vzeti kronsko lastnino, kakor se glasi njlhoVprogram, je treba poučiti, da »e ne sme nihče dotakniti osebne lastnine carja in njegove rrtdbine. Biha bi velikanska zgodovinska napaka, če bi le za' las odnehali; vsaka koncesija bi bila znamenje naše slabosti/ .Naš absoluthi princip mors biti neomejena in neizprosna sila. Bodi močan, Nikolaška!" — Dnigi izvlečki iz carjevega dnevnika so : 9. ju-. lija 1917 je Nikolaj zapisal: "Tri mesece smo že tukaj zaprti in najbolj pogrešamo pisma od drage mame. Za drugo se ne brigamo." — Na drugem mestu je Nikolaj omenil msnifest, ki ge ja izdal velik) knez Mihajlo "(njegov brat), kateri je apeliral na Ruse, da se naj stiide ustavodajna skupščina v šestih mesecih. K temu je bivši ear pripomnil : "Bog zna, kaj mu je prišlo na misel, da je zapisa) to Na isti strani je Nikolaj za- beležil : "Slišal sem, da so prenehali izgredi v Petrogradu. Moja želja je, da bi se nadaljevali." Iz Amsterdama poročajo: lieon Trockij je 23. t. m. v "Krssnsji Oszetl" objavil izjavo, ki se glasi: "Ko so se Japonci meseca aprila pripravljali za izkrčanje svojih Čet v Vladivostoku, je ja- ponska vlada obvestila zaveznike, da je sibirska železnica v nevarnosti pred avstro-nemškimi vjet-niki. Tedaj sem poslal ameriške in angleške čast-v Sibirijo, da se prepričajo in poročali so, da je nevarnost železnice prazna govorica. To je znano tudi ameriškemu poslaniku Fran-cisu. Zdaj, ko je intervencija izvršeno dejstvo, pa podpira ameriška vlada japonsko laž." Iz Arhangelska poročajo čez London: Zavezniško poveljništvo je uradno odgovorilo, da ni res, da so angleške, francoske in ameriške čete, ki so se izkrcale v Arhangelsku, "armada klatežev, ki nujska ruski proletarijat na boj proti boljševi-kom, kakor sta izjavila Lenin in Trockij. Poročilo pravi dalje, da so se zavezniške čete izkrcale na vabilo postavne vlade v severnem delu Rusije, ki zastopa ustavodajno skupščino, in imajo namen pognati Nemce iz Rusije in ovreči brestlitovsko pogodbo, ki je bila "izdajalsko podpisana od boljše-vlknv . POroČilo pravi, da nimajo zavezniki namena vtikati -se v notranje ruske zadeve. Iz Kodanja javljajo, da je ondotnl finski poslanik Izjavil: "Finska je skrbeh zaradi izkrcanja zavezniških čet v burmanski,. To pomeni, da «o sovražnosti naperjene proti nam ravno tako Knkor proti sedanji ruski vladi. Velika Britanija m Amenka nfcita priznali finske neodvisnosti in zavezniški poveljnik v Murmansku je dejal, da je njihot namen pontvfto »družiti Rusiji»." » It (Miriha poročajo: Iz privatnih nemških virov jc prišlo poročilo o uporu nemških čet v Berlinu Tete so se uprle na kolodvoru, ko so imele oditi na zapadno fronto, rporniki so bili užugani s strojnimi puškami., Iz Kijeva čez Dunaj poročajo, da k<4 je vini na čelu. r FROLgTABBC O iznajdbah Ve» razvoj tehnike v vseh neštetih tisočletjih, kar hodi človeštvo po svetu, bi ae lahko imenoval 4'zgodovina iznajdb". Ves način našega dela in sredstva dela počivajo na iznajdbah. Od prvih, najprimitivnejših začetkov dela pa do itajpopol-neiftega, najkomplieiranejšega sistema tehnike je rsce iznajdba. Ko je prvo nam neznano, človeku vsaj ped ob no bitje pobralo prvi kamen, nemara da razbije z njftn orehovo lupino, je bila to iznajd-# ha; prvo kamnit no kladivo je bilo iznajdba; prvi leseni kol je bil iznajdba; prvo napravljanje ognja, prve stative, prvi plug, prva igla, prvi meč, prva brv, prvo kolo pa vse do naših Čudežnih stojev, do brzojava, telefona, fonografa so same iznajdbe. Na miljone jih je, in ogromna večina iznajdi-teljev je neznana; njih imena niso zapisana v nobeni zgodovini, in sedanjost s svojo kulturno višino ne zna nifi prav oceniti, koliko je vsaka iz-N najdba pomenila za tisti ča8, ko je bila storjena. Za iznajdbami pa ni bilo veduo tako, kakor je sedaj, da je njih namen večinoma oseben dobiček. Lahko se pravi, da je bila v preteklosti večina iznajdb storjena popolnoma nesebično, v mtnogih slučajih po naključju, v mnogih pa z željo, da se koristi sploAnocti. V dobi kapitalizma je razumljivo, da uplivajo kapitalistična načela tudi na iznajdbe. Pravni nazori našega časa smatrajo iznajdbo za duševno last iznajditelja in priznavajo njemu pravico, da uživa sam za gotov čas sadove svojega izuma. To se vrši s patentiranjem iznajdbe. Ali pogostoma ima to načelo zgolj teoretično veljavo; ' v mnogih slučajih je ostal iznajditelj siromašen, ' medtem ko so kapitalisti, ki so prevzeli iznajdbo za izkoriščanje, vlekli bogastva iz nje. Tudi se zgodi, da se kakšna iznajdba ne spozna prav; človek, ki jo je storil, žrtvuje včasi delo svojega življenja in vse, kar ima, zanjo, pa ne doaeže niti navadnega priznanja in njegov izum izgine. Ce iznajde pozneje drug človek ravno to, morda le v kakšni malenkosti izpremenjeno, pa žanje miljone, ker se sedaj njegova iznajdba razume. • Splošno je pa kljub temu razširjeno mnenje, da pomenijo iznajdbe bogastvo. Ljudje vidijo le tiste, ki so imeli uspeh, zlasti finančen uspeh, pa ne opažajo, da so to pravzaprav izjeme. Umevno je, da hoče živeti vsakdo vsaj v blagostanju, a le malokdo ostane v svojih željah tako ponižen: večina ljudi hrepeni po bogastvu. In če jim.pri tem stremljenju odpovedo vsa druga sredstva, niso redki taki ljudje, ki .se zateko k zadnjemu sredstvu, k iznajdbam. Bogastva si * želeč revež je slučajno čital ali slišal, kakšne baj- ne zaklade je prinesla ta ali ona iznajdba temu ali onemu človeku v ifoožno kočo. "Če ae je onemu posrečilo, zakaj bi se moreio meni ponesrečiti, si misli, pa ae vaede in miali in tuhta in meša in kuha in pili in zbija, ker se da. Kratkomalo, počasi postaja izumitelj, in neredko tudi fts postani. Nikakor se ne da tajiti, da so mnoge iznajdbe le na ta način zagledale beli dan. ^ Cesto dela človeku preglavico, da bi ae resno držal, če pogleda v seznamek vseh različnih predmetov, ki zahtevajo kot novo izumljeni zakonitega varstva. Naj sledi nekaj cvetov takih psten-tov: "Podmorski omnibus", — "Čevlji z ventilacijo", — "Avtomatično sezuvajoČi zajec", — "Kopalna blazina","^- "Sveteči klobuk", — "Obuvalo za živali", — "Priprava, ki se z njeno pomočjo ohrani pri dvokolesnih vozovih ravno-težje", — "Avtomatični ugaševalee sveč". Vendarle pa moramo priznati, da ideje, za katere tukaj gre, pravzaprav niso ravno tako napačne. Morda se kdaj le prav dobro obnesejo v praksi in nikakor jih ne smemo kar kratkomalo zasmehovati in odklanjati. Ravno take iznajdbe, ki so v zvezi z vsakdanjimi potrebami življenja, so bile za človeštvo često neprecenljive vrednosti in so prinesle iznajditelju velikanske svote. Tako je prinesel zvonec, ki visi nad plinovim plameuč-kom, duševnemu očetu blizu pet miljonov kron. Direktno v spanju je prišel baje neki inženir Springer na to, kako bi se dal napraviti avtomatično delujoč zapor. Zbudil »e je in je poizkusil prestaviti v resnico, kar so ga bile učile sanje. In posrečilo se mu je. Nekaj dni pozneje »nu je že nekdo ponudil za njegov patent 36.000 dolarjev. Srečni človek je torej v resnici v spanju prišel do denarja.» • V čas i je pa bil le slučaj, ki igra že tako in tako veliko vlog" na polju izumov, oni Promet^j, ki je pokazal človeku luč spoznanja, po kateri poti pride do zlata. Živel je v severoainerikanski državi Maine neki farmar, prileten mož, ki ga je silno dražilo to, da so porabili njegovi števlini otroci toliko obutali. Vedno nove čevlje in nove čevlje! A vsaki so bili naenkrat za nič; zlasti spredaj na prstih so bili vsaki takoj obrabljeni ali celo poškodovani. To mu je vdihnilo v modro glavo srečno misel, da je oborožil vsake nove čevlje na prstih z bakrenim oklepom. To je pomagalo izborno; vsaki čevlji so trajali trikrat dalje, nego prej. Neki trgovec, ki je ravno obiskal farmo, je svetoval modremu farmarju, naj vzame na to pripravo patent. Kakor je bilo rečeno, je bilo storjeno. Nekan tednov pozneje je bU patent že dalje prodan za 400,000 mark. Neredko je že tndl pravočasno patentirana igrača naredila kneza iz ubogega nemaniča. Neki pleskar se ravno Žuri s tem, ds bi nadahnil stene ▼itfoker'hile z novimi barvami; visoko gprl stoji na lestvi. Ker potrebuje rsvno nekaj kljuk zaponk, vzame dve nsenkrst v roko, Pri tem mu pa rsponki| pidetA // Umigo »n več ur» se mora truditi, preden ju razreši. To ga je pripravilo do tega, da je sestavil dvojno zaponko; če sta se obodla oba dela zaponke drug v druge-gs, ju je mogel zopet ločiti le človek, ki je poznsl neko skrito njuno posebnost. Torej nekaka igra-čs za odrasle, potrata časa za one, ki jih morejo take stvari kratkočasiti! Ko je patent naznanil, so ahomizgavali z ramami, češ, pri tem pa že ni pod črepinjo vse prav v redu. A mož je pri tem obogatel. Iz kraljestva patentov je tudi sledeča do-godbica, ki je Že zato vredna, da se omeni, ker na posebno karakterističen način dokazuje, kako se na tem svetu vse spreminja. Leta 1899, 18. malega travna, je bilo v nemškem državnem zboru prvo branje mesnega in mesarskega zakona. Poslanec Vielhaven je trdil v svojem govoru, da je slišal, 1 da nameravajo nazvati Amerikanci neko posebno dragoceno šunko "Buelowo šunko". To v zahvalo za oČividno protekcijo, katero so uživali ameri-kanski mesni izdelki v veliko škodo domačih od tedanjega državnega tajnika urada za vnanje posle. Za to opombo je vtaknil govornik v žep opomin na red; o slučaju se je mnogo govorilo in "Buelowa šunka" je postala pravcata krilata beseda. Nekemu mesarskemu mojstru v Hamburgu se je zdelo posebno imenitno, da bi prehitel Amerikanee, in hitro je zahteval od cesarskega patentnega urada zakonitega varstva besede — "Buelowa šunka" za gotove svoje izdelke. Imenovani urad mu je pa odgovoril, "da je sicer navada, da se rabijo imena velikih mož kot fan-tastna imena pri varstvu vzorcev, kakor Bis-marek, Hohenlohe, i dr., ker so se ti možje odlikovali in so njih imena znana in slavna, v tem slučaju pa, če je z izrazom "Buelovv" mišljen državni tajnik ursds za vnanje posle, stvar ni taka, ker ta še ni izvriil dovolj imenitnih činov, da bi bilo njegovo ime slavno iu splošno znano. Zato se mora vpis besede "Buelovva šunka" odkloniti". Mož iunk se pa ni dal kar tako ugnati v kozji rog. Iskal je in iskal, dokler ni izvohal nekje mesarja z imenom Buelow. Tega je pregovoril, da mu je dal v njegov namen svoje ime in nato je bila varstvena znamka "Bueloua šunka" brez vseh ovir vpisana v patentni seznam. Patenti — nič kot patenti, kakor daleč sega v t Ivan Podrobnik: Gospod Jezeršek je prišel v zadrege, strašne zadrege. In sicer v denarne zadrege, izvirajoče iz njegovega javnega, gospodarskega delovanja. Bog ve, da ni nameraval nič slabega: da se je stvar posrečila, imeli bi bili ljudje lepe zaslužke, on pa bi za setoe ne bil zahteval nič več, nego mu je pritikalo po poštenih trgovskih načelih, ali pa še toliko ne; toda v zadnjem hipu se je cel posel tako bedasto zverižil, da ga ni mogel več raz-motati in da so se vsi računi zmešali. A treba jih je bilo urediti in sicer nemudoma! Pet tisoč kron bi bilo dovolj, samo pet tisoč, samo kje jih dobiti.. Lahko bi stvar odkrito povedal na pristojnem mestu in bili bi mu pomagali. In tega se res nt piašil, da bi bil moral potem po nialeni vračati in da bi se mu bilo treba vočigled njegovih pičlih dohodkov za nedogleden čas odreči vsake udobnosti; ali zavedal se je, da bi bila s tem odrezana tudi njegova karijera: vrgli bi ga v kak zakoten kraj in njegov brezdvomni orga-nizatorični talent bi bil najbrže za vedno pokopan. In tega ob svoji navdušenosti za stvar ne bi bil mogel prenesti, trdno uverjen predvsem, da bi ta škoda javnemu blagru ne bila v nikakeni raz -merju s skoro neznatnim povodom. Ne, ta pot mu je bila zaprta. Prijateljev, ki hi se bili mogli zan* 'zložiti za tako vsoto, ni imel in se je tudi tresel žt ob sami misli, da bi se moral pred kom toliko ponižati. In končno bi tako prišla cela ,stvar morda na še veliko nelepši način na dan, nego da jo sam odkrito pove. "Ali denar do pondeljka moram imeti, pa naj »e samemu vragu zapišem!" je zastokal, ko je že peto popolnoma prečuto noč stopal po svoji sobi gor in dol. No, komaj da je te besede izustil, že se 11111 je noga sama ustavila. "Vragu se zapišem ..." so se zategnile njegove misli. Srce ae je preatraiilo, ustavilo, a usta so besede še enkrat j>ono vile. Hm . . . jnisel sama ni pregreha ... Da stori, bi bil težek greh . . . Ampak nazadnje ... saj ni še rečeno, da se z vragom mora res tudi s pajdaši t i, a ko ga pokliče ... In da ga premaga, da ostane trden na vse slakc obljube, ki mu jih bo oni za tako ceno brezdvonino stavil, da postavi s tako sijajnim uspehom svojo krepost takorekoč na po -skušnjo, — zasluga bi ne bila manjša od pregrehe in odpuščanje takorekoč za petami ... Boril se je še štiri dni sem, štiri dni tjs, teden je iels težkimi, nerodnimi, enakomernimi, ali ali ah, le s prehitrimi koraki h kraju: tif:,torek, taf: sreda, tif: četrtek, taf: petek---stoj! še jutri in nedelja, a v pondeljek so tu in vse bo izgubljeno! In v petek zvečer se je odločil . . . Rekel je, da ima nujni posel in je odšel v društvene prostore, kjer je zaprl vsa vrata za seboj. Zastrl je z največjo pazljivostjo vsa okna, ugasnil luč, prižgal sveče, se ogledal še enkrat, ali so odstranjene vse svete reči, in je odprl na visokem, črnem tfto« jalu ogromno črno vezano knjigo: kalamon. In začel je z nekoliko podrgetavajočim polglasom či-tati strašno za k lete v, s krajcem pogleda pa jo k^l, odkod se prikaže: iz kota, skozi zaprto okno, skozi prislonjena vrata? Kar naenkrat,— ni bil še na sredi precej dol-•je in z veliko natančnostjo, spretnostjo, skofaj bi rekli tudi spoštljivostjo, seveda v vse druge svrhe sestavljene formule, — znnaj ptetfvrnti rs-hel šum, nato tih plchak hehet in diskretno trkanje na vrata. "Že dovolj, že dovolj, prečastiti, ne trudile se dalje!" » b» že stoji tik pred pisslnikom visok, nekoliko preveč tensk gospod v črnem dolgem salonu, a črnimi rokavicami na rokah, s trdim klobukom v levici in malim kovčegom v desnici. Oči so mu bistre, smejejo se prej dobrodušno rego kaj drugega, usta so tanka, da, a dosti prijetna in brada ni niČ bolj «pičasta nego jo nosi učitelj Peter Jezeršek iz sosednjega Škrilja. Sploh se Jezer-šku zdi, da i cela j*>stava, a posebno tudi glas do-šleca nemalo spominja na tega njegovega naj -večjega protivnika. In edino to bi bilo moglo Laziti dober vtisk, ki ga je došlec nanj napravil, tem bolj, ker vragu človek že lahko pripisuje zmožnost, ds bi si bil mogel izbrati kako manj netaktno obliko r.a svoje utelešenje. JezeršeU je previdno potegnil tudi malo zraka v nosnice, aii o onem duhu po žveplu, o katerem govore ljudje, ki so videli v svojem življenju vse prej nego vraga, ni bilo ne duha ne sluha. "Tako hitro!" je vzkliknil Jezeršek bolj nehote nego hote. "He, he!" se je zopet zahehetal došlec tako r.aravno, da je Jezeršek za hip zadvomil, ali ni njegov protivnik, vrafcjî kakor je bil, na kak na-. Čin zavohal njegove namene, se nekoliko prešemil ter se prišel norčevat iz njega. Ali ne, bil je res vrag in je nadaljeval : "lic, he, gospod kaplan, niso več časi, da bi.se človek (prav res: človek! je rekel) pustil dolgo čr.sa prosi4i, — nazadnje se mi Še premislite ob ti nepotrebno dolgi molitvici. Ali dovoliie predvsem, da malo odložim!" Jezeršek je vljudno prejel za stol, toda oni je ^odkimal. "Hvala! Pojdiva rajši k mizi in prinesite še sveče tja!" je rekel ter je stopil hitro, — in prav nič ui šopal — k obširni mizi, kjer je porinil «pretnp nekoliko aktov vstran, da je bilo več prostora. In potem je počasi slekel rokavice ter začel pogled! Kako so zasmehovali celo njegovi praktični rojaki Severoamerikanca, ki je^ zahteval zakonitega varstva za kovinske gumbe pri čevljih! Ta iznajdba, sama na sebi tako priprosta, ga je naredila za milijonarja. Mnogo drugače se ni go* dilo onemu, ki je prvi nadomestil gumbe pri ro-kovlcah z "mehaniko"; podobno je bilo z onim, ki je prvi začel zamaševati steklenice s kovinskim zainaškom mesto s probkovim, in nič drugače z o-nlm, ki je izumil jaške za konzerve, pri katerih ni treba noža, če se hočejo odpreti, ker se dajo odpreti s samim pritiskom. VČasi patentira kdo kako pozabljeno stvar ali izgubljeno tehniško umetnost. Tako je bilo s takozvaiiimi varnostnimi iglami, ki niso bile pravzaprav nič drugega, kakor zvesta kopija iz starorimskih časov. Tisti, ki jih je zopet oživil, je po njih obogatel. Pred nekaj desetletji je brskal neki Benečan po starih knjigah in obledelih rokopisih. Pri tem je naletel 11a stare recepte, po katerih so stari umetniki palače dožev izdelovali slav nozvane steklene posode in posodice. Umetnost se je bila popolnoma izgubila; nihče ni vedel več zanjo. Ljudje so neverjetno zmajevali, ko je zahteval Commendatore Salviati, tako se je imenoval oni srečni človek, na to staro umetnost patent. Imel je krasne uspehe. Ni vsakdo tako neumen, kakor čevljar Gregor Urban Iz Budjevic, ki je izumil, kakor je dokazano, črnilo za čevlje, a je moral doživeti, kako so drugi s to njegovo iznajdbo obogateli, sam si je pa moral s trudom služiti vsakdanji kruh. Kovinsko pero je izumil leta 1808 neki učitelj v Kra-ljevcu na Pruskem. Razbobnal je to novico v svet, vesel lepefea uspeha. Zvedel jo je tudi Anglež Mr. Perry v Birminghamu; patentiral je iznajdbo hitro kot svojo in postal je miljouar, dočim je umrl njen pravi duševni oče v revščini, Anglež je bil pač Anglež. Neštete iznajdbe imajo le tedaj pomen, če se morejo z velikim kapitalom spraviti v prakso. Reven iznajditelj ne more sam z njimi ničesar začeti. Ako hoče imeti sploh kaj dobička od svojega dela, mora iznajdbo prodati. In dostikrat se zgodi, da dobi zanjo primeroma malenkost, kdor jo nakupi, pa pridobi miljone. V splošnem koristijo iznajdbe dandanes posameznikom veliko več kakor splošnosti, in to ovira napredek. Marsikdo, ki bi bil sposoben, pa ne more napraviti ali dovršiti svoje morda resnično važne iznajdbe, ker nima finančnih sredstev zanjo. Tudi za iznajdbe in iznajditelje pride pravi veliki čas šele tedaj, ko se kapitalistični sistem umakne boljšemu, socialističnemu. Vragov eksperiment jemat) s svojimi finimi rokami iz kovčega: najprej srednje veliko škatljo, ki jo je dal na oni kraj mize; potem čisto novo pero na črneui ročniku ("S tem bom podpisal!'' je spoznal Jezeršek), potem svetel operacijski nožič ("S tem mi bo žile odprl V se je stresel); potem pa nialo stekleničko ("O, kolika obzirnost: karbol za desiuficiranje rezi -Ja!") in končno veliko polo žoltega pergamontne-ga papirja, že vso popisano s prelepo pisavo in vso okrašeno z drznimi arabeskami. Popodha! kon-trakt! In že vse izdelano in pripravljeno za podpis, kakor da je prišel notar*) z naročenim ak-toni!" ... * Jezeršek je gledal in molčal; a naenkrat mu je bilo, kakor da ga noge več prav ne držijo, in že je sedel 11a stolu za seboj. Došlec se je lahko priklonil, kakor da vidi v tem dovoljenje, da tudi on sede, ter se je udobno zleknil v obširen stol pred pisalno mizo. "Stvar bi bila torej v redu, a treba je, vam pogodbo vseeno prečitam," se je zdajci oglasil. Kaplan bi bil stavil, da zdaj notarja Ovsenja-ka oponaša, ko je prihajal legalizirat podpise 110-voizbranih članov načelstva. Ali mogoče ravno radi tega se je Jezeršku tudi naenkrat zazdelo, da se vsa stvar vrši povsem človeško, skoro niti toliko svečano ne, kakor je znal to napraviti Ovsenjak, in to mu je dalo pogum, da je z nepričakovano odločnostjo- onega ustavil: "Ne zamerite, gospod, ali zdi se mi vendar potrebna da se predvsem sporazumeva, kaj hočete vi in kaj hočem jaz; potem šele bomo morebiti pogodbo pisali in podpisovali ali pa ne. Tako 11a primer ..." (Dalje). Poslednji dnevi Štefana Poljancda Klavrne sence, brez svojega obraza, brez svojega glasu, v megli omahujoče! V polišinelih se je pretakala gorka usurpea če! V polišinelih se je pretakala gorka kri umetnika, ki jih je držal na vrvici — v sencah, usur-patorjih, se ne pertaka križivega človeka, kakor hi bilo potreba in kakor je bila namera, t ml i ne kri umetnika, zakaj umetnika ni, temveč pretaka se vrag vedi kaj, le ne življenje. f1meri se, po-tvora, brez vzroka, vriaka brez vzroka, brez vzroka naposled umrje in nolienc solze z a njim. Nobene solze, zakaj soroden ni bil ne meni, ne tebi, stotero obrazov je imel in nobeden ni bil resničen. Če mu pa bi se jezil zaradi teh stvari? Štefan Poljanee je moj človek in vse drugo me nič ne briga. Toliko pa lahko pravim: nobena klavrna senca v najbolj klavrni zgodbi se ni v tako kratkem času tako korenito izpremenila, kakor se je izpremenil Štefan Poljanee, ko je stal pred durmi ter poslušsl korake, ki ao se bližali. Drugim pripovedovalcem ae pripeti nezgoda, da se jim izpremeni junak po govorici, po duhu, po značaju; Štefan Poljanee pa se je izpremenil ae lo v obraz, tako močno izpremenil, da sem ga komaj sam spoznal. Kar je drugače samo tehniška nerodnost slabega pripovedovalca tukaj je gola resnica. Gospod Valentin je rekel, ds je spoznanje prvo poglavje smrti; in Štefana Po-ljanea je bilo obsenčilo spoznanje, snfjrt je bila zapisana na njegovem čelu. Duri so se odprle, v mračni predsobi je stisnil Štefan drobno, gor"ko roko in je stopil v izbo. "Dober večer, Matilda!" V izbi je gorela svetilka tako dremotifo, d« je razločil Štefan komaj beli obraz poleg sebe. Zdelo se mu je, da so oči objokane in ds so lepe ustnice blede. "Vedela sem, da prideš." •Sedel je na zofo in je uprl dlani na kolena. "Ni bilo tako gotovo, Matilda, ni "bilo tako gotovo. — človek, ki prihaja v leta, mora računati s praktičnimi razmerami. Časi ne spreminjajo, doba prehiteva dobo in gorje mu, kdor ostane zadaj. Ali poznaš gospoda Valentina?" Matilda je sedla poleg njega in mn je gledala v obraz s strmečimi očmi. Nsto je vstala, privila je svetilko ter vzdignila senčnik. "Ali si ti, ali nisi? Po besedah te ne poznam, komaj da te poznam po glasu in licu!" "Posveti, Matilda! Tudi jaz sem radoveden, 'kakšen je človek, ki je bil včeraj še poet iz tiste l«pe, nedavno izumrle družine in ki danes že računi a praktičnimi razmerami." 'Pogledal je v ogledalo in se je zadovoljno nasmehnil* "Dobro! Jako dobro! — No, Matilda? Tvoje oči so objokane." "Ali si prišel gledat moje. solze? Verjemi, da me je sram; jutri se že fliorda posuše." "Tako je prav. Jaz sem jokal zaradi tebe. dalj časa in tiste solze so bile prav tako brezpomembne, kakor so tvoje. Človek mora račun it i s praktičnimi razmerami. Jaz ležim na smrtni postelji, Matilda." 1 "Tudi meni se zdi." "Tvoje oči so bile bistre od nekdaj. — Cilj, Matilda! Ali se spominjaš tistih časov, ko sem te ljubil po trubadursko? Vsi smo takrat tako ljubili, vsi Smo bili poetje, z verzi in brez verzov. Sanjači smo bili, hrepeneči v neskončnosti in v aolnce, zato ker je bjlo naše Življenje tako tesno in temno." i "Zdaj poznam tvoj glss." "To je zaradi živahnih spominov. — Žalostno je bilo naše življenje, ampak nikoli se ni porodila tako žarka luč iz noči kakor tedaj, ko smo zapeli v nižavah pesem o hrepenenju, ki se bo glasila v večnost. Ti sama, Matilda, si slišala to pesem in ne boš je pozabila nikoli, kakor je svet ne bo pozabil. Pesem ti je bila pogodi, našega življenja pa te je bilo strah. Vsi smo ti peli pesmi, jaz najslabše, vsi smo koprneli k tebi, jaz najbolj, ampak ti si bila daleč, najimenitnejši pevci so umrli na potu, drugi, mlačnejši — uva-žujejo praktične razmere." "(lovori krščansko, Štefan!" "(>pr«*ti, zmotili so me živahni spomini, —p ln zdaj ti oznanim, Matilda, da je tista doba za zniirom pri kraju. Jaz sem med tistimi, ki uva-žujejo praktične razmere (začel sem že in mislim, da pojde), in vprašani te slovesno: Matilda, ali hočeš z mano uvaževati praktične razmere?" "Kaj so «torili s tabo! — Prej nisi mogel tako govoriti; laž je v tvojem glasu." "Nič laži; saj nisem Petrin. Ali veš, Matilda, da nisva midva nič drugega nego navaden pla-gijt? Midva in z nama Petrin? VpraAal sem te le enkrat: ali po*naš gospoda Valentina?" *4Poznam ga." , (Dalje.) . ? i ' 1 r w " "v T T w * * PROLETAREC PROLETAREC UST ZA 1NTCRKSK DELAVSKBC1A LJUDSTVA. NAÔA KULTURA. IZHAJA VSAKI TOREK. _ - Lastnik in UdsJaUljt - Jngoslevaaska delavska liskovia družba v ( hicaga. Illine4s. Naročnina t Za Ameriko $2.00 za celo Uto, $1.00 za pol leta Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.25 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaliita je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovenska organisacijs Jufosl. — McUtiitilM IVIU v Ameriki. — Vee pritožbe glede nerednega pošilja-aja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku druibe Fr. Udovich, 1844 So. Raciu* Ave., Chicago, III. PROLETARIAN Ovm4 and published «vtry Tuesday by Sonth Slavic Workmen's Pub. Ct„ Chicago, Illinois. Subscription rates: United States ant Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, 11.25 for naif year. -:- RAZVOJ IM ŽENA. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): ••PROLETAREC* 400S W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS Telefon Lawnd&le 8157. VOJNE VRAŽE. Tudi za časa vojne cvete babje-verstvo. Ali pravilneje rečeno, v slabih časih se verjame še prav posebno vsaki vraži. Pa to ni čudno, saj ni tako smelo izmišljene vesli, da ji ne bi verjeli ljudje, samo da je v časopisu. — Tako je nedavno krožila po listih vest, da se bori z Angleži proti Nemcem tudi indijanski fakir, ki je popolnoma neranljiv. Krogla mu leti okoli glave in za nič na svetu ga ne zadene. Bajoneti in vsablje odlete od njega, kakor da bi bili iz gumija, in z granatami sc igra kakor z žogami. Skratka, fakir je neranljiv. Aii Angleži imajo le enega samega fa-kirja — in to je presneto malo. — Na Francoskem se zopet piše o — govorici topov. Med starejšimi top-niČarji je razširjeno mnenje, da žalostno tulijo topovi na predvečer nesrečne in krvave bitke. Čisto jasno so slišali tnHî celi oddelki žalostno kovinsko tuljenje topov. Enake vraže so. razširjene po Alzaciji. Po vsaki bitki kliče neznan, tajinstven gla* iz oblakov, koliko je padlo Nemcev ali Francozov. Če so pa številke tudi prave, o tem molče viri. — I)a se prikazujejo na bojišču tudi že davno umrli generali, je jasno, Joffru daje navodila Napoleon L, Nikolaju Nikolajevimi! pa general Skobe-lev. Čudno je le to, da vidijo prikazni generalov le ljudje, ki ostanejo doma. — Na Kavkazu kupujejo žene suknje vojakov, ki so bili najmanj trikrat že v boju. V tè obleke sc oblečejo dvakrat na mesec pred solnčnim zatonom in to prinaša — zvestobo v zakonu. Občudovanja vredna vraža! Samo da bi danes ne pomagali niti kupi uniform, kaj šele ena suknja! — Ta tovi kupujejo krogle, ki so obti čale vojakom v dlani. Če imajo take krogle pri sebi, potem jih nikdar nihče ne zasači in potem lahko kradejo nemoteno. Kn poglavar tatov je nosil pri sebi 20 takih krogel j in to mu je pomagalo, da je dobil iserjaj deset let ječe.—Lepa vraža je razširjena pri prostih ženicah v Litvi. Matere, ki imajo sinove v vojni, se zbirajo, v pri prosti koči in tam negujejo zapuščene in pohabljene otroke z vso nežnostjo. Prepričane so, da je to nežno negovanje otrok koristno njihovim sinovom in da jih to u-branj pred smrtjo. — In končno je še vraža ljubiteljev dolgih požir -kov. Ti so sedaj v permanent. Prepričani so, da morajo piti, če pride slaba vest, in da morajo piti, če pride dobra vest. Pijejo torej vedno. Pri tem sc pa jeze na ljudi, ki zahajajo v koncerte hi v gledališče, ker da niso dont i iskreni in domoljubni. Velik je pomen besede kultura. Vse, kar je človek v stotisočlet-jih ustvaril s svojimi rokami in možgani, obsega ta beseda. Vsi sadovi telesnega in duševnega dela vseh vekov in vseh narodov so kultura. Kdor misli, da je Bog človeka ustvaril kot posebno bitje, kateremu od vsega začetka služi zem lja iii ves svet od lune in solnca pa do zadnje zvezde; kdor misli, da je vsegamogočen Bog vdihnil človeku svojo dušo, ne bo nikdar mogel prav in zadostno oceniti kulture. Kaj i)iy pomeni največje delo, če ga je človek izvršil le kot posredovalec vsegavednega, ne skončuo modrega Boga, kateremu ni nič nemogoče? Velikanski pomen kulture nto re le tisti prav razumeti, kdor se je naučil moderno, prirodoslov4 no misliti. * Ce vemo, da se je človek nekoč pojavil na zemlji kot pro-. dukt neznansko dolgega življen-skega razvoja in da mu je priro-da nemo ukazala: "Zdaj glej, da sam napraviš iz sebe, kar moreš!'" —a da mu ni dala ne orodja ne o-rožja in ga ni posadila v nobeno šolo, da bi bil sprejel znanje in izkušnje dolgih preteklih dob, in če s tako mislijo pregledamo njegove velikanske pridobitve, če se spreidemo po njegovih mestih, o-zremo po njegovih poljih, pope ljemo po njegovih železnicah, po letimo z njegovimi samoleti v zrak, pogledamo njegove tovar ne, obiščemo njegove muzeje in galerije, vseučilišča in gledališča, tedaj nam mora prsi napolniti spoštovanje do dela, ki je vse to ustvarilo — .takorekoč iz nič. Iznajdbe se bodo gotovo še nadaljevale; nove železnice se bodo gradile, nove knjige pisale, avto mobili in aeroplani se bodo zbolj-šavali. 1 sem ne misli ruški zakona, hoče | kraljem Antijohom II. je moral ojskovodja Cornelius Scipio Af- Kuduiške nezgode so se meseea julija zopet pomnožile v državi West Virginia. Cbitih je bilo šti-riinštirideset rudarjev, 40 v rud-aikih in 4 zunaj rudnikov. Med smrtno ponesrečenimi rudarji je Naša kultura se je visoko povzpela in mi vidimo njeno višino najbolje, ker jo merimo od onega začetka, ko še ni bilo nič. Toda mi ne vidimo le njenih ogromnih bogastev, ampak vidimo tudi tiste trume, ki nosijo človeško obličje, pa je ne uživajo. Visoka je kultura dvajsetega stoletja. Ali kako naj zadovoljuje človeka, ki si ni dal zrasti mrene na očeh, pa mora gledati tudi njeno nasprotno stran T , Vseučilišča imamo, na katerih se človek lahko naužije vsega znanja vekov. Neprecenljivo duševno bogastvo je tam našlo svoj dom in vede odgovarjajo na naj-globokejša vprašanja, ki jih more izgrebsti človeški razum. Ali zunaj stoji na tisoče in tisoče ljudi, ki so željni spoznanja, lačni pouka, pa so jim vrata zaprta. In ne le znanja—samega kruha, vsakdanjega najnavadnejšega kruha so lačni. Ne le v gospodarskem, ampak tudi v duševnem oziru zijajo v naši družbi, največja nasprotja, in druga niso nič manj kričeča od prvih. Morete li se zadovoljiti s tako kulturo? Visoka, bogata je kultura našega časa. Toda snoc' pa dav' je slanca padla na zelene travnike, je vse travco pomorila in te žlahtne rožice . . . t V Evropi je vzdivjala nenadoma od zverskih instinktov izzvana vojna. Visoka je bila kultura skoraj kakor babilonski stolp. A prišel je sunek — in glej! Vsa visoka stavba se je zamajala, njen največji del leži v razvalinah. Kulturna so sredstva, kulturno je orodje, a poslužuje se ga barbarstvo. Visoka je bila kultura, ali prešibka. V širino se ni razvila in trdnega temelja ni imela. Kulture ne preklinjamo kakor mračnjaki, obračajoči neprenehoma oči nazaj. Ali nezadostna nam je. Zavarovana ni. Zato zahtevamo, da se utrdi in obvaruje napadov, ki uničujejo v kratkih trideset Američanov in štirinajst j tednih, kar je zgradila v stolet-tujezemeev. PrViog in skale so u- jih. bile petindvajs^rez deleža je odhajala v svoj tesni delokrog. Vso dolgo dobo do francoske revoluci je je bilo v časih mirnega razvoja življenje žene enako. V vsak zgo dovinski preobrat je stopila bre/ prave notranje zveze, njenega bi stva ni preust rojila evolucija, rato je bil njen nastop le udarec v, vodo. &ele v dobi francoske revolucije je polagoma v njej zorelo spoznanje, da ni samo spolno bitje, ampak da je organizem človeške družbe. .Nastop francoskih žen v onih burnih časih je pospešil notranji razvoj ženstva, tudi izven francoskih mej. Takrat prvič so zahtevale žene za svoje sodelovanje tudi plačilo, in Olimpiade Gouges je zaklicala tedaj v imenu svojih sester: "Če ima žena pravico, da gre na morišče, mora imeti pravico, da stopi na tribuno.'»Kolikor ni dozorelo spoznanje v tej dobi, je dozorelo, ko je zavladal kapitalizem, ki je ženo zasužnjil in osvobodil. Ni je le priklenil s težkimi verigami k stroju, odprl ji je dušo socializem, in jo tako osvobodil. Žena ae« C**'* motati iz onega omrežjiv lufcerem je nezavedna prebila tako dolgo. Nezadovoljna je postala z življenjem, ki je bilo pravzprav le odsev življenja. Preden je mogla stopiti v življenjski boj, je morala podreti kitajski zid predsodkov, ki so vladali v družbi o njeni nalogi, o njenem življenskem namenu. Ni hotela biti samo roditeljica, hotela je, da pripozna družba vpliv njenega mišljenja in delovanja na razvoj človeštva. Vsaka žena, ki jo imenujemo roditeljico, je spoznala, da ho ji pri njenem delovanju največja ovira oni nauki, ki jih je tako dolgo narekoval Rim vsemu svetu in katerim se je velika množina brez premisleka, sugestivno pokorila. Pokvarjena vera, ki ni dopuščala nobene svobode, ki se je krepko upirala modernim nazorom, ker so ti ogrožali njeno nadvlado, je bila največja zapreka njenemu nastopu. In ko je «poznala, kje tiči pravi vzrok njene zaostalosti, je z ner vozno naglico hitela, da se o-trese jarma, v katerega jo je o-klepal Rim in njegova črna armada, ki je skovala iz »vere in politike klerikalizem. Klerikalizem ne priklepa žen stva nase s tem, da bi mu podajal neskaljeno resnico, temveč s tem, da kliče ženstvu z hohneČi-mi frazami, da je on edini zaščitnik družinskega življenja, v katerem more žena živeti življenje brez neposrednega trdega boja za obstaneV* . . Prikriva ženi neoporečno resnico, da gre smer današnjega življenskega razvoja za tem, da mora žena stopati v vr sto pridobivajočih. Če ji pa da kakšne koncesije v javnem življenju, tedaj jih ji ne da iz nesebičnih namenov, ne zato, da bi priznal njeno vrednost, temveč zato, ker vidi, kako se pripravlja nje gov pogin, da se bliža konec njegove nadvlade. S hinavskim, podlim zavijanjem resnice skuša prepričati ženstvo, da hočejo socialisti namesto zakona svobod» no ljubezen. Ali kadar izrekajo klerikalci ti dve besedi, ji izgovarjajo z naglasom, da čuti vsakdo, da se skriva v teh besedah nekaj gnusnega nekaj, kar ponižuje ženo brez mejno. Zakaj, če slišijo nekateri ljudje besedo svoboda, tedaj so iz uma, tedaj si predstavljajo razmere, v katerih bo dela vsak to, kar koristi njemu, brez ozira na prid celokupnosti Če pa slišijo to besedo v zvezi z besedo ljubezen, tedaj mislijo na divje orgije, na pohotnost in razuzdanost, ftociali- ga pa dvigniti z onega kužnega ozračja, iz nezdravih razmer, ki ubijajo osebnost, hoče vzgojiti 1 njorvu » wuj rica nus z velikimi četami preiti ožino, da je mogel na to prema- inoža in ženo tako, da jima bo za- gat i svojega sovražnika pri Mag kon idealna zveza, ne trgovska neziji leta 190. Leta 84 pred Kri-pogodba. Za tak zakon je reR tre-1 sto in je šel Sula čez llelespont ha predvsem svobode, da ne visi I po bitkah pri Kaironeji in Orho-žena na možu, ali mož na ženi ka- uienosu in je sklenil potem mir s kor jeklena sopna, da se ne ino- kraljem Pontusa v Dardanosu, od re razvijati neomejeno osebnost katerega kraja ima sedaj ožina ne enega, ne druzega. Zato zahte- ime Dardanele. va, da bodi žena ekonomično ne- H0 Turki zasedli Malo Azi- edvisna od moža, da ne postane j0 jn se pripravljali, da udero v ženi zakon le mirno, neplodno za- Evropo, je bila poslana na priza-vetje, ampak vir novega, obsež- Ljevanjt. papeža Ivana XXII. kr-nega dela. In tiste svobodne 1 ju- j ¿(*.aMHka armada na beneških, na bežni, kakor jo razume klerikalizem, je največ v onih visokih krogih, ki so njegovi najzvestejši zavezniki, ne pa v delavskih slojih. Žena, pridobljena socializmu, pomenja za razvoj človeštva neizmerno veliko. Socializem ji odpira oči, da vidi življenje takšno, kakršno je, ne pa lakšno, kakršno ji kaže hinavski klerikalizem. Zbuja njeno socialno vest, pridobiva jo za nesebično delo. Socialistične žene so tisti element, ki bo z novimi, svežimi močmi prerodil družbo, ker «0 nastopile pot iz teme okamne\ih dogem, ter stopajo ponosno, samozavestno v svetlobo spoznanja in resnice. Kakor se ne da ustaviti plaz z gore, ki v svojem teku podre vse, kar se mu zo-perstavlja, tako se ne da ustaviti razvoj, ki ga je zapoČel socializem. Delavstvu in ženi gre bodočnost ! O DAEDANELAH Mars, bog vojne, je sicer surov patrou in se opira bolj na meč kakor na knjigo, toda hočeš ali nočeš obuja vendar tudi nekoliko znastvenega zanimanja in agitira, četudi bolj po sili kakor po svoji volji, med drugim precej za razširjanje geografičnega znanja. Lahko si miiitarist, pacifist, ali karkoli, toda živeti absolutno brez zanimanja za vojno ne moreš, če nisi idiot ali pa mašina. Ravno če sovražiš vojno, moraš zasledovati ujtut razvoj in njene dogodke, daguioneš tem močneje utemeljiti svoje protivojno stališče. In čim se zanimaš za vojno, se moraš zanimati tudi za zemljepis. Čitaš, da prodirajo Rusi proti Ko-relu; treba je za vraga vendar vedeti, ali je ta Kovel v Bukovi-ni, v Galiciji, na Kavkazu ali o: krog Rige. Kje je Bazentin, o krog katerega se preganjajo Angleži in Nemci? Iskat ga greš, pa najdeš celo dva Bazentina. Dosti jih je, ki so slišali ime Verduna prvič, ko so ga začele nemške armade naskakovati. A če so ga prej slišali, so že davno pozabili na to. Cigar zanimanje je resno, ta pa najde pot od geografije tudi malo dalje. Krvavi dogodki svetovne vojne mu odpirajo knjigo zgodovine, obujajo spomin za znanje, ki je že zaspalo, pa dajejo tiuli nov pouk. Veliko vlogo so v tej vojni i grale Dardanele, zlasti lani. k» so Angleži skušali prodreti skozi to morsko ožino do Carigrada. In ob teh dogodkih se spominjamo, da ima ta vodna pot ž" dijgo zgodovino za sebe iu da je igrala že dostikrat v preteklosti znamenito, za mnoge narode vele važno vlogo. Boj za posest Dar-danel se je neštetokrat ponavlja1, iu najbrž so se tam odigravale krvave tragedije še v času, ko ni noben historičar beležil zgodovine, narodov. llelespont se je imenovala ta Sredozemskega v Črno morje vodeča vodna pot pri Grkih. V času, ko so se širile grške koloniji, ko ustanovili tam Grki utrjeni mesti Abydns in Lamsakos. Do slnitc-£ičncga pomena se je povzpel llelespont prvič, ko je leta 481 pred tfristom Kscrkses, perzijski kralj in vojskovodja, dal napraviti na najožjem kraju morske ožine velik iz 700 ladij sestavljen most, po katercuf je šla njegova armada v Evropo. Moral sc je pa pre-doče vse vojne. Kdorkoli zmaga, ljudstvo bi izgubilo, ako se ne uvede mednarodni sistem, ki naj prepreči vojne. Kaj naj pomaga izjava, da lina ljudstvo pravico odločati o svoji usodi, če je pa prepuščeno na milost in nemilost novim kršitvam in ni zavarovano potom ene oblasti, ki naj stoji nad narodi? To pa ne more biti nol»ena druga oblast, kakor liga narodov, v kateri ne bi bili vključeni le sedanji vojskujoči se narodi, ampak tudi vsak drug neodvisen narod. Ustava take lige narodov vključuje takojšnje vpostavljenje mednarodnega višjega sodišča, ne samo za uravnavanje sporekov med državami, ampak tudi takojšno in izdatno posredovanje med eno in drugo državo v zadeval», ki so važne z ozimni na interese in prestiž takih držav. Pod nadzorstvom lige narodov bo tiidi mogoče slišati nasvete ljudstev z namenom, da se organizirajo za samoodločevanje. Ta splošna pravica moro priti do veljave le potom splošnega glasovanja. Liga narodov kina ustanoviti poslovanje za mednarodni pravorek, določiti način, potoni katerega se ima vzdrževati svoboda in varnost za volitve, restavriranje političnih pravic poedincev, katere jim je sila in podjarmljenje odvzela, dalje ima odstraniti vsak poizkus v zvezi s poslu že va -njem pritiska ali korupcije iu preprečiti vsake na-daljne reprize. Istotako bo potrebno ustanoviti mednarodno postavodajo, v kateri bodo imeli svoje določene pravice zastopniki vseh civiliziranih držav, in z energičnim pritiskom delati naprej korak za korakom za razvoj mednarodne postavo -daje, sporazumno in definitivno vezoč številne države na skupne interese. Potom svečanega soglašatija vseh držav in ljudstev, ki so bili vprašani za svet,>c zavežejo, da strank za izravnanje, kakor je rečeno v predležc-čem. Odklonitev posredovauja aH predložitev za poravnavo vključuje samovoljni pritisk, in vsi narodi bodo vsled teag smatrali zadevo za svojo iu pred lože vsako zadevo tičoco se dveh, treh ali več se poslužili vseh sredstev , ki jiui bodo na razpolago, gospodarskih ali militarističnih, proti taki državi ali državam, ki bi odklonile posredovanje ali ki bi poskušale kršiti načelo miru. Toda odkrito sprejrtje pravil in odlokov nad-narodne oblasti vključuje popolno demokratizi-ranje vseh držav; odstranjenje vseh posredovalnih faktorjev, ki so bili do sedaj iu so imeli pra • vico izbirati med mirom in vojno; vzdrževanje ali ustanovitev postavodaj temelječe na izvolitvi potom najvišjih pravic ljudstva; odprava tajne diplomacije z nadiftnestitvijo uprave za zunanje zadeve pod nadzorstvom po0ilarnih postavodaj in objave vseh pogodb, katere ne smejo biti nikdar v protislovju s sporazumom Lige narodov, z absolutno odgovornostjo vlade iu zlasti zunanjega ministra vsake dežele svoji posta voda ji. Samo na ta navili bo mogoče izvesti odkrilo opustitev vsakovrstnega imperializma. Temelječa ua splošni demokraciji, v svetu, kjer bo medna rodna garancija proti napadom zajamčena, bo Liga narodov v stanju doseči popolno iztrebljenje sil kot sredstva za reševanje uitduarodnih razlik. Da pripravi liga narodov za soglasno odpravo prisilne vojaške službe v vseh deželah, mora pod-vzeti prve korake za prepoved novega oboroževanja na suhem in na morju in za skupno omejitev obstoječe oborožbe, s čimer se ljudstvo obremenjuje, kakor tudi za kontrolo vojnih izdelkov in izvedbo takih dogovorov, o katerih se pozneje spo-razume. Da se popolnoma odpravi profit, ki je v zvezi s pridelovanjem vojnega uiaterijala, in katerega interesi leže vedno v vojnem strašilu in progresivni tekmi v pripravljanju za vojno, imajo ta materijal prevzeti v svoje režije vlade. Narodi, oboroženi edino za -samoobrambo in /a tako akcijo, za kakršno jih morda Liga narodov pokliče v boju za obrambo mednarodnih pravic, bodo lahko, pod mednarodno kontrolo ustvarili prostovoljno isvežbano silo, ali pa organizirali za obrambo ves narod brez profesionelne armade /a daljšo dobo vojaške službe. Da bodo ta načela izdatna, izjavlja medzavez-niška konferenca, da morajo biti pravila, na podlagi katerih bo Liga narodov ustanovljena, vključena v pogodbo nriru in da bodo v naprej podlaga za izravnanje razlik. V tem duhu izraža konferenca svoje soglasje z izjavo predsednika Wilsona v njegovi zadnji poslanici: (1) Da mora vsaka stran končne poravnave temeljiti na potrebni pravičnosti dotične zadeve in po takih izvršitvah, ki so najbolj sigurne, da prineso trajen mir. (2) Da ljudstvo in kraji ne bodo iiieiijaiii iz ene suverenosti v drugo, kakor da so zastavljeno blago v igri ali živina, celo v veliki in sedaj djs-kreditirani igri kot prevagu sile, ampak da mora (3) vsak teritorialni sporazum, izhajajoč is te vojne biti izvršen v interesu in za blagostanje prizadetega ljudstva, in ue le kot del kakšne izvršitve ali kompromisa zahtev med nasprotujočimi državami. (4) Da se vsem dobro definiranhn narodnim aspiracijam poda največje zedoščenje, ki ga je mogoče dati brez bojazni, da se dajo z njo novim ali starini obstoječim elementom novi povodi za nesoglasja in nasprotja, ki bi utegnila v teku časa kršiti evropski mir in logično svetovni mir. III. Teritorij alna vprašanja. ij.—Medzavezniška konferenca uvažuje, da izjava načel ednarodnega zakona, prejetega od vseh narodov in nadomestitev navadne procedure za nasilna dejanja, potom katerih so se države na-zivale suverenim in dosedaj izravnavale svoje di-ferenee — v kratkem ustanovitev Lige narodov — ustvarja z ozirom na teritorialne probleme čisto nov položaj. Stara diplomacija in želja po nadvladi držav ali celo po ljudstvu, ki je skozi celo 19. stoletje služilo in jemalo prednost ter koruinpiralo narodnostne aspiraeije, je privedla Evropo v anarhične razmere in kaos, kar je vodilo neizogibno v seda -iijo katastrofo. + Konferenca izjavlja, da je.delavskega iu socialističnega gibanja dolžnost udušiti brez vsakega pomisleka imperialistične nakane v različnih državah, ki so vodile eno vlado za drugo z namenom. da s triumfom vojne sile pridobe nove teritorije ali gospodarska prvenstva. I vedba sistema mednarodnega zakona in garancije. omogočene potom Lige narodov, ima odpraviti zadnjo opravičbo napram tistim strate-gičnim protekcijam, katere so narodi doslej smatrali potrebne. (Dalje prihodnjič). Avstrija pred sedanjo vojno. (Konec.) 8KADRSK0 VPRAŠANJE. Ko je bilo Dunaju ustreženo s priznanjem albanske avtonomije, so velesile upale, da bo zdaj Avstrija dala mir. Toda dunajski hujskači niso želeli miru l-skali so venomer nove povode za vojno in naposled so ga našli v Skadru. Skadar so oblegali Črnogorci od začetka vojne. Imeli so z njim trdo opravilo, kajti mesto je od prirode in umetno utrjeno. Obramba je ;>ila močna. Turki so imeli dobro utrjene postojanke na vseh okoliških hribih. Avstrija je bila "nevtralna". Kakor druge države je iz daljave opazovala črnogorske uspehe in neuspehe ter ni dala nobenega znamenja od sebe, da jo ta boj kaj bolj zanima od drugih. Črnogorci so izgubili na tisoče vojakov iu Tarabošu in drugih postojankah. Ali kljub temu so se bližali mestu. In tudi skeptiki so začeli verjeti, da ga zavzamejo. Naenkrat se je Avstrija oglasila s protestom. "Skader mora poslati glaVno mesto Albanije. Črna Gora ga ne sme dobiti na noben način." Ako bi bila Avstrija v začetku vojne označila to stališč", je verjetno, da bi bila povzročila v Črni Gori veliko godrnjanja, toda nobenega d volim ni, da bi se Irili na Cetinju vdali. Veliko lože bi bili to storili, ko še ni bilo utrjeno upanje, da zavzamejo mesto, ko še ni padlo toliko žrtev m ko se še ni po vsej Črni Gori razširit«» mnenje, da je Skader življenjsko vprašanje z i deželo. Ali kakor namenoma je prišla Avstrija s svojo zahtevo takrat, ko jc bila izpolntev najtežja. Pa ne lc da je izrekla svojo voljo; zahtevala je tudi, da morajo velesile proti Črni Gori nastopati prav tako, kakor hoče topoglavi grof Berchtold. V Londonu so bili zbrani zastopniki vseh velesil. Vsi so iskali pota, da ohranijo mir. Hoteli so izpolniti željo Avstrije. Tudi Rusija je pritrdila, da postane Skader albanski, da si se je bila Črna Gora zanašala na rusko pomoč Ali velesile so hotele rešiti vprašanje brez nevarnosti za evropski mir. Avstrija pa se jc repenčila, če« če ne pokaže londonska konferenca od Berchtold a zahtevane eneržije, bo Avstrija samostojno nastopala in se nc bo ozirala.ua ostale velesile. Vsa Dalmacija. Hercegovina iu Bosna je bil i natlačena z avstrijskim vojaštvom. Ladje vozile bataljon za bataljonom proti jugu. V Bosni in Hercegovini so razglasili izjemno stanje. IVerch-toldovi šufti so razpustili vse socialistične organizacije in jim pobrali denar. V saiajcvski delavski dom so natlačili vojaštvo. V Dalmaciji so vpeljali izjemno stanje, ne da bi ga bili razglasili. Sto in sto oseb so zaprli. Profesorje, župane, sodnike, celo državne pravdnike so postavljali pred sodišče; vlačili so jih v Celovec, ker se niso zanašali na dalmatinska sodišča. Avstrija je hotela vojno! In da bi jo bolje "opravičila," jc nenadoma zopet napolnila ves svet s srbskimi in črnogorskimi grozotami, ki so bile baje že cele tedne stare, pa vendar ni o njih poročala. En dan je sprožila vse svoje bujke, ker je imels namen, da navduši i svojimi roparskimi istorijami prebivalstvo za vojno. Da ni takrat izbruhnila vojna, so prepi esta le velesile. Cc--bi bilo šlo po avstrijskem, M se bilo sedanje klanje pričelo že takrat. To so dejstva, ki jih krvavi lumpi okrog dunajskega hofburga in Belvcdera nikdar n* bodo* mogli utajiti, četudi bi radi. BALKANCI NAJ SE TEPO! Prva balkanska vojna se je končala. Odrin je padel v roke Bolgarom, ki so ga bili oldegali s srbsko pmnočjo; Skader so zavzeli Črnogorci. Poizkusi Turčije, v kateri je bil stari Kjamil paša podlegel fanatičnemu temperamentu Enver bega, da bi pripravila svojo vojsko do ofenzive pri Ča-taldži, so se ponesrečili. Turčija je podpisala londonski mir. Medtem se je poslabšalo razmerje med Srbijo in Bolgarsko. Tudi Grška, ki je pridobila veliko več ozemlja, nego bi bila mogla pričakovati po merilu svojih uspehov in pomoči, ki so jo zavezniki imeli od nje, si je zaželela še več. iu bi bila rada profit i ra I« na račun Bolgarske. Ta pa je bila v stiski tudi zaradi RiSnunijé, ki je že od začetka balkanske vojne zahtevala kos bolgarske zemlje kot "odškodnino" za to, ker se je Bolgarski* povečala v Traciji in Maeedoniji. Med Srbijo in Bolgarsko je bil dogovor, «In sprejmeta razsodišče ruskega carja, če ne dosežeta sporazuma. Tako posredovanje v kakršnikoli obliki, bodisi direktno razsodišče ali pa konferenca balkanskih ministrskih predsednikov v Pctro-gradu, bi bilo lahko zavarovalo mir ua Balkanu, ki so ga žeMe vse velesile. Ena vlada pa je bila, ki si ga ni želela: Avstrijska! Na Dunaju so komaj čakali, da si planejo zavezniki v lase; hoteli so, da bi balkanski narodi še bolj oslabeli, da bi izkrvaveli in da bi se potem dunajska roparska diplomacija 'lahko z njimi igrala kakor hriutova hči s pritlikavcem kmetom. • Avstrijska vlada jc neprenehoma mtrigirala: v vseh balkanskih spletkah so bili njeni prsti. Av. strija je podpirala Rum unijo, obenem je proteži-rala Bolgarsko. Lagala pa jc vsepovsod, vse jc hotela voditi za nos in uveljavljati jc hotela na Balkanu tisto podlo politiko, ki jo vrl poniŽHiia in ukročena. • Najprej je mislila to doseči z bolgarsko krvjo. Poizkusi posredovanja med Srbijo in Bolgar- sko so Avstriji sihio kvarili apetit. Nedvomno jc. da je dunajska diplomacija naporno vplivala ua Ferdinanda Kohuržana in jezuitsko izrabljala njegovo gorostasno častihlepnost, ki mu je priča-ravala sanje o balkanskem carstvu In p nasledstvu Simeona Velikega. Dognauo je, da se jc bolgarska vlada trudila za ohranitev miru. Tudi Pašičevo ministrstvo si je prizadevalo v tej smeri. Bilo je že skoraj gotovo, da sprejmeta obe državi petrogradsko posredovanje. Avstrija se je nanirdovaia. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza jc v hudinipeštaiiskem parlamentu — avstrijski parlament namreč kakor navadno v važnih dobah ni zboroval — razlagal stališče avstrijske skupne vlade: "Nič se ne vmešavati v balkanske spore! Če imajo balkanske države kakšne prepire, naj napravijo same, kar znajo; čc se hočejo stepsti, naj se stepo!" Naj se stepo, to je bila želja avstrijske vlade. Zato ni sama hotela posredovati za' mir. zato jc Migerirala Balkancem, naj tudi ruskega posredovanja ne sprejmo. Njen račun je bil ta. da zmaga v novi vojni Bolgarska, da bo Srbija pobita in skrčena, Bolgarska pa da Ik> morala oddati kos svoje zemlje Rumuniji. In avstrijska želja, da se ponesreči mir, se je izpofuila. Tisto noč, ko je bilo takorekoč gotovo, da sprejmejo v Belgradu in v Sofiji posredovanje, so ob Brcgttlnici počile puške. Bolgarska vlada jc bila sama presenečena ; ukazala je svoji vojski, naj nemudoma ustavi boj — ali bilo je prepozno. Proti njeni volji se je pričela vojna; preko njene glave je Koburžan ukazal napad. Iu Koburžan jc bil orodje Avstrije. Le uspeh ni bil tak, kakor si ga je želela Avstrija. Srbija ni bila pobita, temveč se je še prav . znatno povečala/Bolgarska pa je bila stisnjena od vseh strani: od zapada in jugozapada so jo napadali Srbi, Črnogorci in Grki, od severa je prodrla runiunska armada, od jugovzhoda je prijahala turška kavalerija v Odrin. BUKAREdKI MIR. Nevarnost za evropski mir jc bila v času druge balkanske vojne velikanska. Na Dunaju so hujskali. da naj avstrijska armada udari ua no-vopasarski sandžak in prekorači Savo. Čim bi se bilo 1o zgodilo, bi bila vzplamteln vsa Evropa in sedanja vojna bi bila že takrat vz-divjala. Za tak boj pa oficielna Avstrija vendar še ni imela korajle. Njena vedno zahrbtna politika ;c žela na Balkanu nepričakovane, ali neizogibne sadove. Bolgarska, naščuvana v obupno vojno, je bila prepuščena sama sebi, pričakovane avstrijwke pomoči ni bilo, skoraj vse, kar je v težki vojni s Turčijo pridobila, je bilo zopet izgubljeno. Bolgarska je postala žrtev avstrijske hujskarije in neodkritosrčnosti. Avstrijski laži o srbskih porazih niso mogle odškodovati Bolgarske za njene velike izgube. Medtem pa je izgubila Avstrija, kakor tisti mož, ki je hotel sedeti na dveh stoleli, svoj vpliv v Rumuniji. Ta je bila dotlej tiha zaveznica Avstrije in Nemčije. Ali navidezno dunajsko proteži-ranje Ferdinanda je razvnelo sovraštvo do Avstrije tudi na Rumunskem. V Bukareštu so nepre- gledne množice demonstrirale pred avstrijskim poslaništvom; po bukareških ulicah so odmevali groiuoviti klici: "Dol * |>erfidno Avstrijo!" In habsburško cesarstvo je izgubilo edinega prijatelja, ki ga je še imelo na Balkanu. Ko je bila nesrečna Bolgarska vsa izčrpana iu v nevarnosti, da prijala sovražnik v Sofijo, se je v Bukareštu sešla mirovna konferenca iu po razmeroma kratkih razpravah se je sklenil buka-reški mir. Pogoji so bili trdi za Bolgarsko. Vsi prijatelji bolgarskega naroda so obžalovali njegovo katastrofo. Toda edino sprejetje bukareške pogodbe je moglo zagotoviti mir. Tedaj se je Avstrija zopet oglasila — proti miru. Ona in Rusija sta bili edini državi, ki sta si pridržali "revizijo" — to se pravi izpremembo '»ukareškega miru. Debelo prijateljstvo jc vladalo nekaj časa med Avstrijo in carsko Rusijo, ki sta si bili po značaju svoje politike itak najbolj sorodni. Ali kmalu je minilo. Rusija je umaknila svoj pridržek, in na Dunaju so zagodrnjali. Kako lepo bi bilo to, z Rusijo skupaj skaliti mir in izvesti rop na Balkanu! Naj bi v božjem imenu Rusija kaj pokradla na vzhodu, če bi le Avstrija sporazumno .s severnim medvedom ponicndrala Srbijo in si odprla pot v Solun! Tudi ta račun se je izjalovil, in Avstrija, s svojo zahrbtnostjo osamljena, je morala vtakniti svoj protest v žep. AVSTRIJA POD OROŽJEM. Ves ta čas so bili avstrijski rezervisti mobilizirani. Vsa Bosna, Hercegovina, Dalmacija jc bila natlačena z vojaštvom. Ob severnih mejah jc mrgolelo čet. Ves ta čas jc bilo v Bosni in Hercegovini izjemno stanje; ustavne pravice so bile suspendirane, delavske organizacije in srbska društva so bila razpuščena; njih denar je bil pri policiji.. Ves ta čas jc na Hrvaškem vladal komisa -5-iat z absolutistično močjo. Za časopisje so veljali zakoni kakor v vojnem času, noben shod ni bil. mogoč, namesto županov so povsod sedeli vladni komisarji .policija je imela neomejene pravice. Ves ta čas jc bilo v Dalmaciji kakor v obsednem stanju. Na papirju so zakoni veljali, v resnici nc. Kdorkoli je Idi vladi in policiji količkaj sumljiv, je prišel v zapoi. Aretacije so izvrševali na uajhrutalnejši način kakor ob puntu; vsaka svobodna beseda je nakopala človeku obtožbo in ga spravila v ječo. Ves ta čas je po Kranjskem, Štajerskem in Primorskem mrgolelo špiclov in provokaterjev. V Ljubljani so kljub protestu občine vpeljali državno policijo; časopisi so se dannadan kotifisei-rali, socialistična društva kakor "Vzajemnost", čisto izobraževalna organizacija, so se razpuščala ; nedolžni Sokolski izleti so se prepovedovali, le |h>-licijski klerikalizem se je podpiral in pospeševal. Zadnji mir je bil že davno sklenjen; vojaštvo je bilo še vedno mobilizirano. In ko so naposled vendar morali poslati rezerviste domov, so pustili v Bosni še vedno pomnožene posadke. Na tisoče nadomestnih rezervistov je moralo protizakonito ostati pod orožjem. Zakaj in čemu? Posiljeni ultimatum Srbiji pojasnjuje tudi to. i vrolbtarkç S. D. P. Z. Od fkVMf» tajnika, m prejel pritožbo glede glasila, da ne priobčujt is glavntfa urada poslanik povotiL . Gotovo je, da ima vsaka erganisacija kakšen list m glaailo v tvrko, da pnobča erganisaci je ts tttofe zadtve. Ker pa sedanje glasilo 1. D. P. Z. ne vrti troje doUnosti v tem osiru, kakor je rasvidno is perečima gl tajnika, podajam vso sa-devo članstva v javnost potom pomoinega glasila "Proletarca ' in "Enakopravnosti". . s J ■ •■■■.> Ker sem mnenja, da bo Uamtfm aaJU ttietlnt pojasnila a vsej sadevi. prioWim tndi tosadevno ptamo «t tajnika v celoti, na kar te mi nt vkli potrebno it posebej pojasnjevati «adevo. g so bratskim posdravom JOHK PROSTOR, fL prtdtednik. Pismo glavnega tajnika se glasi; Johnstown, Pa., dne 28. avg. 1018. Cenjeni sobrat John Prostor in gl. predsednik S. D. P. Z.: V prigibu ti pošiljam kopije zaduji čas poslanih zadev na glasile» v svrho priobčit ve, na kar moreš »oditi strogo natančnost glasila o priobčanju iz glavnega urada poslanih, organizacije se tičočih zadev. Dne 17. avgusta sem na glasilo poslat: 1. Polletni rašuu nadzornikov. 3. Polletno poročilo pomožnega blagajnika in 3. Obvestilo članstvu o razpisu iavanredne mesečni ne za bolniški sklad za meseo september in oktober. Polletni račun je bil, kakor si gotovo sam videl, tako čudno razkosano priobčen dne 20. avgusta, da ae je težko spoznati iz njega. Poročilo pomožnega blagajnika in obvestilo o razpisu naklade pt še dosedsj ni bilo priobčeno. Pretečeni teden mu seveda nisem v slo štel, v mneuju, ,da je za Glas Naroda pač važnejše priobčiti v glasilu kritiko (dopis) izdane resolueije dr. št. 3. v smislu premembe glasila 8. D. P. Z. kakojj: pa zadeve iz gl. urada. Pričakoval sem, da bo ostalo priobčil tekoei te-den, a ko prejmem glasilo tekočega tedna, vidim dovolj drugega materijala priobčeuega, ne pa omenjenih poročil i» glavnega urada. Društvo št. 3. je poslalo svojo resolucijo tudi v gl. urad. Od Glas Naroda sem prejel od dr. št. 3 nji» poslano resolucijo z vprašanjem, da naj obvestim glasilo, ali je resolucijo priobčiti ali ne. Dne 19. avgusta seai G. N. vrnil v pregled poslano resolucijo, prirejeno v obliki iniciative istega društva z navodilom, da naj se priobči. Z dne 27. avgusta naj bi bil torej omenjeni iniciativni predlog priobčen v glasilu kot vposlan. Mesto tega pa vidim le v komentarju od strani upravniatva G. N. zavito resolucijo. Veseli me, ako se o vsaki stvari, ki se porodi ali razvija v organizaciji, kvarno razpravlja in tudi listu ne maramo odrekati, da izrazi mnenje, ali nikakor pa ne vidim, kako si more G. N. jemati pravico, uključiti svoj komentar direktno v iniciativni predlog. Mnenja sem, da je dolžnost glasila objaviti iuiciative, kot so vposlsne. POLLETNI RAČUN 8. D. P. ZVEZE od 1. januarja do 31. junij* 1018. DOHODKI Vsa društva vplačala na asesmentih..........---------$ 60.3f4.6t Valentin Peternel, zasebni član asestnent................ Obresti Pittsburgh D. & T. Co. in poj odst................ Farmers Miners N. Bank Forest City 3 odst............ U. N. Bank Johnstown 3 in pol odst.................... U. N, Bank Johnstown 3 in pol odst.................... F. N. Conemaugh, 4 odst.............................. F. N.' Conemaugh, 4 odst.............................. Conemaugh D. Bank 4 odst............................ Slov. Savings & Loan Aas., 4 in pol odst................ Slov. Savings & Loan Asa., 4 in pol odst.................. Pittsburgh Porter T. & T. Co., 4 odst.................... Cont'l Trust Ce., Pittsburgh, 4 odst.................... Citizen S. & T. Co., Clevelsnd, 4 odst.................. fcocietv for Ssvings, Cleveland, 4 odst.............y .. Guardian S. & T. Co., Cleveland, 4 odst............ .. Lake Shore Bank & Trust Co., 4 odst.................. Lake Shore Bank & Trust Co., čekovni račun, 2 odst...... Obresti Liberty Bonds, 4 odst......... ................. I. S. B. & T. Co., ček. r. bivše sv. Barbare, 2 odst........ Union National Bank, Johnstown, 3 in pol odst.......... Forest City School Bonds, 5 odst...................... Borough of Forest City Bonds, 5 odst.................. Hilda go County, Texas, Bonds, 5 odst................... Razveljavljeni čeki................................... Nakup Liberty Bondov................................ Nabava vojno varčevalnih znamk...................... Zgorajsnja imovina je razdeljens sledece: Lake Shore Banking and Trust Co., Cleveland, 0„ 6ekovni racun...........................................$ 14,578.99 Lake Shore Banking and Trust Co., Cleveland, 0., obrestna vloga..........................................1 3,261.58 Guardian Saving and Trust Co..............................."i,2412.02 Citizen Saving and Trust Co., Cleveland, 0„ obr. uk>............4,967.14 Society for Saving, Cleveland, O., obr. uloga........................5,070.31 Pittsburgh Cont. Trust Co., obr. uloga ...................5,£19.92 Pittsburgh Deposit Title Co., obr. uloga............................5,465.40 Pittsburgh Deposit Title Co., obr. uloga................................5,743.40 Pittsburgh last Savings Trust Co............................................5,344.4« Pittsburgh Allegheny Valley Bank. obr. uloga....................5,320.86 Pittsburgh First Second N. Bank, obr. uloga........................5,292.44 Conemaugh Slov. S. L. Ass., obr. uloga....................................2,045.00 ........... 5,202.00 5,341.37 5,202.00 4,356.21 5,325.90 5,202.63 15,000.00 10,000.00 ContWHUgh Deposit Bauk, obr. uloga.... %....... Conemaugh First National Bank, obr. uloga...... Conemaugh First National flank, obr. uloga...... J oh s «ton U. N. Bank, obrestna uloga.............. Johnaton U. N. Bank, obrestna uloga. Forest City Farmer and Minn, N. B.. Second Liberty Bond............... Third Liberty Bond................. Forest City School Bond.............................. Jj^j» Forest City Sanitary Sewer Bold««« Mi*••oi*o^jom 4,000.00 Htfdago County, Texas, Road Bond.................... War Savings Stamps.................................. ^ ^ Johnstown Title Trust and Guarantee Co................ l,-»u./0 Ro£ua blagajna tajnika............................... 5380 Kar da skupsj zgorsjinjo vsoto................... .$168,52(j.U GOTOVINA RAZDELJENA PO SKLADIH IZKAZtJJE SLEDEČE STANJE SÍ LADO V: Sklml Smrtuinski Bolniški ., Poškodb. . Rezervni . Upravni.. . Mladinski . Preostanek 6. m. doboVlek Obreati in dr. Bknpaj 6. m. iadat. . .$123,393.60 $15,443.72 $3,900.95 $152,738.27 $22,623.90 30,652.10 —.— 33,22&89 35,236.26 3,762.87 —7, #46.93 775.00 2,501.61 -v— 8,016.22 — 4,567.26 5,235.72 7,510.03 2,467.00 17^.09 800.00 Ostanek $130,114.37 Primanjkljaj 2,571.79 4,084.06 5,514.61 668.64 15,524.01 —2,012.37 7,071.93 — 8.016.22 — —2,274.31 17481.09 Skupaj $151,756.66 Johnstown, Pa., 18. julija 1018. Pregledano in v redu pronajdeno:— John Prostor, predsednik ; Nick Povše, nadzornik. $69,384.61 $8,900.96 $»,042.13 $66,046.19 162,383.61 $4^86.68 «IHM Joseph Zel«, blagajnik ; John Grošelj, nadzornik. Blaž Novak, tajnik. J. Peternel, pred. nad«, odb. -h 5.00 120.26 76.88 74.92 30.55 104.72 10172 nfe.oo 45.00 100.00 112.60 114.10 97.38 99.40 103.16 63.94 104.73 300.00 13.61 •28.20 250.00 100.00 797.50 1,455.00 10.000.00 500.00 6ESTME8EČNO POROČILO POMOŽNE0A BLAGAJNIKA B.D.P.Z. Od 1. januarja do 1. julija 1918. Bridgeport, O., 4. julija 1918. Glavnim uradnikom in članom(icam) S. D. P. Z.: Cenjeni sobratje in sosestre:— Kot ob splošnem glasovanju oh času združenja organizacije 8v. Barbare in S. D. P. Z. izvoljeni blagajnik vam želim tem potom podati dokaz mojega delovanja tekom preteklih šest mesecev. Čeprav se ni združitev popolnoma izvršila z dnem 1. januarjem 1918., vsekskor pa se računi, katere vam podajam, vpoštevajo od omenjenega dne, oziroma od zadnjega pregledovanja knjig in računov od strani obeh tačasnih organizacij. Denar, katerega sem imel na roki ob času 1. januarja 1918 z obrestmi vred vštet, je bil kakor sledi:— Jernej Sealar VI. štev. 6301 Dollar Saving Rank, Bridgeport, O.... 513.32 Jakob Brenee VI. štev. 6286 Dollar Saving Bank, Bridgeport, O____ 1S7.31 Mihael Versek VI. štev. 6302 Dollar Having Bank, Bridgeport, O.... 418.34 E. Radoševi* VI. atev 6303 Dollar Saving Bank, Bridgeport, O____ 410.64 6333 Dollar Saving Bank, Bridgeport, O____ 133.00 6413 Dollar Having Bauk, Bridgeport, O____ 405.33 6412 Dollar Having Bank, Bridgeport, O____ 423.11 6410 Dollar Having Bank, Bridgeport, 0 -... 505.78 6411 Dollar Saving Bank, Bridgeport, O____ 403.33 6409 Dollar Having Bank, Bridgeport, O.... 405.33 Anton GalitU VI. štev. 11943 First National Bank of Joliet, IU.... 130.06 M. Ta neek 2. štev. F. Rak VI. štev. M. Vrabee VI. štev. Andrej Oblak VI. štev. Math Grubšii VI. štev. Josip AšiČ VI. štev. Hkupaj......................,...........................t3,975.55 Prejel od pomožnega blagajniki} S. D. P. Z. ob času sC.*uženja in 6d blagajnika v preteklih šestih mesecih: Anton Krajšek VI. št. 6550 Dollar Having Bank^ Bridgeport, O. 250.00 Ivan Kodrie VI. štev. 6551 Dollar Havng Bank, Bridgeport, 0. 250.00 Josip Asič VI. štev. 3864 First N. Bank of Conemaugh, Pa---- 403.33 Ljubica Kopriva VI. štev. 3538 First N. Bank, Conemaugh, Pa pomožni blagajnik. Nižje podpisani uradniki tem potom potrjujemo, da srno pregledali zgoraj navedene račune in bančne knjižice ter smo iste pronašli v pravilnem redu, dne 13. julija 1918 v Johnstown, Pa. Joeeph Peternel, 1. nadzornik; , Nick Povit, 11. nadzornik; . John Grotel, 111. nadzornik. Skupaj..........................................$ 84,285.56 IZDATKI Društvo izplačalo na smrtninah, poškodbah, odpravninah iu bol. podporah...............................59,435.16 Upravni stroški bivše sv. Barbare...................................1,114.13 Mesečne in letne plače uradnikov............................................2,442.50 Dnevnice in vozni stroški uradnikov.....................529.04 Vrhovni zdravnik dr. Kern........................................................12.82 Tiskovine in uradne potrebščine....................................816.64 Najemnina glavnega urada.............................................207.00 Glasilo iu oglasi........................................346.00 Ročna blagajna tajnika................................ 200.00 Ročna blagajna blagajnika..................................................20.00 Zvezni odvetnik, delo za združenje..................... l.Otl.28 Nabava vojno-varčevalnih znamk...............................1,000.00 Leo Schwab, Notary Public, zaprisega....................................5.00 P. M. Gardner, Forest City, odvet. sv. Barbare....................40.24 Johnstown Telephone Co............................................9.00 Jos. Likar, napis ns glavni urad...................................20.0T Nakup Liberty Bondov............................*.. 10,000.0C J. J. Nitehie, Actuary zs prorsčun...........!....................72.46 Povrnitev potajnih stroškov bivše sv. Barbare.................29.46 Preselitev sv. Barbare v Johnstown, Pa......--------232.07 Preselitev urada Zveze v Johnstown, Ps.......................45.0T Dnevnice kot pomeč v glsvnem uradu.«...............................231.00 A. Surety Band Ce., varščine uradnikov.,............................117.50 J. Disson Fire Insurance zs zvezno imetje............................15.10 T. Trust end Gusrantee Co. zs box rent....................................3.80 Annie Stosic VI. štev. Ljubica St osi* VI. štev. Barbara Mogulič VI. i^tev. Julija Mogultf VI, štev. Albert Logar VI. štev. Frank Hočevar VI. štev. Mary Hočevar VI. štev. Matija Hočevar VI. štev. Mary Sile VI. štev. Josip Sile VI. štev. John Sile VI. štev. Ro/jilija Sever VI. štev. Marija Sever VI. štev. Frank Kasumee VI. štev. Ciril, Fr. in Mat Per, štev. Zofija Bošič VI. štev. Frank Starie VI. štev. 277 Conemaugh Deposit Bank. 276 285 284 435 439 440 441 780 779 77S 270 271 230 927 838 716 det to detto detto detto detto detto detto detto detto detto detto detto detto detto detto dettô -nmobolni. 443.62 171.14 171.14 95.29 95.29 572.29 109.32 109.32 109.32 101.70 106.70 106.78 114.05 114.05 326.94 417.89 422.35 105.41 Obresti 3.42 3.42 1.90 1.90 11.44 2.18 2.18 2.18 2.08 2.08 2.08 2.28 2.28 6.53 8.35 2.10 IZ GLAVNEGA URADA t. D. P. Z. Kakor je razvidno iz polletnega računa S. D. P. Z., je v pretekli polovici leta narastel znaten primanjkljaj v bolniškem in upravnem skladu. • S. D. P. Z. je imela vsled združenja in izpremembe pravil izvan-rednih stroškov uprave, vsled česar je nastal primanjkljaj v tem skls du. Ker pa bodo v tekočem polletju upravni atroški znatno nižji, smemo računati, da se bo primanjkljaj v tem skladu sam od sebe naravnal. Drugače pa je z bolniškim skladom. Skušnje nas uče, da za bolniški sklad določeni prispevki ne zadostujejo za pokrivanje tekočih izdatkov bolniške podpore, vsled česar je potrebno od časa do časa razpisovati izredne mesečnine v bolniški sklsd. Tekoče leto še ni bilo nobene doklsde za bolniški sklad, vsled tega tudi tako znaten primanjkljaj. Članstvo, posebno društveni odbori, nsj torej vzamejo na znanje: Za meseca september in oktober bo razpisana izredna mesečnina po 25c za vsak dolar dnevne bolniške podpore. Vsak član ali članica, ki je zavarovan (a) za $1 dnevne bolniške podpore, bo plačal v imenovanih mesecih po 25c naklade, oni pt, ki so zavarovani za $2 dnevne bolniške podpore, pa po 50c. Nekatera društva jako brezbrižno nakazujejo bolniško podporo, vsled česar apeliram na društvene odbore, da bolj pazijo na bolnike in v tem sodelujejo z glavnim odborom ali uradom, da bi vsaj tako pogosto ne zašli v deficit bolniškega sklada. S sobratskim pozdravom, Blaah Novak, tajnik. Skupaj prejel do dne 1. julija 1018..........$4,598.85 Od prej je bilo nn roki...................... 3,957.55 Obresti prejeli do 1. julija 1018.............. 56.40 Denar vložen na Farmers and Miners N. Bank, Forest City, Pa., za sledeče dediče: *, Mihael Gračan .......................................... .$200.00 Katarina Gračan ......................................... 200.00 Marija Žavbi ........................................... 230.75 Thomas Žavbi ........................................... 230.75 Skupni izdatki šestih mesecev......................$ 77,045.11 Čisti preostanek šestih mesecev........................$ 6,340.3"» K temu se prišteje: Nevrnjeni čeki ....................................... W375.4< Preostanek s dne 81. dee. bivše organizacije sv. Barbare.. %.909.2f Preestanek t dne 31. dec. 1917 Zvese.............v...... 54,847.31 Preostanek ročne blagajne tsjniks...................... 53.80 Skupsj.........................................$168.526.1: Preostanek šsstih mesecev............................$ 6,340.37 Prenatanck 31. dec, lf»!7 Mv4* av. Barbare.............. <«.90025 Preostanek 31. dec. 1917 Zveie........................ 54,847.31 Čisti preostanek 30. jtmija 1913....................$1 .«*.(** * Je torej skupnega denarja............................sv.$9,474.30 Poleg tu navedene svote je še vloženega v Mestni Hranilnici ljubljanski za sledeče dediče: Al. Planinšek, vloga št, 81216........................Kron 122(2.00 Marija Ocepek, vloga št. 73411... .V ..........................244.50 Katarina Ocepek, vloga št. 73412........................................244,50 Skupaj vloženega v zgoraj omenjeni hranilnici... .Kron 1711.00 Od teh navedenih svot se je izplačalo, kakor sem že v zadnjem ovojem poročilu omenil, da se je sprejel zakon, ki zahteva vse pro-moženje inozcmcev, ki stanujejo v Evropi, sledeče, in sker na Alien Property Custodian, Washington, D. C. 1er. Scsi ar pod Report št. 8879, Trust No. K. 8573 svoto... .$ 513.32 M. Vresek pod Re|>ort št. 8880, Trust No. 1. 8574 «voto...... 418.34 R. Radoševič pod Report št. 8882, Trust No. K. 8576 svoto.. 410.64 M. Tancek i>od Report št. 8881, Trust No. E. 8675 svoto.... 153.00 M. Grubšič pod report št. 8884, Trust No. E. 8578 svoto...... 405.33 los. Asič pod Report št. 8883, Trust No. E. 8577 svoto...... 406.33 Mary Asič pod rep. št. 12608, Trust No. E. 8577............ 405.33 iof. Božič pod report št. 12609, Trust No. E. 12162 svnto.... 422.36 Ljub. Kopriva pod report št. 12507, Trust No. K. 12261 svoto 443.62 Skupaj poslanega na zgoraj omenjeni urad............$ft,677.VK Odštevši vsoto, poslano na Allien Property Custodian $3677,26 od skupne vsote, ostane še na raznih bankah z dnem l. julijem 1918 $6897.04 $9474.30. K zaključku upam, da 1m? to poročilo našemu članstvu v zadovoljstvo ter želim, da bi združeno članstvo Še naprej žalovalo za dobrobit in napredek naše organizacije. Čeprav se nsksjsmo v časih, ki bodo ostali v svetovni zgodovini nepozabni * ne pozabimo, ds le z orgsnizscijo si moremo pomsgsti v vseh eztrik. Čim več nss bo, tem Isglje bomo izplačevali podpore in izpolnjevali pe.ivHn, kakor je našs dolžnost, da jih izpolnjujemo. . « S sebratskim poizdravom, Anten IZ GLAVNEGA URADA S. D. P. ZVEZE Iniciativni predlog društva It. 8. Predlog članom S. D, P. Z. Društvo "Zaveznik" št. 3. Slovanske Delavske Podporne Zveze je sprejelo — in priporoča cenjenim bratskim društvom v podporo v svrho splošnega glasovanja — sledečo Resolucijo, ; , S. D. P. Z. je priključena Slovenskemu Repub. Združenju, katero s vsemi močmi podpiramo in odobravamo. Logično je, da kot zavedni člani 8. D. P. Z. in obenem v polni simpatiji a S R. Z., katere član je našs vrla orgsnizacija, ne moremo prianavati za glasilo organizacije lista, kateri ruje v nasprotni smeri. Naša organizacija je na delavski podlagi, S. R. Z je organizirana in delujoča za svoboditev Jugoslovanov izpod monarhij, kar je tudi važno vprašanje za delavstvo. GLAS , NARODA, sedanje glaailo S. D. P. Z., si je pa izbral za nalogo delovati proti temu stremljenju našega naroda — proti edino pravilni osvo-. hodit vi jugoslovanskih narodov in s tem deluje za nadaljno suženjstvo narode pod MONARHIJO. Vse nadeve, tičoče se orgtnizaeije, se morejo priobčiti v glasilu po enkrat a teden, iz ossr sledi, da za glasilo popolnoma zadostuje tednik. O. rsnizscijs plačuje 160 naročnin glasilu (namreč društvenim tajnikom in gl. odbornikom). Dnevnik stane še enkrat toliko kot tednik. Ako vzamemo ekonomako vprašanje v obzir, smelo izjavimo, ds isda orgsnisscijs, sko ima dnevnik za glasilo, v to svrho na $300 letno več kot pa ima tednik. Glaa Naroda je glasilo preštevilnjh jerfnot in jednotic, zvez in zve-zic, da bi mogle vse pričakovati dobrega napredka, vsled cesar smo mnenja, da je za našo organizacijo bolje, ako ima za glasilo list, katerega niras preveč podpornih organizacij za glasilo in ki v resnici za etopa delavske interese v vseh ozirib. v , H zgoraj navedenih razlogov je sklenjeno, da odstrani naša organizacija GLAS NARODA^.kot uradno glasilu ter ga nadomesti PROLRTARCBM (kateri je sedaj pomožno-glasilo). Namesto pomožnega glasila pa naj se postavi ENAKOPRAVNOST. Nadalje je Sklenjeno, da se da gornja resolucija članstvu ns a atfnstfflpo nijjofpssf* wut£sa su^tao|odpsu o^e ut 4»fus.\os»|ii ous'i|d>i prid resolucije, se nalaga gl. odboru v dolžnost, takoj po glasovanju podvzeti primerne korake v smislu te resolucije. Za d ruš* ve "Zaveznik" št. 3. S. D. P. Z. Stephen Zabric, predsednik; Lonis Krasa, tajnik; Mihael Vsndal, blagajnik; Avgust Oral, zapisnikar. V smislu prsvil S. D. P. Z. je zgorsjšnjs resolucijs odprts brst-sk im društvom V podporo in sicer z dne 1. septembra do dne 15. okto-brs. (To je zs dobo šestih tednov). ResoHici ja (predlog) mora biti v teku šestih tednov ped pita na od desetih društev iz štirih raznih držav, nakar se more izdati na splošno ¡4 laso vati je. Vsem društvom S. D. P. Z. se priporoča razpravljati o zadevi ns prihodnji seji, in vsa dmštva, ki se strinjajo z reaolueijo, naj takoj po društveni seji uradno obvestijo glav. urad o društvenem sklepu V glavni urad so sicer došli predlogi v avrho premembe glasih« od več društev, ker pa So v istem smislu, se smatrajo za podporo zgoraj navedene resolucije, ki je bila prva sprejeta v glavnem uradu. Sobratskim pozdravom. „ , » t Blaah Novak, tsjnik. •MMMülMI j Siran Ka, tli.................... JUGOSLOVANSKIH SOCIALI STIČNIM KLUBOM NA ZNANJE. Klubi, ki še niso poslali pol z uaznačbo, kateri sekciji žele prispevati mesečne prispevke, naj to store najkasneje do 15. septembra t. 1., sicer izgube yse praviee pri J, S. Z. in bodo «mat rani avtomatično izven J. S. Z. Doslej ao ae prijavili za slovensko sekcijo št. 1, 2, 10, 13, 2tf, 27, 41, 45, 49, 50, 67, 91» 96, 114, \ J36, 167, 177, 178, 175, 179, 1H4, 195, 198, in 208. Za hrvatsko sekcijo: ¿t. 9, 11, 12, 1«, 19, 21, 22, 33, 57, 59, 61, 71, 77, 78, 99, 100, 104, 122, 181, 165,194, 190,206 in 207. Za srbsko sekcijo ftt. 20 in 210. Tajniitvo J. 8. Z. MILWAUKEE, WIS Seje slovenskega srn*, kluba se vrševsak drugi in četrti petek v mesecu v Ilirija dvorani", 30— lit Ave. Ker so vedno važne stvari na dnevnem redu, zato Vas veže dolžnost, da pridete vsi na se-, jo. Pripeljite s sabo tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in Se niso v organizaciji. John Lenko, tajnik, NOTA. Klubi, ki so naročili znamke pred šestim avgustom, pa jih niso dobili, naj to takoj javijo tajništvu, da jim pošlje drugo pošiljat e.v. Mnogo pošte je bilo zadnji zopet zadržane na pošti. Tajniitvo J. S. Z. vladal srbski, aH kakor pravi Ka-l čič, tloviuski jezik, in ko je ee-| sar Sigisniund poslal pismo v Albanijo, so mn odgovorili odtod, da znajo govoriti samo .slovensko pismo (eirilieo). Turška vlada j? pa na šhodo Slovanom podpirala cerkveno grško hierarhijo iu obe oblasti skupaj sta zatirali slo vansko'rajo. Leta 1767. je csri-grajski patriarh odpravil tvtokc-falno cerkev ohridsko in peški pa triarhat. Orki so sežgali patriarhalno knjižnico v Trnovem. Nastopila je fanariotska doba. Fa-nariote so zvali pristaše grške cerkve po Fanaru, grškem earigraj-skeui oddelku, kjer je bil sedež patriarhov. V tej dobi so storili vse mogoče, da demoralizlrajo ljudstvo. Bolgarski menih Paisij je napisal zgodovino l>olgarskega nar> da, katera je v začetku prošlega stoletja navdušila več mladih Bolgarov ¿a osvoboditev izpod turškega jarma. Ogorčenje proti fa-nariototn je rastlo, in leta 1870. je bil sultan prisiljen, da je vplival na patriarha, in Bolgari so dobili samostojno cerkveno upravo v obliki eksarhata. Carigraj-ski patriarh je pa izobčil holgar-1 tem izgubil i Marka) šteje: Slovanov 16,900v Turkov 6,400, Ciriesrjev 4H0, t4I gsnov 960; skupaj 24,540 pr^ vsleev. Zanimiva je "republika" me-nffcov ns »veti gori. To živi v 20 samostsnlh 4,500 grških. 4,000 ruskih, 1,100 srbskih in bolgAr-sklh menihov TI redovniki so svobodni v svoji upravi Poaame^ ne narodnosti so v vednem prepiru med seboj. Tekstilni industrijalci in kupovale! bombaža priporočajo, da prevzame vlada newyt>r*ko bombažno borzo,'da se odprati špekn-laeija z bombažem. A. Mitchell Palmer, varuh tuje-zemske lastnine, naznanja, da je zaplenil 1,057,000 funtov pfteničMe kaše, k! naj bi bila Šla skozi Švico v Nemčijo. V predvojnem času je bila pšeiilčna kaša vredna $200,000. Kupila jo je neka nemška trdka, da jo odpošlje v Nemčijo. Dne 26. avgusta so prodali to kašo na javni dražbi. PŠeni ena kaša služi za izdelovanje raz nih rejli! ni h živil in živilskih iz-vlečkoi*. vkega eksarha in s ------- ... .. . . . .. vos uptiv na Bolgare. Ru,k„l v | l "Imorsk, iolni nuo obiu.rM, razkolu je i».atajal vidno veijl »kot,ov«11 »«» «ngleškim lad i„ danes s„ na Balkanu dvojni;J/»'- K>di angeik.m ].»- ikofjo: patriadhatn! in ek,ar),a». f<>1''- \ <•«'• <»rugl polov.«., juni- I J" 'anakrga leta jr leiala ob jui- " Slovanov je v Maodomji l "' ohali debela rjava olj- miljon 118 tiso.' Deloma so krist-! !ia,n, kl J' P°krlvala juni, deloma «oha.ned.nei. Kris. !£»"»>« »«.rja mestoma <;e- ■ ^ • r. rv • • A ..t /\ m t\ iJi« nad Wmm na debelo. Posle lllluois mora država dati 780,067 nei/učenih delavcev, ki jih potfre bujejo v lllinoisu in drugih drža vsh. Razume se ssmoposebi, ds b«. pomanjkanje neizučeuih delavcev še večje, ko pozovejo v armado ve{je število novincev. 2e pred dvema teduoma so poslali tovar narjem vprašalne pole, da sporo Če, koliko delavcev potrebujejo Tovarnarji so zelo počasni s temi odgovori. Konferenca je vsle< tega zaključila, da se tovarnarji v lllinoisu še enkrat opozore, da um j hitro odgovore na vprašalne pole, kajti zavlačevanje odgovor* bo le škodilo njim samim. Prav lahko se zgodi, da bode neizučeni delavci poslani v druge države, ko bodo krite doma če potrebe, in tovarnarji, ki nis» vrnili pravočasno svojih vpraša 1-nih pol, bodo najbrže ostali brez delavcev, čeprav bodo kasneje naznanili, da jih potrebujejo. • ~ f ADVERTISEMENT ;lov, delavska podporna zveza Jatanovljena dm .6. avguata 190S. iukorporlrana 22. aprila ISOO v državi Pena. USTNICA UPRAVNIÔTVA. so večinoma eksaristi, le majhen del v južni Macedoniji vi-di v earigrajskem patriarhu svojega poglavarja ;teh je pa vedno manj. , .. . . . ,» w Prepomo vprašanje je, so 'asne *«*» P° <>bali- ^nogo macedonski Slovani Bolgari ali dica tega je bila velika umrljivost med morskimi ptiči. V nepreglednih množinah so ležali mrtvi povodni ptiči, morski potaplja- Narodni voditelj, pesnik in u-rednik dlasjla K. S. K. J. ima v zadnji številki notico na prvi stra Srbi; razlikuje se tam namreč srbsko, šopo-macedonsko in bol so jih našli v popolni omotici, ker so bile njih perutnice tako prilepljene z otjem, da niso mogle garsko na reí1 je. ftopo-maee* »» »«»« <»° ----- Posebno ni, ki so glad, da so socialisti v ^dnima vplivoma bi bila nekako j ^ividna je bila ta prikazen v škripcih, in da je prizadeta tudi ob .Pa*vodju med Vardarjem in * irt,h °f na pred istim le- "Jugoslovanska Soc. Zveza." Ta strumo I žei'ih oiokih in od istega sveža novica je stara sedaj ravno ' Turkov je v Macedoniji okolu 1ia oba^, luščiti* lil«; Doslej ni devet mesecev in v uprsvnlštvn ! j mi]jona Grkov četrt miljons,!*0 ** dognali, odkod bi bilo to Proletarca so prišli Zvezni nsluž ¡Albencev štejejo 128 tisoč. Albnn-lolie» skoraJ gotovo pa je izteklo lienci le takrat po informacije, ko oi nUo družen narod. Pod Juri-j1« bark» torpediranih od pod- " jem Kastrioto so se sicer borili za ' nior*kih ladij, ki so vozile mašil- Biro za delavsko statistiko poroča, da so šle cene nekaterih živil* tneseca junija navzgor. V splošnem so »e podražila živila za sedem odstotkov v letu, ki je končalo s 15. junijem. Meseca junija se je najbolj podražil krompir iu sicer za 32 odstotkov. V jictili letih, ki so sc končali s 1. junijem, so se podražila živila poprečno za šest inšestdeset odstotkov. Iz St. Louisa, Mo., poročajo: Manuel P. Palacio, Industrija! ni zastopnik governerja mehiške države Coahile, je pričel z giba njem v St. Louisu, da bi se pivovarn;* rji preselili v Mehiko in tam zgradili pivovarne, če se vvedc prohibieija v Združenih državah. Palacio je delni lastnik pivovarne Continental in je konferiral z A. Düshorn, .kateremu je priporočal, da naj svojo pivovarno premesti v Mehiko. Dejal je, da bo lahko varil pivo za Kubo, Južno in Centralno Ameriko. Palacio pojde v Detroit, da prigovarja Henry Fordu, naj zgradi v Mehiki tovarno, v kateri bo izdeloval motorne pluge. Za gradnjo tovarne anu je priporočil mesto Sal-tillo. Sedež: Johnstown, Pa. ' OLAVNI URADNIKI: PrtdvMtnlk rVAlf PROSTOR. 109« Norwood R'd.. CleTsUnd. Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, *. p. D. 1, Box 113, Wsit Newport, Ps. Olivni tajnik: BLA2 NOVAK, 634 Main Str., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVC1C, 634 Main Str., Johnstown, Pa. 2. Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH. 170 Main St., Franklin, Oonotnaiw L, Pa Blaiajalk: JOSIP tELE. 6602 St. OUlr Ave., Cleveland, Ohio. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. P. D. 2, Box 27, Bridgeport. O ' , NADZORNI ODBOR: Predsednik nadsor. odbora: JOBIP PETERNEL, Box 95, WlUock, Pa 1 nadzornik: NIKO£»AJ PO VSE, 1 Orab St., Numrey IUli, N. S. Pttts burgh. Pa. 2. nadzornik: IVAN oro§elj, 885 E. 137th St., CiereUnd, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERSAN, Box 72, Eaet Mineral, Kana. 1. porotnik: PRANO TEROPCI6, R. r. D. 3. Box 146, Fort Smith, Ark. 2. porotnik: JOSIP OOLOB, 1916 8. 14th at.. Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAHEK, 843 E. Ohio Bt., Pittsburgh, Pa. Olavnl urad: 634 Mala St., Johnstown, Pa. * ** "OAS NARODA. URADNO GLASILO: 82 Cortlaadt 8treet, New York Oltj. Cetjeaa druttva, oziroma njih uradniki, ao uljudno prodni poHiljati vne na-•lovliajo: Blai Novak, Titi** Trimt and Guarantee Oo. in tako naslovljene poAilja jo z aeeeAain poročilom na naslov gl. tajnika. «luíaju, da opazijo drufttveni tajniki pri poročilih ¿lavnega taj rika kake pomnujklj¡vo»ri, ««j to nemudiima naznanijo uradu glnvnegM tajniku, da se v prihodnje popravi. NAJBOLJŠI SLADOLED na debelo in drobno, dobite v domači trgovini "THALIA" ICE CREAM PARLOR 1223 W. 18th St. (blizu Kacine Ave., v poslopju "Thalia" gMaliMa.) Dostavljamo sladoled na piknike in zabave po najniftjih cenah. I'«.sod»* /a sladoled posodimo brezplačno. KONCERT IN PLES vsaki večer in nedeljo popoldan. Vsem rojakom se priporoma za obisk Phone Canal 5368. WM. FRANCE, lastnik. ao nas naši ljubi monarhiati de suncirali in nagali vlado, da agi-tira «odr. Kristan za Avstrijo. Kdo vraga naj razume, kakšne tropine ao to: Slovensko Jugoslovansko Socialistično Zvezo? Pri-mite se za nos, gospod 44Cigare." Vsem tajnikom in tajnieam raznih slovenskih društev iz Chi-raga in bližnje okoliee se naznanja, da je vodstvo Vojne razstave določilo soboto, dne 14. sept. dan za Jugoslovane in Čeho-slovake. Vsled tega so profteni vsi Člani raznih društev in Zvez iz Chiea-ga, da naj se udeleže Vojne razstave dne 14. sept. in ne ua nedeljo 15. sept., ker je ta dan odločen za Poljake, Kusine, 1'krajinee 'in za «plodno, ker bo zaključni dan razstave. Vsak druitvenik, ali posameznik naj se pelje v Orant park (blizu Van Buren Str. in Miehigan Ave) kakor sam hoee. Želeti je, da bi se vsi Slovenci udeležili te razstave zveeer, ker bo toeno ob 8 uri program Jugoslovanov (go-voh — čigav? — petje in narodni ples 44 kolo") ob 9:30 bo pa videti razne prizore iz vojne, ma- kračanstvo, a ds .es sta dve tretjini mohamedanski. Delati ne marajo, vojna je njihovo veselje. Dele se v Toske in Gege, ki govore precej različna narečja. Na Toske vplivajo od juga Orki. od severa Avstrijci in Italijani, (legi se pa dele v vee rodov, ki žive med se- no olje. Ksbite lokalno zelenjsvo pri obedih. S tem ne prihranite le na mesu in pšenici, ampak tudi trnn-spoftacijo in delo. Xe rabite se, daj konzerviranih živil v škat. Ijah, ko lahko kupite sveža živila. "Mednarodna delavska obrambna liga" naznanja, da vloži Tho-ma-^Moone.v priziv na najvišje zv<#rio' sodttče, da zavrže njegovo smrtno obsodbo. Opraviti pohode za slarlkoi* in ne porabite pri obedu vee kot košček ali kavino žlico sladkorja. boj v krvni osveti in jih ni mo goče združiti. Versko se dele v Naš odmerek pšenice tvori dve mohamedance, katoličane in pra- unči (dva koščka) kruha 44Victo-voslavne; pišejo v petih alfabetih. ry,M ali štiri unče hitrega kruha Teh nasilnih ljudi ni mogoče pri vsakem obedu, drugače kultivitirati, kakor da se jim polbere orožje in se jih sili na delo. Dalje je v Macedoniji 80,000 romsnskih Cincarjev, ki so večinoma krčmarji in trgovci, t»7,-840 Židov ali Španjolov, katerih je pa mnogo prestopilo v islam, dasi doma še vedno govore špansko. 54.557 je Ciganov, ki so pa na Balkanu precej delavni ljudje. Ce vidite sladkorno posodo • v javni obedovalnici, da jo lahko rabijo, tedaj je lastnik prelomil od-redbe živilske uprave. Naznanite ga preiskovalnemu odboru, 713 Conway Building, (Hiicago. Določbe za moko niso bile spremenjene. Še vedno je treba kupiti nekateri celo bogati. V manjšem z vsakim funtom pšenične moke števHu je še mnogo drugih na-, en funt avtoriziranega pšenične-rodnosti zastopanih v Macedoni-( ga nadomestila. Zvezni urad za posredovanje dela je izdal poziv, da se priglase delavci kot prostovoljci za važne industrije. V pozivu pravi urad /a f|l posredovanje dela, da je vojni pro-|B| gram v kritičnem stadiju, ker pri-1 manjkuje delavcev, med navadni- IC5II2II mi težaki pa vlada nepokoj. Vsled j- primanjkovanja delavcev bodo» Na|ve£|a stoveaslta zlatarska trgsvlaa Frank čehne 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki etni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonakih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. Pilite po esaik, kateri ao Vaes pošlje breoplaiao. Najboljšo blago. Najaišjo IOS 3E ]QE ElJ morali v nekaterih tovarnah w,t..| ë......'»"""•"»"'«.............................................""'""'.......'"«g ..lil .1 „i~ i______t______^i...' .. s manrniun iidcicma Ji- V mestih seveda bolj prevladuje turški živelj, na deželi pa slovanski. Tu podajemo nekaj številk ,po ne popolnoma zaneslji nevre itd. Vsakdo naj pride; na y. itatUti)ci9 ki nam kažejo, kako razstavo že ob 6ih zvečer, da si bo lahko ogledal do 8. zanimive stvari, ki bodo ondi razpostav' ;rne. Tribuna ali oder za pevce je n.t desni strani pri vhodu .Torej Slo Venci in Slovenke, ne pozabite, d.i je Jugoslovanski dan v soboto, dne 14. septembra zvečer. SIcer je pa razstava odprta žc od 2. septembra in se lal/ko ogleda vsak dan. O MACEDONIJI. je prebivalstvo mešano v večjih macedonskih mestih. Solun ima: Slovsnov 10.000 Turkov 26,000, Orkov 16,000, ftpa-njolov 55,000, Ciganov 2,500, tujcev 8.500; skupaj 118,000 prebivalcev. / Veles šteje: Slovano>{ 12,(HM), Turkov 6,600, Cincarjev 500, Ciganov 600; skupaj 19,700 prebivalcev. Seres šteje: Slovanov 2,200, Turkov 11,900, Orkov 11,000, Španjolov 2,500, Ciganov 500; skupaj 28,100 prebivalcev. Skopi je šteje: Slovanov 13,000, Turkov 15,000, (irkov 500,^Albancev 150, Cincarjev 450, ftpanjo-lov 800, Ciganov 1,920, tujcev Kruh 44Victory" sestoji iz pšenice in 25 % pšeniČnega nadomestila. Nosite ga doma na mizo in pomagali boste prihraniti pšenico za zaveznike. Trikrat na dan ima vsak Američan priliko, ko sede k obedoval-ni mizi, da reče: 4 Zdaj ima m pri-iiKo, da služim." viti tlelo, ker primanjkuje v vojni = industriji do 300,000 izučenih dc S lavcev. Med navadnimi težaki pre- 5 vlsduje nepokoj in delavci hodijo S «hI tovarne do tovarne in poskušajo, kje so boljše delovne razmere in boljši zaslužek. Vsled tega pri-^5 poroča urad za preskrbo vanje de la, da opuste delavci delo v nevaž- S nih industrijah in sprejmejo delo s v vojni industriji. 1 MODERNO UREJENA NARODNA KAVARNA IN RESTAURAGIJA Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turška kava, sladoled in sniodke. Oprto po dnevu in po noči. Tel: Canal 1220, 2. RADNOVIC, lastnik. 1149 W. 18th. Str. Chicago, 111. | flti»iiissaiiaiiaiaii«iiiiaiiiiiiBiiiiiaiiiiiiiiii«>ii-^M»*i>iiiiiit>>ii>>i>>ia>>tiiiiiiaiaiiiiaiBi9t*" Macedonija ni oficielno upravno ime, ampak le zgodovinski naslov pokrajine, ki je do balkanske vojne leta 1912 obsegala nekako vilajete Solun, Bitolj (Mo-nastir) in Kosovo. Ta dežela j® Hekako tolika, kakor Spodnja in 500; skupaj 31,900 prebivalcev, zgornja Avstrija, Štajerska in Štip šteje: Slovanov 10,900, Koroška skupaj. Prebivalcev je , Turkov 8,700, Španjolov 800, tV hilo do balkanske vojne 9koli ganov 500; skupaj 20,900 prebi-2,275,000. valcev. Po balkanski vojni so si Mace- Bitolj šteje: Slovanov 10,000, donijo razdelili Srbija, Bolgarska Turkov 10,500, Albancev U>00, in Orska. Cincarjev 7,00, Španjolov 5,500. Dne 29 maja leta 1453. je p.i- Ciganov 2,000, tujcev 20; sku-del Carigrad v turške roke. Tur paj 37,000 prebivalcev, škn oblast je rešila grški živelj | Ohrid šteje: Slovanov 8,000, ns Balkanu, kajti v štirinajstem Turkov 5,000. Albancev 800, Ciit» in petnajstem stoletju, ko so Vt*-'carjev 4fK), Ciganov 600; vi upij dali «rbaki knezi v Tesaliji, Kp* 14,860 prebivalcev, ru, Macedoniji in Albsniji, je tu' Prilip (domovins kraljeviča Vojni department naznanja, da dobe vojaki lahko dopust za delo na polju. V to nvrho morajo napraviti prošnjo na svoje zapovc* d u joče oficirje, lahko jih pa v lože tudi njih sorodniki na lokalno komisijo, kjer so se vojaki registrirali. • _ Državni obrambni svet za Illinois je bil iz Washingtona brzojavno obveščen, da potrebuje vojna industrija en miljon nei*-li>nih delavcev. Na konferenci, ki je bila nato sklicana, so bili sprejeti sledeči sklepi: Vsi postopači l ntaki ljudje, ki žive brez dela. morajo na delo — Ženske morajo sprejeti taka dela, ki jih lahko opravljajo, da porabijo lahkA inoške f vojni industriji; — Nefažrtc industrije ntorsjo odstopiti dehivcf, da jih porabijo v vojni industriji. Konferenca je tudi posvarile nevojne industrijalec in izrekla: "P^Muclrajte m vojno, nll pn prenehajte t. obrtjo." Na podlagi prebivalftva države Vojni odbor je izdal z?lo važno razsodbo v zadevi 28.000 jeklar-! $kih in železarskih delavcev Beth- Zadeva ie prišla pred vojni delav-'tako visoka odlikovanja so bila lehem Steel Co. v Bethlehemn, ski odbor dne 7. maja po vrstil tudi pripoznana Trinerjevemu Ll-Pa. Predvsem priznava delavcem št raj kov od strani mehaničnrjev nimertfa najbolj zanesljivemu pravico do organizacije, da se lah-; in električnrjev. ko polegu je jo za svoje pravice in _ za zboljšanje položaja, fldredil je revizijo ali odpravo nagradnega Pripoznano od veih naših savesni sistema, ki je bil doslej v navedi kov. v tovarnah Bethlehem Co. za naj-j Vsi naši sedanji zavezniki so bolj spretne delavce. Odredil je pripor.naii Trinerjevo ameriško zdravilu zoper rcvmatizcin, nev-ralgijo, hrbtobol, izpshke, otekline, itd. Na prodaj v lekarnah po 35 in 65c, po pt»šti 45 iu 75c. — Joseph Triner Company, 1333— 1343 So. Ashland Ave., Chicago, III.--(Advertisement.) PRIPOROČILO. Sod ru g Louis Kveder je potovalni so8tapnik 'Proletarca" sa revizijo mezde za delo o«l kosa in Krenk0 pravilno vino kot naj ustanovil minimalno mezdo za |JOjjÂe želodčno zdravilo in naj 5,000 strojnikov v soglasju z ^ij zanetljivo. To vino je dobilo mezdno lestvico, ki sta jo uvedla najvišja odlikovanja — zlate ko- vojni in mornariški department. tajne jn (}ran(j i>rjx __ „tt An- Vse drtave* Pravico ima, da nss Določil je osem urni delavnik in da Reškem (v Londonu leta 1910), ¿astopa v vseh rečeh, kar se tiče dobe delavci poldrugo plačo za v Belgiji (Bruselj 1910), v Itali- naročnine in oglasov. Sodruge delo po osemurnem delavniku in j| (Kini 1911) v Franciji (Pariz prosimo, da nsj mn pri tem poslu dvojno plačo oh nedHjah in pra*- 1911 ) sstem pa zlato kolajno v kolikor mogoče pomsgsjo. nikih. Poleg je dodatek, da se San Francisco I. 1915 in Urand Upravniitvo. tudi delavci primemo odškodijo, prix v Panami 1. 1916. Vsa * . ki so plačani od kona, če delajo po odlikovanja so najvišje vrste, ksi končanem osemnrnem delavniku se jih je zamoglo dobiti. Triner- ali ob nedeljah in praznikih. Žene j^vo Ameriško grenko zdravilu t dobe isto mezdo kakor delavci, če vino je najboljše sredstvo zoper opravljajo enako delo. Odredba vse želodčne nerednosti, zabasa- povišujc mezdo električarjev, kl so nost, neprebava. glavobol, n^r zahtevali 67Vj|C mezde na uro, za voznost itd. ker izčišča črevesje, pomagače pa 40r. (hlbor je dolo- pospešuje prebavo, ostri tek,^ (o- čil za elcktrlčnrje prvega razreda kus) in urejuje ves notranji te 674, električarje drugega raz- lesni Sistem. Do*>ivs se v lckar- reda 62 in pol, za pomagače 40c. nah po il,10 steklenica — Ravno Previdne gospodinje I ms) o «lom» «no aUkUsW Dr, Rkht*r|cvsca PAIN-EXPELLER ZanssUl^o srmlstvi» •» ▼tranjo »rl r»T»s«lhill >r»»»i1s«1n. Itd Jcdlno pravi ■ varstveae anainke eldrs. BJe. I« 05«. v lokam ah I« Mr»tM* cA P. AD. HICHTRS S CO. 74-eo Wa«Ma|t«a StroM New V «Hi, N. It 8 PBOlETAREC UTRINKI. Iz Berna poročajo: Poljski poslance Korfauty iz Poznanja, ki je bil nedavno pri izrednih volitvah z ogromno večino izvoljen v nemški državni zbor» kljub temu, tla je nemška vlada odprto delovala za njegov poraz, je nedavno povzročil veliko senzacijo s svojim govorom v rajhstagu. Njegov govor, ki je bil vtihotapljcn v Švico neccuzu-zuriran, se glasi: "Dotakuiti :*e hočem predmeta, o katerem se je že večkrat razpravljalo v državni zbornici kakor tudi v pruskem parlamentu. Zadeva se tiče poljskih delavcev v Nemčiji, katerih je okrog 700,000 in o katerih se je nekoč izrazila nemška vlada, da ne bi mogla brez njih izvršiti svojega vojnega programu in da sploh ne bi mogla nadaljevati vojne. Teh 700,000 Poljakov je vlada spravila v Nemčijo s triki. Mnogi so bili zapeljani z lepimi obljubami, češ, da jih čakajo visoke plače in dobri delovni pogoji; s takimi lažmi in mahinaci-jami so nemški agentje vjeli na limanice tisoče poljskih delavcev in kmetov. Druge so pa nemške oblasti na Poljskem odvedle kar s silo. Znano je namreč, da so Nemci organizirali pravi lov ua ljudi širom Poljske in Litve. Ko je moj kolega Tram-peczynski protestiral proti takemu postopanju napram Poljakom in omenil, da je vojni minister obljubil /boljšati stvar, a da je vendar ostalo vse pri starem, je general Schensch izjavi), da se more Nemčija v tej zadevi ozirati le na svoje interese. Na to odgovarjam, da ne priznamo nobenih nem -škili interesov, ki «o v nasprotju z idejami pravičnosti, moralnosti in krščanskih dolžnosti. (Velik hrup od strani pruskih junkerjev.) Mi priznamo le tiste nemške interese, ki se -.strinjajo s pravico, moralo in nauki Kristusa. Ako mislite, gospodje, da je zadeva poljskih delavcev zadeva sile, tedaj smo upravičeni izvajati iz tega vladnega »tališča najdrastičnejše konsekvence. Nikar ne pozabite: Sedemstotisoč delavcev, od katerih zavisi vojni program nemfike vlade, je tudi sila in po vsej moralni pravici pripada ta sila nam. Dovolite mi še par besed, da vam pokažem, kako so poljski de-lavei v Nemčiji izkoriščani in oropani." Ko je Korfanty prišel tako daleč, je predsednik prekinil njegov govor z vihtenjem svojega zvonca in začel polemizirati s poslancem, češ da ne izkorišča Nemčija nikogar in da ne dovoli v rajhstagu govoriti o izkoriščanju in ronu. Ko je Korfanty nadaljeval, so začeli vsenemci in kleri -kalci tako kričati, da se je njegov glas izgubil. Poljaki in manjšinski socialisti so aplavdirali nje • govemu govoru, kar je šoviniste še bolj razdražilo. Iz Moskve poročajo preko Amsterdama, da so v Petrogradu izbruhnili veliki protirevolucio • mirni izgredi in da je bilo v boju med rdečo in belo gardo ubitih dvajset oseb, med katerimi so tudi trije člani neke inozemske komisije. Moskovski listi javljajo, da je general Aleksijev organiziral vstajo, ki se je imela pričeti 2. avgusta, trda sovjetske čete ho pravočasno prijele in usmrtile osem voditeljev. Namen kontrarevolucije je bil. preprečiti odhod sovjetskih čet na češkoslovaško fronto. Sovjetske čete so zatrle protirevolueionar-rto gibanje v Vologdi, Vladimirju in V* jat ki; tristo mož bele garde je bilo ubitih. "Izvestja", uradno glasilo boljševiške vlade, javljajo, da se povsod pojavlja gibanje protirevolueionarne bele garde. Boljševiška vlada je razglasila, da zaduši vsako uporniško gibanje v krvi. Iz Stockholma poročajo: Petrogradska 'Pravda* piše, da je ukrajinska kmečka armada, ki šteje blizo 40,000 mož, v veliki bitki z Nemci in bur-2 važno belo gardo pri Si viri. Železniškrštrajk v l" krajin i se nadaljuje. Pristaši ruske huržvazije, ki so prišli iz Kijeva, se pritožujejo, da so Nemci s svojo roparsko politiko v 1'krajini povzročili, da narašča boljševizem tamkaj še bolj. Čim zapu-.«te nemške čete katerikoli distrikt, ustavijo delavci takoj delo in organizirajo s kmeti krajevni so-vjet. Ruski buržva obžaluje usodo ukrajinske huržvazije, ki se nahaja med dvema ognjema, cd-kar je prepustila vso oblast v deželi nemškim vojaškim poglavarjem. Nemci nimajo toliko čet, da bi imeli sleherno vas pod svojo kontrolo, a čim pride čas, da se bodo Nemci umaknili, pride takoj oblast 1'krajine v roke boljševikov. Nemci so dobili le eno osminko koruze, katera jim je.bila obljubljena ob času mirovnega pogajanja v Brest-Litovsku. Položaj v Beli Rusiji ni nič boljši. Nemci so tam nastavili stare policiste iz carjevih časov, katere pa ljudstvo tako sovraži, da se nuiogi ne upajo opravljati službe. Iz Haaga poročajo: Premogarji v Heerlenu in Limburgu groze s stavko zaradi nezadostne hrane. Pičli živežni odmerki so povzročili, da opravlja poprečni premogar komaj dnevno delo v rovih, medtem ko ne morejo fizično slabejši delavci,več opravljati dela. — "Limburg Courler" poroča, da je vsled pomanjkanja živil med premogarji padla produkcija premoga za 150 desettonskih vozov dnevno v primeri z normalnimi časi. Vodstvo pre-mogokopov samo priznava, da je položaj zelo resen in odklanja vso odgovornost v slučaju, če vlada ne dovoli povišanja živežnih odmerkov. — V Amsterdamu in Utreehtu je veliko pomanjkanje knnnpirja. V zadnjem mesecu se ponavljajo gladovne demonstracije in primerilo se je že na stotine vlomov v pekarije in prodajalnice z živili. V Amsterdamu dobe prebivalci riž namesto krompirja, v Utreehtu pa ne dobe nič. ilolandska je letos izvozila na tisoče vagonov krompirja v Nemčijo, doma pa stradajo ljudje. Nemčija zamen java premog za krompir in sicer pošlje po en voz premoga za tisoč vozov krompirja. Nemci na meji preklinjajo vsak voz premoga, ki odide v Holan-dijo, ker jim ga doma zelo manjka. Iz Stockholma poročajo: Vojna sodišča finske bele gsrde, ki so obsodila na desetisoč finskih boljševikov, hočejo zda i zaključiti procese. V zadnjih par dneh je bilo izrečenih dvanajst smrtnih obsodb in v«liko število socialistov, moških in žensk, je bilo obsojenih v zapor. Hulda Sat mi, bivši socialistični )>oslanec v finski zbornici, je obsojen na deset let ječe; Aleks llardmen, drugi znani socialistični voditelj, mora sedeti dvanajst let. Nemški generalni štab je dovolil, da je lahko fin-ščina uradni je/ik v finski armadi in mornarici. Državljani švedske narodnosti se lahko združijo v posebne čete in se poslužujejo švedskega jezika. Iz Londona poročajo: (leneral Horvat h, predstavnik stare ruske avtokracije, ki je služboval še pod carjem, se je nameraval polastiti začasne vlade v Vladivostok!! in ustanoviti svojo diktaturo v Sibiriji. Vta namen je poslal svojega pristaša generala Pleškova v Vladivostok, ki je imel izvršiti "coup d'etat", toda zavezniški poveljniki so mu prekrižali račune. Iz Stockholma poročajo: V Rusiji sev je pojavila cerkvena ali klerikalna stranka, ki zbira pod vodstvom popov razbite ostanke starega carizma in lovi kaline med priprostiini kmeti. Ruske cerkve so postale /daj pribežališče protirevolucio -narjev. Nemčija že špekulira, da vpelje s pomočjo te stranke monarhijo v Rusiji. I/. Arhangelska poročajo: "Nikolaj Čaj kov-skij, stari revolucionar, katerega so imenovali očeta ruske revolucije, je predsednik provizorityie vlade na usurskem severu v Arhangelsku. Čajkovski j je izjavil, da se popolnoma strinja z izjavo ameriške vlede glede na intervencijo v Rusiji. Čajkovski j je dejal: M Želimo obnoviti rusko fronto iu reorganizirati Rusijo. Od zaveznikov ne zahtevamo nič druzega, kakor da nam pošljejo čete, ki bodo sle pred nami, < loti m pojdemo mi'za njimi in uredimo republiko po željah večine ljudstva. Na predsednika boljševiške vlade Nikolaja Lenina je bil izvršen atentat, in njegovo stanje je baje resno. Več izpregovorimo o tem prihodnjič. Ker sta si vsled delavskega praznika sledila dva nedelavnika ravno pred izdajo lista, smo morali opustiti razne vesti in članke o aktualnih zadevah. Kolikor ne bodo zastarele, jih objavimo prihodnjič. V Parizu so prekrstili ulico Avenue de Tro-t-adčro v Avenue du Président WiUon. Predlog za to je podal v pariškem občinskem svetu socialistični zastopnik Fiance te te, ki je v svojem uteme-j.jevalnem govoru dejali "Vojna, ki je porodila toliko dejanj plemenitega junaštva, ni bila v naših starih evropskih deželah posebno ugodna razvoju na polju idej. Hrabrost in žrtve, ki jih je zahtevala vojna, bi bile lahko postale brezplodne, če se ne bi bil dvignil en glas v viharju, ki je o-zn/injal pot v pristanišče miri» po katerem hrepeni v cm svet." Prerl »>f je bil podpisan od vseh so-cialistov. Morda so delali nazadnjaški zastopnici nekaj težav bas zaradi tega, ker je prišel predlog otl socialistov. Totla naposled je bil soglasno sprejet. Iz Stockholma poročajo . ' Sovjetska vlada je poslala oster protest v Berlm, ker noče Nemčija zabraniti Turkom, da se polaste bogatih petrolej-skih vrelcev v Baku na Kavkaškem, dasiravno je turška invazija dotične pokrajine kršitev hrest-litovske pogodbe. Krajevni sovjet v Baku je izjavil, da uničijo boljševiki vrelce, preden se u-maknejo od tatu, če ne bodo mogli ustaviti Turkov. Nemčija je pred kratkim poslala dva diplomata na eroplanu v Baku z namenom, da pridobi petrolej-ske vrelce zase, toda sovjet v Baku je aretiral oba poslanca in ju poslal v Moskvo, kjer sta bila izpuščena. Iz Moskve poročajo, da je Čičerin, zunanji minister boljševiške vlade, naslovil sledečo zahtevo na Rietzlerja, namestnika nemškega poslaništva: "Turki ogrožava j o Baku (Transkavkazija). V smislu brest-litovske pogodbe nimajo Turki pravic ce do dotičnega teritorija in sovjetska vlada zahteva, da se njihove čete umaknejo." éé 99 jf edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene za-nimivoMti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške sli-ke. List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri Čas", 2711 So. Millard Ave., Chieago, III., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave. PAZITE IN HRANITE Narodni iarek pravi: "Pazita na val beli denar ca črne dn«. t« " To t>omen*a toliko kakor prvo pazite in hranit« dokler «ta i« zdravi in mladi, da boste imeli nekaj «a stara ia onemogla let.. Viuk človek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvi.noat. Prvi dolar, ki ga date nastran, te lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja ta katerim vsaki stremi Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: Zrno do zrna ¿orača: k»m en na kamen palača". Najtežje le početek aH brez oočetka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaš denar le dane», ampak pazite, da ga nalagate v gotovo m varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vaio bančno knjižico. Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo la plačamo po 3% ob rent i od njega. Pošiljamo denar v Italijo, Itusijo in Fraoeoako Prodajemo prve poaojilne mortgag« (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale. Hprejeuo upiae za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni. _ KASPAR STATE BANK 1000 Blue Island Avenua, Ohlcago, m. Kapital, vloge in prebitek «naia nad #6,000,000. Scvpfovd zdravil.« vMlr/wjt'jo idr.ivji1 v dr ur in.ih. Slabotni ljudje potrebujejo večkrat kako krapčilo, p rad no m jih na prima bolezen za trdno in pradoo ia ni prapozno. Vi potrebujeta toraj toniko, ki bo utrdila vaa val telesni aaatav. Na odlaiajta toraj. Nikdar vam na bo tal. ako poakusita Severa's Balsam of Life (Severov Življenaki balzam). To zdravilo je znano, kot izborna. toni-ka in pravo, ¿dravilo v slučaju ¿a sta zabaaani, d« nt morata praba-vljati, ¿a vaa tare mrzlica, ¿e ste v obče slabotni ali 6a imata naprilika na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vtem, oaobito postaranim in slabotnim oaabam. Poskusita ga. Cena 86 centov v vseh lekarnah. CARL STROVER Attorney aft Law • Zastopa na vseh sodiščih. Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009. 133 W. Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. MODERNA KNJIGOVEZNICA. W F. SEVLRA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Dr. W. C. Ohlfidarl, M. D. I Zdravnik za notranja bolezni In ranocelnlk. I Zdravniška preiskava brezplačna — plačati je le zdravila. 1924 Blna Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do H po jI*)!.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga živeči bolniki naj pišejo slovensko. zanimiv Članek o nadzorovaNJU BANKE z v ane '' clf aring house". Kaj to pomnil za ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "CUaring Housa". Vse banke, ki imajo zvezo a Chieago Clearing House, so podvržene stiogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imetja m» mora vršiti najmanj enkrat na leto. Iavedenea • natančno preiščejo etaaje vaake banke. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vse note, tarSčine, vknjižbe in drugo vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne fttejejo več kot imovina banka. Ako ae je skrčila vvadaost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. Ce vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House. Ali veste za letovišče Martin Potokarja! Seveda. To je "VTL-LAOE INR" s prostornim vrtom fca izlete. Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici. Ogden Ave., blizo cestne železniške postuje, Lyons, 111. Telefon-j ska številka 224 M. __ i LOUIS RABSEL SHAJALIŠČE SLOVENCEV. NI 460 6IUID Ali.. . UNOSHA, MS. Telefon 1199. Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroj«. Nizke cena in poitena postrežba. • BRATJE HOLAN, 1638 Blu« Island Ave., (Adv.) Chieago, IIL 8LOVEN 01 pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI. Naročite si devnik "Prosv* ta". List stane za celo leto $3 00^ pol leta pa $1.50. Vstanavljajte nova društva. Deset Članov (ic) je trebA za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chieago, 111. Natvečfo slovanska tiskarna v Ameriki je — Narodna Tiskarna= 1144-M Bine Is lan* Aves««* Chieaga, U«. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni ...............................» 1^"ADAR potrebujete društvene po« trebičine kot zastave, kape, re-¿alije, uniforme, pečate in vae drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE COM 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. Iz Amsterdama poroeajo: \emei so dobili ve ei Kare te, ki so zelo poceni in nosijo ime " Nemška moč". Neki dopisnik piše v "Vonraertap" sledeče o teh eigaretah: MKsdar wi človek zažge "Nemško moč", mora takoj občutiti, da mora biti nemška moč silna, če hoče vzdržati uživanje te strašne tvarine. Po prvem dimu, ki potegneš, se počutiš, kakor da bi imel morsko bolezen. Ce odstraniš papir, se prikaže neka sivkainta zmes, ki ima vonj po čevljarski delavnici v kakšni zatohli kleti. Zakaj nam Turčija ne pošlje poštenega tobaka, da bi človek res užil kakšno cigarelo v teh resnih časih T" Najhrle kade Turki sami rudi kaj poštenega, kajti časi so tudi zanje reuni. Iz Kobe na Japonskemu poročajo; Pod priti -a k om splošnega protesta Časnikarjev je japonska vlada dovolila omejena poročila o položaju z ozi-rom na rižne izgrede. Osemnajst policijskih okrožij (prefektur) je prizadetih vuled izgredov in vlada je ukazala, da se rekvirira riž in pošlje v te kraje. Kljub temu pa še naraščajo vene rižu in ostalim živilom in položaj je še vedno kritičen. Iz Curiha poročajo: "Koelnische Volkszeti-ung" piše: "Zdaj se borimo za življenje ali smrt. Vojna ima odločiti bodočo eksistenco Nemčije. Vprašanje je, ali more naš narod imeti politično in gospodarsko svobodo.M — "Koelniaehe Volks-zeituug" je glasilo katoliškega eentruma. keilar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing llouas ima slednja za to dober vzrok. Na drugi atrani pa je o banki, ki je članica te zveze, Že to dovolj jasen doka/, da inia dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno. Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa.je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa na prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je llo na ali drugi banki slabo valed panike ali vojske, «o ji takoj priskočile na pomoč druge Clerfring Hou.«e banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmerp. Ta Clearing Housa nadzorovalni načrt se ja pokazal tako vspeien, da so povsod, kjer koli ae nabnja kak Cleartng House, sprejeli ta načrt. American 8 ta ta Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vae privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov. « | American Htate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsuko leto pet detajliranih rakunov o stsnju Banking Departmenta države Illinois. Napravite NAŠO banko za VAŠO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite. Vpraiajte za seznam nagih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam 1100.00 in 1500.00 zlatih hipoteČnih bondov. »♦»♦»♦»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeiMsssi Edlni slovenski pogrebnlk MARTIN BARETINClC 324 BROAD STREET Til. 1475 JOHNSTOWN, PA. Iz llelsingforsa poročajo čez Berlin, da so zavezniške čete na severu okupirale Petrozadovsk oh jezeru Onega, 185 milj severnovzhodno od IV t ro grada.- * _predsednik. ameriške državne" banke Blue Island Avr, vogal Loomia ia 18. aaata. Zaupno zdravilo dela čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uapeino rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in cislauje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah nadih, a novi vojni davek nam je spodbil ae zadnji ateber in morali smo cene nekoliko povitati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo 7.n nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseli bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želedec in odstraui iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšeu brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjovi liki ao prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, naVadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rado nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV UNIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpeloati gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je Izvrstno In prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Poaebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. Najnovejše nagrade so dobila Trtnarjeva zdravila na mednarodnih raista-vah: Oold Madal—San Franclaco 1815, Grand Prix—Panama 191«. JOSEPH TRINER ma nu factu ring chemist 1333-1343 South Ashland Are. Chicago, 111. ARAMJUWJJU'.nj