Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki.
first SJovenic Daily Id the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.
Zmt«r«t m ftecoal-ClaM Hatter, September 21, 1W3, at tht Port Offtc« at New York, N. Y„ xaidn Act of Oon*r*m of Marek
3, 1871.
STEV. 145.
NEW YORK, V SREDO, 21. JUNIJA, 1905.
LETNIK yrrT
Francija popustila. V avtomobilu okoli sveta Vojska Senadaljujc. An£,eški škandal.
IZREKI.A SE, DA SE PRINCIPI-ELNO UDELEŽI RAZPRAVE GLEDE DRŽAVE MAROKO Z NEMČIJO.
Po dolgem zavlačenjn in nevarnih momentih za evropski mir se razpor poravna mirno.
CESAR VILJEM UZROK.
V	Bendinu so silno zadovoljni, -ko SO z veil tli od ministra vnanjih poslov, da se prepirna točka glede Maroka r«-i mirnim potom. Saj so se has zadnji čas nabirali pogubonosni oiblaki nad evro]>skimi državami, tako da se je mislilo, da nastane krvava vojna.
Franc«.-ki ministerski predsednic je na m n- spontčil nemškemu poslani-ku v Parizu, knezu liadplinu, da se Francija udeleži konference, ktero zahteva maroški sultan; ventlar pa zahteva, do -e državi pred konferenco zjedmite detle vseli glavnih točk, da ne bode pri posvetovanju samemu nasproti,). Kolikor se more v najprej vedeti. n£ bode ta pogoj posebna tež-koča; glavno ji*, da je Francija sedaj privolila v dve važni zahtevi Nemčije, samo da se ohrani evropski mir. Te zahteve j« prejšnji minister francoski Delcasse vedno odklanjal, a sedanji ministerski predsednik je privolil v to. Tj(»o je politično obzorje zopet razjasnjeno in nevarnost vojske vsaj za zdaj odvrnjena.
Diplomat ičui krogi so sedaj zelo radovedii:. kaj ukrene Anglija glede frane« >kc popustljivosti. Kolikor se <i> seda i .amore presoditi, bode An-glija t!idi privolila v posvetovanja, kot se ;e izrazil minister vnanjih zadev. lord La:isdowne. Iz tega se toraj jasno razvidi, da se bode ta spletka zavrnila ii-irnim potom. Seveda je tu v prvi vrsti zasluga francorfce diplomacije. k t era je že zdavnaj sprevidela. da velikemu Vilitu v Beroiinn nekaj manjka.
V	Parizu je vladalo zadnjih 24 ur radi n<-_"dovo-ti situacije veliko razburjanj". Ko pa se je doseglo minister-! i mi predsednikom in nemškim
> m sporazumijenje, so se globoko oddahnili. Še celo ekstremna 1|};; j,	, č a opis je je zadovoljno
to |,i!-:'vn; vo. čudijo pa se nastopu francoskih socijalistov. Prej so strastno zagovarjali sporazumi., en je med Nemčijo m Francijo, sedaj so pa naj-odl"čnej-i nasprotniki temu.
Ravno nasprotno o imenovani konferenci pa piše francoski list Temps. Ta list trdi namreč, da ne bode nobenih konferenc, ker se hoče Nemčija
Francijo dirdktno poirajati. Piše namreč: "Francoska vlada je dala razumet", da hoče umiliti svoje zahteve. v kolikor je to možno. Ce je Berolin za to. da se za sedaj ne odloči In .dočnost maroške države, potem je konferenca evropskih velesil sploh odveč. Francija za status quo in upa. da ostane dogovor med Italijo. Francijo in Anglijo nedotaknjen. Nn vsak način pa se bode Francija trudila na vse moči, da se izogn^ vojni."
Tovorna vlaka trčila. Trije mrtvi dva ranjena.
Hartford, Conn.. 21. junija. Na TT:n tfordskem oddelku železnice New York, New Haven in in Hartford, pet milj od tu, sta danes trčila dva tovorna vlaka. Strojevodja kurjač in sprevodnik so ostali na mestu mrtvi. Neka druga oseba se pogreša. Prvih deset vozov jo popolnoma razbitih. Na strojevodjo se je izsnla žrjavica iz peči. tako. da j*1 na mestu popolnoma zgorel.
Mrtveca našli.
V nedeljo popoldne je šlo več Ital-janov v mali gozd med Heath in Sed-gwieh A v-, po erešnje. Ko pridejo do nekega zatišja, zagledajo pod grmom v že močno razpadlo truplo kakega 40 letnega moža. Italijani so se takoj prestrašili, in fo nato hitro zbežali, Se včeraj naznanili so vso stvar policiji. Takoj sta odšla dva detektiva na lice mesta in se prepričala da je mrtvec brezdvomno ubit, ker je imel razbito črepinjo. Trnplo je moral, ležati že nad dva mesca in je bilo že tako razpadlo, da ga ni bilo več mo-jroče spoznati. Trnplo so prip Ijali na Morgue, kjer se pokoplje. Obleka se Bhrani če se mogoče kedaj dožene, kdo je bil umorjeni in na kak način «e je izvršil umor.
TEMNO&OŽCI NA OTOKU JAVA SO IMENOVALI NJEGOV AVTOMOBIL "OČETA VSEH HUDIČEV".
Včeraj je prišel Charles J. Glidden s svojega nevarnega potovanja srečno v New York.
DO ŠEL S "KRONPRINZ WILHELM".
Na Liovdovem parniku 'Knonprinz Wilhelm' prišel je včeraj v New York Charles J. Crlidden, kateri je končal 7. avtomobilom pot okoli sveta, kar je bilo namreč suhega. Prevozil se je po mokrem 23,610 milj, a po suhem z a\tomobilom SSS9 milj. Ta ve mais';a; zanimivega povedati. Kot so pred pol stoletjem imenovali Indijanci prvi parni stroj hudičevo delo, prav tako so strmeli prebivalci Jave in Fidži otokov, ko so videli voz brez vprege.
"Na Fidži otokih sem prevozil kakih 200 milj", pripovedoval je Mr. Glidden. "'Neka temnopolta princezi-nja se je peljala enkrat z menoj in je bila ta*ko navdušena, da je zahtevala, naj ji dam stroj in ostanem pri njej kot pri ne in chauffeur. Samo s zvijačo sem ji ušel. Najslabša pot je na Java. Večkratni potresi namečejo na cest o toliko raznih reč i j, da včasih res ni mogoče naprej. Javanci v notranjih delih so imenovali moj stroj "očeta vseh hudičev".
Celot no je obiskal Mr. Crlidden na svojem potu 24 različnih dežel. V Avstraliji je prevoz:] 2100 milj. Na T:~. -mani j i so po njegovem mnenju najboljšo ceste na svetu.
Sicilijanski zakon.
Včeraj se je končala zavita in žalo-istna razprava pred magistratom Crane med 40 letni!1! Augustom Nole zelo vročekrvnim Siciljaneem in njegovo ženo.
Tožcnka je bila njegova žena, in vsa zadeva bi bila bolj vsakdanja, če bi ne bile okolščine nekaj posebnega.
Pred desetimi leti je bila namreč pravda proti imenovanemu, kterega se je dolžilo da je umoril prvega moža svoje sedanje žene. Ta je pričala tedaj proti njemu, a je bil vsejedno oproščen. Po končani razpravi pa je vzela za moža tistega katerega je prej dolžila umora nad svojim možem.
Včeraj se je pritoževala pred sodni-sodnikom. češ, da ni več življenja varna in da se boji da jo zadene ista osoda kot njenega prvega moža. Ko ira je sodnik vprašal, ali ima res na vesti ječno človeško življenje, rekel je v slabi angleščini: Jaz sem ljubil mojo ženo. &el sem pod njeno okno, kjer me je napadel nje prvi mož. Jaz sem se le branil, to je vse.
Starejši sodni uradniki se ? pp-minjajo tega slučaja in so se čudili, kako se more jedna žena ponižati tako daleč, da vzame za moža ubijalca svojega prvega moža. Rekla je da ga je ljubila že v blažani polentarski deželi in da se pa je vedno bala, kedar se je opil. Grozil ji je večkrat z nožem. Ko so ga vprašali zakaj pretepa svojo ženo, rekel je, da ima pravico. Sodniki so bili pa druzega mnenja in so ga poslali za dva meseca na otok v prisilno delavnico.
Parnik v ognju.
Avstrijski parnik "Clara" kteri plove iz Galvestona proti Trstu pod kapitanom Ragusinom, se je med vožnjo užgal v prostoru za blago. Da so v prostore takoj spnstili vodo. vendar niso mogli pogasiti ognja, dokler ni prišel parnik v Benetke. Tu so ogenj pogasili z veliko težavo. Naloženo blago je seveda vsled ognja in vode silno trpelo.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ 20 55 ............ 100 kron,
za $ 41.00 ............ 200 kron,
za $ 204.40 ............ 1000 kron,
za $1021.75 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teb svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Kaše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.	m
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
General Linjevič in vojni minister Saharov uplivata na carja, naj za sedaj absolutno ne sklene nobenega premirja.
ZDI SE, DA BODE VES TRUD PREDSEDNIKA ROOSEVELTA ZA SKLENITEV MIRU ZASTONJ, KER NI NE RUSUA NE JAPONSKA VOL^A SKLEPATI MIR.
London, 21. junija. Kot se po-'oea, ne dela general Linjevič nobenih te-žkoč japonskemu premikanju. Japonci <?e premikajo s 50,000 mož in-fanterije, nelkaj konjeništva in topni-čarstva v treh kolonah proti se ver ju. General Linjevič poroča o tem brzo-j a vn o v Pet rogr a d :
" Sovražnik se pripravlja za odhod proti Konghenu in Munsonu."
Petrograd je glede tega premikanja sovražnika popolnoma miren.
Petrograd, 21. junija. General Linjevič je poslal natančneje poročilo glede bojev, ki so se vršili v petek in soboto blizo. Liaovanga. Bitka se je neodločno gibala zdaj na to zdaj na ono stran. Posebno huda je bila na ruskem levem krilu, kjer so Japonce napadli Miščenkovi kozaki.
Tokio, 21. junija. Pogajanja glede pooblaščencev pre>ko Washington a se nadaljujejo in upa se, da se kmalo doseže uspeh. Bilo je dosedaj več posvetovanj med starejšimi državniki in kajbinetom, da se posvetujejo o even-tuelnih pogojih za mir in o pooblaščencih. Upa se. rta bodo vse predpriprave končane pravočasno, tako da se bodo zamogli pooblaščenci od pel. j a-ti že 3<~>. junija s parobrodom "Empress of lidia", kteri gre omenjenega dne iz Yokohame na Vancouver. Od-pošiljatev v ta namen bode ka&iih dvanajst. Med tem se imajo vse vojaške operacije nadaljevati.
Petrograd. 21. junija. 1 'Novo je Vremja" ponatiskuje v današnji Številki brzojavko svojega londonskega dopisnika, v kteri se trdi. da Anglija odsvetuje svoje j zaveznici Japonski sklenitev vojnega premirja. Dobesedno namreč poroča: "Rusija se ne smatra za dovolj oslabljeno. Anglija upa. da bode zamogel maršal Ovama uničiti Linjevičevo armado, da se ta ko odvrne strah, da bi zamogla ruska vojska pričeti operirati proti Afganistanu in dalje proti Indiji."
Nekteri radikalni listi kot "Naša Žiznj" (Naše življenje) in drugi svetujejo vladi, da sklene mir ter jav-'kajo proti avtokratizmu in drugim strahovom, ki so se večinoma porodili v podkupljenih judovskih glavah.
Petrograd, 21. junija. Vojna ~tran-ka je znpet na delu. Ta prego arja carja, naj ne sklene drugače miru kot pod najugodnejšimi pogoji za Rusijo. Ni res, da je Rusija dosedaj izgubila kako armado, iker je sedanja Linje-vičeva vojska in pozicija bolja, kakor kdaj poprej. Stranko rw>dpirajo zlasti častniki in v . aštv < in mandžur-sJkega bojišča.
London, 21. junija. Dopisnik "Telegraf \i, 'J iz Tokija poroča svojemu listu o sirašnem napadu ruskih koza-kov na neko japonsko transportno kolono. Ti so se približali nevidno na par sto (korakov in ustrelili par salv iz zasede. Japonci so prestrašeni zbežali. Nato so jih ruski kozaki napadli z golimi sabljami, razkropili na vse strani in uničili ves trausport. Nato so se umaknili in peljali nekaj jetnikov seboj.
Washington, 21. junija. Dane's ni ničesar novega glede pogajanj za mir. Roosevelt je odpotoval v Worcester. Mass., in tudi d ga diplomacija počiva. Japonski poslanik je odpotoval
v Boston, kjer ostane toliko časa, dokler se ne povrne Rodseveit. Toliko je gotovo, da ne bode Japonska storila nobenega koraka za vojno premirje, ako Rusija ne prične prva.
Petrograd, 21. junija. Dopisnik "Associated Press" je dobil zatrdilo, da je Rusija termin 1. avgust kot začetek mirovnih pogajanj brez vsace-ga sprejela.
Petrograd, 21. junija. Diplomatič-ne priprave za sklenitev mini se nadaljujejo kljub temu, da je vojna stranka zopet na krmilu.
General Linjevič je zopet brzojavil na carji, da je zmaga skoro v njegovih romali in zajedno prosil, naj se da njemu in njegovi armadi prilika spraviti čast ruskega orožja na isto višino kot prej.
Vojni minister Saharov je bil včeraj v avdijenc-i pri carju v Petrovem dvorcu. Predložil mu je plan za na-daljno mobilizacijo in zajedno nujno svetoval, naj vzprejme njegov sklep.
Iz brzojavke generala Linjeviča je toraj razvidno, da ni prišlo na bojišču do nikakih posvetovanj za premirje.
Petrograd, 21. junija. Ministerstvo zunanjih del nima nobenega obvestila o tem. ali sta ruski in japonski poslanik v Washingtonu storila kake korake glede premirja. Splošno se smatra, da ne pride do nikakega premirja. Pogajanja za mir sicer napredu-jejo polagoma, a zdi se. da ni nobene stran posebno navdušena za to.
London, 21. junija. Japonci Okušajo preprečili začasno premirje, ker se Ovama nadeja, da bode zamogel ruski) vojsko v Mandžuriji zopet premagati. Na ta način mislijo, da bodo rusko vojno stranko pripravili ob ves vpliv in da bode jxitem lažje sklepati mir. Rooseveltov predlog ni toraj popolnoma uspel, ker se niti med pogajanjem ne misli na sklenitev začasnega premirja.
Glede članka v listu "Novoje Vremja", v.kterem pravi omenjeni list, da Anglija vpliva na Japonsko v smislu, naj ne sklene premirja, dokler ne uniči ruske vojske popolnoma, se zatrjuje danes poluradno, da na omenjenej vesti ni nič resnice. Anglija ne samo da ni dala nobenega sveta, nego še podpirala je Roosevel-tov trud za mir med obema vojskujočima se državama.
Paris, 21. junija. Iz najnovejših poročil jc razvidno, da se v Mandžuriji vrši nova bitka in da so že na obeh straneh velilkanske zgube. Rusi so bidi dosedaj v sprednjih pozieijah, sedaj pa so se umaknili na svoje utrd-bp, kjer se boj nadaljuje.
London. 21. junija. Iz Mukdena se poroča, da gre japonski general Ha-segawa s 100,000 vojaki proti Vladi-vostoku.
Že prej je poročal general Linjevič, da se pomika v smeri Konghev in Munsan močna sovražna trupa. Ta kraja ležita na re^i Tumen, zapadno od Vladivostoka. Misli se, da se je ta armada izkrcala v aprilu pri Gen-sanu in obstaja večinoma iz starih rezervistov in IRletnih mladičev. Pri reki Tumen imajo Rusi močne utrdbe in tu pride skoro gotovo do krvave bitke.
Oropali trgovca.
Danes zjutraj so dobili tukajšnega uglednega trgovca Williama Walton blizu Fort George nezavestnega. Napadli so ga cestni roparji, pobili na tla in popolnoma oropali. Vzeli so mu zlato uro vredno $ 375, diamantno iglo za $175 in $75 gotovine.
Ko so ga pobili na tla, so ga morali še silno obdelovati, ker ima po vsem životu vse polno malih ran. Prepeljan v bolnico je prišel sicer kmalu k zavesti, a vendar je tako slab, da ne more dati jasne slike o napadu. Le toliko se razume, da se je pozno vračal domov, fi da ga je nekdo od zadej udaril po glavi s tako silo da je takoj padel na tla. Kaj se je potem godilo ne ve več. Zdravniki so izjavili da je sicer nevarno ranjen, a da ni nevarnosti za njegovo življenje, ker ga je trd rob njegovega klobuka obvaroval pred razbitjem žrepinje.
Vročina pojema.
Po dveh silno vročih dneh nastopil ,je nenadoma hlad. Toplomer je pal kar za 30 stopinj. A mi Newvorčani smo kaj razvajeni ljudje. Prej nam ni bila prav vročina, zdaj zabavlamo pa čez mraz. Kot naravno ob takej hitrej spremembi vremena, bode tudi zdaj vladalo splošno prehlajenje in mogoče tudi kaka epidemija, ktera se kaj rada oglaša v našem mestu v takih slučajih.
Nevaren požar.
Včeraj zjutraj ob dveh po noči je nastal v Brooklynu, Tomkins Ave. št. 36 požar, kteri se je bil kmalu zelo razširil. Le požrtovalni in ustrajni delavnosti se je zahvaliti, da se ni razširil na sosednja poslopja, ktera so vsa lesena. Da je bilo radi tega veliko razburjenje je umevno. K sreči se je ogenj kmalu omejil in ni napravil nobene posebne škode.
TEŽKE OBDOLŽITVE PROTI U-RADNIŠTVU ANGLEŽKE VOJNE UPRAVE SO PRIŠLE NA DAN.
Pokradli kar na milijone. NAD $35,000,000,
Ti sra Anglija, ktera toliko ve o nepravilnostih v Rusiji, ktera s svojimi podlimi lažmi polni predale časopisja vsega sveta, — tista Anglija ima pred svojim pragom toliko gnjilega, da je naravnost škandal. Kot se namreč poroča iz Londona, so se danes zopet sešli zastopniki spodnje hiše. Takoj po otvoritvi seje je začela opozicija prijemaU vlado glede ogromnega po-neverjenja pri vojaški provijantni u-pravi.
Vlado je ta interpelacija zelo ne-ugodno presenetila, kar je seveda u-mevno. Ministerski predsednik Balfour je rekel, da so bili tožni akti odstopili državnemu pravdniku, a da ni mogel ničesar ob toži ji vega. najti v njih. Sicer pa da so obdolžene osobe odpuščene iz službe in da vso zadevo preiskuje posebna komisija.
Dne 14. junija je namreč izšla tako-zvana "Modra knjiga", ktera razkriva velikanske škandale; obsega samo poročila preiskovalne komisije, ktero je imenovalo vojno ministerstvo.
Cela vrsta uradnikov je obdolženih. da so delovali v sporazumu z liferanti na ta način, da so prodajali istim zelo po eeni blago in ga potem zopet nazaj kupovali za visoke cene. Na ta način da so ogoljufali državo za okroglih $35.000,000.
Evo vam toraj škandala. Minister-ski predsednik se je. seveda zvijal, rekoč. da državni pravdni'k ni našel nič kaznjivega. Gotovo ne. Saj so se mu predložile le tiste listine, na podlagi kterih ni mogoče nikako sodno postopati.
Videli bodemo. ali bodo tisti Angliji. ktc-ia se širokousti in spodtika nad vsako malenkostjo drugih držav, a osofbito Rusije, sedaj zavezana usta. Mesto, da vtika svoj nos v tuje zadeve. ktere jo prav nič ne brigajo, naj bi rajši učila svoje vojaške uradnike malo opoštenju.
Delavci izdani od svojih vodij.
Chicago. 111., 20. junija. Danes zjutraj je stopil John C. Driscoll v sobo Grand Jurvja s eelim zavojem čekov, s kterirn hoče dokazati, kako so se dali vodje delavcev podkupovati in kako so bili linijski delavci od njih izdani. Njegovi podatki so bili tako zanimivi da so porotniki ostali do šeste ure skupaj. Zaslišanje Driseolla se jutri nadaljuje. Pred nekaj dnevi je rekel Driseol, da je 400 štrajkov poravnal in izdal nad $ 50.000. Danes je prikazoval čeke. in je pri vsakem posebej popisal vse podrobnosti, kako in za kaj so bili. "Nad sto kaneelira-nih čekov je pokazal: bili so izstavi je" ni od $10 do 500 in na vsakem posebej je bilo ime kakega delavca, ki isrra v sedanjem štrajku precejšno vlogo. Driseol je izjavil, da seveda ni dal denarja iz svojega ampak ga je dobil od različnih, poznanih tvrdk.
Zaslišan je bil med drugimi tudi Robert J. Thome od montgomerv Ward Company in je pripovedoval o svojem poslovanju kot blagajnik od Teaming Association v istem času. ko je bil Driseol tajnik imenovane družbe. Navedel je med drugimi, da je za to prestopil k "Employers Assoeiotion ker se mu ni dopadal način prejšne družbe, kadar je poravnala kake prepire. John C. Driseollu so dajali preveliko oblast, da je poravnaval vsa navskrižja, kakor se je njemu samemu najbolje zdelo.
Ko je Thorne zapuščal poslopje, rekel je Driscoll: "To je človek, ki mi je dal prvi denar, za odvrnitev štraj-ka." Slo se je sedaj za diference v oddajalnem oddelku tvrdke Montgomery. Ward & Co. Ko je vse vredil prejel je za svoj "trubel" $100.
Taktiko predsednika Shea so danes popolnoma ignorirali in izvolili danes Teamsters' Jo:i.< Council komite 11 Članov z naročilom, naj delujejo skupno z odborom voznikov, da se štrajk čim preje konča. Ker se je komiteju izročilo neomenjeno pooblastilo, se pričakuje, da bode ves štrajk že v kratkem končan.
Rumena mrzlica v Istmn.
Washington, 21. junija. Po poročilu guvernerja Magoona sti zopet dve osebi zboleli za rumeno mrzlico in sicer neki američan in jedna Španjolka. Jeden izmed prej obolečih je umrl.
Sprijaznili se bodeta.
ODGOVOR "STORTHINGA" NA KRALJEVO PISMO. PRIŠLO BODE DO RAZPUSTA UNIJE MED NORVEŠKO TER ŠVEDSKO.
Upa se, da se obe vladi konečno pomirita na korist obeh držav.
POSTANE NAJBRŽE REPUBLIKA.
C-hristiania, Norveška, 21. junija. Adresa na švedskega kralja Oskarja, državni zbor in splošno na švedsko ljudstvo, ktera tvori odgovor na dolgo kraljevo pismo, naslovljeno na predsednika norveškega storthinga, je v splošnem pomirljivo sestavljena. Vendar pa je iz nje razviden trden sklep, od kterega se ne odstopi niti za las. Glasi nekako tako-le:
Storthing obstaja pri vseh sklepih, kteri so itak morali priti prej ali slej. Vemo, da je stališče kralja Oskarja težavno, ker braniti mora koristi države in krone.
RazJkol je moral priti, kakor hitro se je zavrgla zahteva ločenega konzularnega delovanja. Mi ne gojimo nikakega sovraživa proti kralju ali Švedskemu ljudstvu in upamo, da bodemo živeli po premaganju sedanjih težkoč v miru in prijateljstvu, kakor dosedaj.
Želimo islkreno, da nam pomaga švedska uprava urediti sedanje razmerje, da se čim preje povrne redno delovanje in mir v interesu obeh držav.
Stockholm, Švedska, 21. junija. — Mestni svet je danes sprejel resolucijo, ktera se predloži državnemu svetu. Glasi se:
Ker se Norveška brani priznavati dosedanjo personalno unijo kot vez obeli držav, je v korist obeh, da se zadeva reši mirnim potom; zato naj se skušajo dobiti pota in sredstva, 'kako bi se to doseglo najlažje.
Danes se je o tvoril državni zbor, v kterem je govoril predsednik S war-thin g za prijateljsko poravnavo nastalih diferenc.
i« is iS ii iS
VABILO NA NAROCBO!
Kmalu poteče prva polovica leta, a ž njo tudi mnogoterim cenjenim rojakom naročnino na "GLAS NARODA* Da je "GLAS NARODA" postal velik slovenski dnevnik, na kterega so rojaki tudi v stari domovini ponosni irre zahvala našim tu bivajoeim rojakom. kteri ga od leta do leta bolj podpirajo in zanj delujejo. Vendar so postali stroški zelo veliki za tako velik list a se lahko pokrijejo, ako nam dosedanji gg. naročniki zvesti ostanejo in plačujejo točno naročnino.
"GLAS NARODA" je vendar najcenejši slovenski dnevnik, za $ 1.50 ga dobivate pol leta po Gkrat na teden, ali za 75 centov cele tri mesece.
"GLAS NARODA" je gol ovo zanimiv za vsakega rojaka, zato upamo da ga bodo vsi dosedanji naročniki še nadalje podpirali in mu pridobivali še novih naročnikov. Mi bi radi list povečali ako bodo stroški dopuščali, da bi namreč listobsegal vsako soboto po S strani ne da bi se kaj zvišala naročnina. Čim več naročnikov bode tem večji bode list.
Vse cenjene naročnike, kterim poteče sedaj naročnina, prosimo, da nam isto blagovolijo kmalo doposlati, in pridobiti če možno še novih naročnikov. "Naprej!" je in ostane naše geslo.
T tem naj se združijo vsi cenjeni rojaki in napredek našega naroda je zagotovljen.
Upravništvo "GLAS NARODA."
Drzen rop.
Danes zjutraj sta oropala dva lum-pa blagajno na nadulično železnico v Brooklynu N. Y. na Elm Str. postaji Odnesla sta $ 12S.G5.
Prodajalka voznih listkov gospa Leona Kelly šla je ob 3. uri zjutraj v sobico, da se preobleče. Takoj nato skočita za njo dve možki postavi od kterih jedna zatisne vrata, druga pa gre li blagajni in pobere vse. Nato sta oba popihafa. Prodajalka je šla za njima po stopnicah in vpila na pomoč, a ni bilo nikjer nobenega policaja v bližini, kot obično. Nato je telefonirala na družbo in naznanila ves dogodek. Ta je takoj ovadila vso stvar policiji, ktera stika za neznanima tatovoma, kterih gotovo ne vdobi v roke. Jednega je opisala prodajalka kot 23 let starega, v sivi obleki z rumenim slamnikom, a to je pa vse kar se ve. Drugi je bil toliko naprej, da ga ni mogla več videti.
Parnik zgorel.
Collingwood. Ont.. 20. junija. Parnik "Oityof Collingwood", kteri je vreden $ PO.000 je včeraj v tukajšnem pristanišču pogorel do vodine gladine. Pri tem sta zgorela tudi dva delavca. Mornarji so se pravožasno rešili.
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Spominjajte se ob raznih prilikai naše prekoristae družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani l Mal položi dai domu aa oltar J	(v d)
NT HOTEL OPUSTITI.
K', je Carlyle dokončal svoj prvi zvezek "Zgodovine Francije", poslal je rokopis svojemu prijatelju, da bi Iknjigo založil, toda slednji je imel tedaj mnogo opraviti in je popolnoma pozabil na rokopis. Slednjega so kasneje nevede sežgali. Kako je Carlyle pri tem čutil, si lahko predstavljamo, kajti delo mnozih mesecev je bilo uničeno. Kljub temu pa stvari ni opustil, dasiravno marsikedo izgubi pogum, ko vidi, da mu prvi poskus spodleti. Vse to velja tudi o bolezni. A'ko so vsa zdravila spodletela, Tri-nerjeva ameriško grenko vino se vedno dobro obnese pri vseh želodčnih boleznih. Ono ozdravi vsak želodec, aiko je ozdravljenje sploh mogoče, poveča tek, okrepi mišice in živce. V lekarnah. Josip Triner, 799 Sorrtb Asbland Avefnue, Chicago, HI. Pišite nam, kadadkoli rabite zdravniških navodil.
--BANČNA PODRUŽNICA-
CLEVELAND, O-
1778 St. Clair Street.
|| Lastnik: Frank Sakser,
'jj 109 Green-.vicb St., New York. JU Vodja; Anton Bobek.
^	....prodaja....
parobrodne listke
j za razne prekomorsko črte po izvir-nih cenah.
... Pošilja.... U denarje v staro domovino
jj^najceneje in najhitreje.
KEETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Kron pri nz Wilhelm 20. junija iz Bremena s 1200 potniki. Princess Alice 20. junija iz Bremena z 015 potniki.
Odpluli se:
Grosser Kurfuerst 20. junija v Bremen.
Baltic 21. junija v Liverpool. Rotterdam 21. junija v Rotterdam.
Dospeti imajo;
Georgic iz Liverpoola. Bovic iz Liverpoola. Victorian Lz Livevpoola. Koenig Albert iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. Kronprinz "Wilhelm iz Bremena. Princess Alice iz Bremena. Prinz Oscar iz Genove. Koenigin Louise iz Genove. Teutonic iz Liverpoola. Carpath'a iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. Sehwarzburg iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Campan:a iz Liverpoola. St. Paui iz Southamptona. Caledonia iz Glasgowa. Hamburg iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Armenian iz Liverpoola. Noordam iz Rotterdama, Hudson 24. junija v Havre.
Odpluli bode:
Deutschland 22. junija v Hamburg. La Bretagne 22. junija v Havre. Philadelphia 24. junija v Southampton.
Etnrria 24. junij«, v Liverpool. Kroonland 24. junija v Antwerpeu. Koenigin Louise 24. junija v Genovo. Furnessia 24. junija v Glasgow. Patricia 24. junija v Hamburg.

iv, .1. -i- ;
.i.i-T.-s-^..:^...
att i- - ,'SSHStiBwg

"GLAS NARODA"
last slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. i-astn'k:	Publisher:
F^ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, J'ew York City
Ljudsko štetje mesta New York je dogotovljeno, dočim tozadevna porodila še liiso izšla. Vendar ?e je pa že
.,'a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 radon.a izvedelo skoraj natančno >1 leta............. 1.50 i •'tevuo prebivalstva našega mesta. In
Ljudsko štetje v New Yorku.
pol
Z* Evropo, za vse l«-to....... 4.50 j ba.š to skoraj natančno število prebi
" CentYeta......1*75 valcev Je prebivalce same najbolj iz-
V Evropo pošiljamo list skupno dve	in	razžalilo. Lokalni
številki.	patnjotizem je užaljen m !Newyorca-
.Z'T-[ ■ , . , " nom ne preostane drusro, nego sraci-"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz- .	1 .	'' »■ . =
vzemši nedelj in praznikov.	j .lozno ndati so v osodo. Cnj toraj
*—-newyorš\-r. ljudstvo in čudi se — in
"GLAS NARODA" ; ko žaluje v tvojih sobicah, kedo naj
("Voice of the People")
Issued every dav, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centom.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nar.i tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite Vozlov.
"Glas Naroda"
j09 Greenwich Street, New York City. T*lofon i 3798 CortlniiQ.
Pomanjkanje delavcev
ameriški soeijolosy je nedavno >]jal o — "trampih" ali voze-Ijudeh ter je prišel pri tem Ijiii-ka, da takih živih in potu-
ti zameri: "Tvoje mesto še ni dose •rlo štirih milijonov, kajti' kaoih 33 tisoč '1 duš'' še manjka, predno bode mesto imelo štiri milijone prebivalcev." Človek bi mislil da zamore biti tudi z iepjim in o'kroirlim Številom 3,987,00© (več ali manj) za nekaj časa zadovoljen, tem bolj. ko bode pri-manjkujočih 13.000 duš kmalo prišlo v New York. Vendar pa vsakdo zameri onim uradnikom, kteri so šteli prebivalce New Yorflsa, ker niso znali, a I i pa zamogli prišteti primanjkujo-<"• ill par tisočev tako, da bi se zamogla naša metropola pobabati s štirimi milijoni. To bi bilo lepo!
Človek bi ne verjel, da naše mesto tako hitro narašoa. vendar je pa to dejstvo, kteremu ni mogoče oporekati. Čudno pa je, da se oni isti meščani sedaj radi premalega števila prebivalcev jeze, kteri ob vsakej priliki ]>ovdarjajo, kako škodljivo za mesto ji neprestano doseljevanje far-raerjev v New York. Taki ljudje trdijo. da je tako naseljevanje nezdrava pvjava. k t era mestu le Škoduje, ne pa koristi. Dasiravno je samohvala nekaj otročjega, se vendar vsakdo rad
X< razp čih
do Zun.,,,,^,«. ..C. ,	MwmlM Bi
1 """ j hvali s številom prebivalcev mesta, joeih kheajev m mogoče ločiti od na- | v lkterem je doti£nik domačin. Tn ako
še civilizacije in modemih načinov je takih prebivalcev štiri milijone, pridelovanja ter izdelovanja. Po pro- zaruore tako hvalo grajati k večjem fesorjevem mnenju je tramp delavska | kak Cockney, kteri zamore poročati
o šestih milijonih prebivalcev svoje-ga mesta
Naša mesta izredno hitro naraščajo, zlasti z ozirom na število prebivalstva, dasiravno je vsakomur znano, da bi zamoglo na tisoče prebivalcev /.i vet i na deželi mnogo lepše in udobnejše, neiro v mestu. Tn vendar neče nihče ostaviti vel ilk ih mest, dasiravno želi vlada, da bi naseljenci odhajali v redko naseljene države.
t r •»<"-, ktera postane tu pa tam nepotrebna. k ti* rej pa nihče ne sme svetovati, da si poišče delo in zopet prične z rednim življenjem. Ako se pa to zgodi, potem mora zopet drugi delavec pričeti s trampanjem.
Sedaj, to pričenjajo v Kansasu zo-]h*t s žetvijo pšenice, prihajajo do na- ponovno klici, da tamkaj primanjkuje delavskih močij, ktere bi zlati blujroslov spravile raz njiv domov. X« wyorška državna posredovalnica dobila je iz lvati-asa naročilo, naj p>šlje tjekaj 40.000 za delo sjk>-s. 'bn i h mož, kteri vsi naj se na|»otijo v deželo - dnčaHce, pšenice in neumnih ide.\ v obljubi i eno deželo Kan-
edinole v to svrljo zni-iio. Toda, dasiravno jc 'a vsako miljo poti le lja še vedno predraga t," kteri bi rado delali. _rtit rajne brezposelnosti
V
■m
ki pa
d a«
g.?
«*<Š>Tti z.	i potovanje j*itre'>-
rja.	
ii so so t	mli obrnili na vse-
ajti vsle	.1 baseballa. vesla-
misa utr	jt»ni dijaki so obi-
ii dela v	Haznn tejra
1 tudi ve	do, da na nabili
h oni .li;	aki. ki znajo stra-
"•ini. Talk	i dijaki se štejejo
iko z:im»	>rejo med počitni-
ii pri farmerjih v Kansasu, Texa-tli N"»bralki par tednov opravljati sicer ne razumejo dobro. > 'HiO"'- i o takih kmetskih di-
<it:a, k Toda letanto

pn
j ki našem mnenju
le
malo žita pod streho in u ver j eni smo, da bode marsikak (kansa.sk i farmer, kteri dobi na jrlavo kacih deset dijakov. vesel, ko bodo zopet odšli.
Toda klie i/ Kansasa nas še na nekaj opominja. Poročali smo že v "Gl. Naroda", da žele gotovi krogi omejiti naseljevanje. Vsaki teden pošljejo nasoluiske oblasti kar na stotine najboljših poljedelskih delavcev nazaj v Evropo, dasiravno so slednji kakor za nalašč ustvarjeni za delo na farmah. Radi tega bi bilo kansaškim farmerjem svetovati, naj se, <ko iščejo delavce, obrnejo na Kills Island — in ako jih tu ne uslišijo, naj gredo v Washington, da se naselniški zakon tiiko urc-di, da se naše žito ne bode neobdelanih akrov našega zapada čim preje zopet ol»delajo.
Čloek je in ostane najdragocenejši materijal in oni. kteri so bogati in kteri umirajo v izobilju, so gotovo zaslepljeni s sebičnostjo, ker se boje, da bi kraj njih še kedo obogatel.
Za kaj se vse podeljujejo odlikovanja? Neki angležki časopis je zibral ■neke "izvanredne zasluge" nekterih, tki so za nje dobili odlikovanja. Tako n. pr. v Parizu odlikujejo s kolajno najmarljivejšega mestnega — pometala. — V Strassburgu je dobil kolajno neki Maks TTeufler, ker je v dveh un>h pojedel 10 funtov sočivja. V Nea.f»lju je redar Gnersima dobil odlikovanje vsled tega, ker je šel za nefkim strašnim banditom sam v gore, ga tam našel in nihil. — V Modrasu v Indiji so odlikovali nekega fakirja t> kolajno v obliki kače, ker ga je do dvajset strupenih kač pičilo, pa mu ni strup nič Škodoval. — Neki angležki ogijar Erik Yardsley je dobil srebrno kolajno zato, ker je peljal voz poln	1000 angleških milj daleč
in ga Dripeljal zdrav nazaj. Počival je samo, kadar je jedel.
4 m	TP	v««>
Srbi v Turčiji.
Belgrad, o. junija.
nadi. da ust režem c. čitateljem, iz knjige znanejra poznavalca maeed »nskih razmer. Ivana Ivaniea, |k. I inu-noni ' * M.u-i-d»>ni.;a", posnel -!ii:i-tičnc ]n>datke o srbskem prebivalstvu v evropski Turčiji v letu 11003.
Kosovski vila jet je središče stare ■srbske države in srb.-Jkih carjev. Tn je na Kcsovean polju v borbi s Turki : .ropala srbska država 2S. junija 13S9. Se-vt-rozapadni del Kosovskega vilaje-ta spada pod pravoslavno prizrensko epnrliijo, »kteri je središče Prizren. Ta epaHilja šteje okoli 30.000 družin ■ al: 240.000 duš ter pripada carigrad-skemu patrijarliatu, !ki je v grških rokah.
S kopel j ska eparhija zavzema ves skopeljski sandžak in še nekaj sosed-nili oikrajev. Y Skopi j n sta dva me-tr. polita: patrijarfiiŠki in eksarhiški. Prvo mesto jc prijazno in metropo-lijo upravlja arliimandrit Sava. Eks-arhiški metropolit je Sinesije.
tej eparhiji 10,0S2 družin ali S0.G56 duš.
V	veleški kazi. kosovslkega vilaje-ta,, koja spada pod veleško-debarsko eparhijo, je 1638 domov, odnosno 13 tisoč Srbov.
Dalje je v kosovskem vilajetu, v vaseh Janievu, I^etnici, Ferizoviču in olkolici do 10,000 katoliških Srbov in do 200.000 muharaedanskih Srbov v novopazarskem in pljevalskem san-džaku. Ti govore srbski jezik, drugega ne znajo. V kosovskem vilajetu je toraj 711,056 Srl>ov, in sicer: pod patrijaršijo 333.656. pod elksarhijo 168,000, katoliških 10,000, muhame-danskih 200,000.
Srbi pod bolgarsko eksarhijo se imenujejo Bolgari ali Bolgaroromani. Srbi pod grškim patrijarhoon, katoliški in muhamedanffei, so v večini in štejejo 543,656 duš.
V	kosovskem vilajetu pa je še do 250.000 Arnavtov in do 5200 Kuco-vlahov, ki se prištevajo Grkom. Srbi v kosovskem vilajetu so toraj v veliki večini. Kristjanov je 52%, muba-medanov 4S%.
Bit^lj?fei vila jet šteje do 314,800 Srbov. Okoli 128,570 jih spada pod grško patriarhijo, ki se imenujejo Grkoma ni, do 186,230 Srbov pa spada pod bolgarsko efksarhijo in se imenujejo Bolgaroromani. Po uradni turški statistiki je v bitoljskem vilajetu do 383,000 muhamedanov. Ti so večinoma Arnavti in pomuhamodanjeni Slovani, pravih Turkov je malo; Židov je 5038, protestanških Srbov in Arnavtov 34. Ves bitoljski vilajet šteje po turški statistiki 838,354 duš.
Za solunski vilajet Ivanič nima natančnih podatkov. Naš te je pa prilično 66,488 krščanskih Srbov v dojronski epaAiji; ti so večinoma ekaarbisti in se imenujejo Bolgarom an e. V je-ni dže-vardarskem sandla&u je 52,632
krsčan-vkih Srbov in vsi so patrijar-
šisfi. V sereskem in dramskem san-džaku je 75% Srbov in vsi so patri-ijaršisti ter 25% Bolgaroromanov. i Grki, Grkomani in Kueovlahi v solunskem okraju štejejo 25%, Srbi in Bolgaron>mani pa 75% vsega kršean-skeira prebivalstva.
A" skaderskem vilajetu prevladujejo mubarcedanci in katoliški Arnavti, v janjinskem vilajetu isto tako, v jed-ruen-kem vilajetu so sami Bolgari.
Znani geosrraf in poznavalec Stare Srbije in Maeedonije, Spiridon Gop-čevič, ki je prepotoval celo Turčijo ter proučil jezik, običaje in narodne pesmi ter pred leti izdal znano knjigo " Makedonien und Alt-Serbien, ta pa piše:
Y	solunskem vilajetu je 1,310.770 duš, in sicer: 707,500 pravoslavnih in 16G.400 muhamedanskih Srbov, 143 tisoč 700 Turkov, 340,000 Grkov, 12 tisoč 950 Kucovlahov. 62.370 Židov, 36.600 pravoslavnih in 21.000 muhamedanskih Bolgarov, 450 Arnavtov in 3500 ptujcev.
V	bitoljskem vilajetu je po Gopče-viču okolo 647,600 duš, in sicer: 399 tisoč 400 pravoslavnih in 67.322 muhamedanskih Srbov, 6972 Grkov, 47 tisoč 840 Kucovlahov, 32.400 Arnavtov, 38.350 Turkov, 9250 Ciganov, 5550 Židov, ostali so različnih narodnosti.
Y	kosovskem vilajetu je 812,460 duš, in sicer 414,700 pravoslavnih in •236,520 nmhamedanskih Srbov. 92,770 Arnavtov. 39.030 Tuifcov. 1270 Kucovlahov. 12.330 Ciganov, 1750 Židov in 20 Grkov.
V	vseli treh vil a jet ih je po Copče-viču 2.770.877 duš. in sicer: 1.521.660 pravoslavnih in 470.242 muhamedanskih. skupaj 1,991.902 Srbov.
DOPISI.
Iz Murray City, Utah.
Katoliško podporno družtvo sv. Petra in Pavla št. 51 J. S. K. J. v Murray. Utah, naznanja, da ima redne seje v=ae ga 12. in to v Opera House na State St. Vse dražtvenike se prosi, da se prve bodoče s-ve udeleže polnoštevilno. Vsi naj tiuii redno plačujejo svoje doneske, zlasti pa tisti. ki stanujejo v okolici. Iste naj pošljejo, če ne morejo osobno priti, po kakem druirem članu ali pa po pošti na podpisanega prvega tajnika. Prosim pa, da to kmalo store radi računov.
Dosedaj se razvija družtvo kaj leno in pri vsaki seji vzprejmerao nekaj novih udov. Tiste rojake, kteri stanujejo tu ali v okolici, vljudno >rosimo. da pristopijo fc našem društvu. ee niso dosedaj še nikjer vpisani. Nesreča nikoli ne praznuje. Baš sedaj boleha tu par rojakov, kteri go-ovo bridko obžalujejo, da niso pri lobenem družtvu. Zato pa ne odlašajte veČ, ampak vpišite se, da bo-dete preskrbljeni za vse slučaje.
Pozdravljam vse, tebi "Glas Naroda" pa želim kar največ naročnikov.
Stefan Malnav, J. tajnik.
RAZNOTEROSTI.
Kolobarji okolo lune. Kolobarji i,kolo lune in tudi okolo solnca spa-dajo med na jinteresantnejše prikaz ozračja. Mali pogostni kolobarji ali venci imajo premer kvečjemu le dveh stopinj in se imenujejo aureoli, ki nastanejo z u'klonitvijo svetlobnih •žarkov ob delcih prav majhnih oblakov ali megla v ozračju podobno svetlobnemu vencu, ki obdaja pri močni uic-gii skoraj vsako cestno svetilko. Od velikosti teh vodnih kroglic, 'ki so povprečno velike stotinko milimetra, je odvisen premer svetlobnega venca; čim večje so kroglice, toliko manjši so aureoli. Ako so male kroglice prav enalke velikosti in enako razdeljene, so kolobarji prav lepi in barvani (ru-deča barva prevladuje); drugače se barve pokrivajo in kolobar je bel. Večji kolobarji, tudi "halo" imenovani, imajo premer 22 stopinj in so včasih bele barve, včasih pa mavrične v nasprotnem sporedu (rudeča barva znotraj. Ti nastanejo pri lomljenju vetlobe v malih ledenih kristalih, ki piavajo tudi ob največji vročini v gornjih delih ozračja. Jako pogostne so te prikazni v polarnih 'krajih zaradi množine kristalov, ki plavajo v zraku.
Poizkušen samomor pred porotniki.
Pri obravnavi proti ponarejalcu denarja Lieblu na Dunaju je ta poizkusil izvršiti samomor. Hotel si je prerezati s steklenimi drobci žile na des-nej roki. Vojak je to zapazil in skočil k njemu. Liebl je nato udaril vo-jalka. Lielbla je napadla histerija. Zgnidil se je na tla in sedem mož ga je moralo z velikim trudom odnesti iz dvorane. Obravnavo so morali od-ijoditi.
Iz predpisov se je norčeval. Neki ženevski trgovinski potnik je vstopil v Bazlu v 'kupe prvega razreda brzo-vlaka Berolin-Ženeva. Rad bi se bil sam vozil; toda ni trajalo dolgo in že je vstopila neka dama, najbrž že precej postara a, ker je agent takoj sklenil, da jo odpravi. "Madame", je dejal, "jaz imam škrlatieo". Potnik pa ni vedel, da se morajo ljudje, ki imajo Škrlatieo, na švicarskih železnicah voziti ločeni od dragih. Lisjak si je saauemra sebi nastavil past. Dama je izstopila in poklicala po-
stajnega načelnika ter povedala vso stvar. Načelnik je stopil k vozu in j zahte-val od potnika, da takoj zapusti voz. Ker je ta odločno proti temu protestiral, po&licali so stražnika, ki je s silo odvedel agenta z vso njegovo prtljago v poseben prostor. . Vlak je odšel, k dozdevnemu bolniku je pa prišel zdravnik, ki ga je natanko pre-iskal, toda ni mogel najti nobene bolezni na njem. Vsled tega so ga izpustili. Tri uire pozneje s p je odpeljal agent proti svojemu cilju in seveda preklinjal svoje ravnanje, (ki mu je prineslo toliko sitnosti.
Važno
za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
Avstrijski parnik
GEORGIA
odpluje dne 22. junija ob 1. uri pop. iz New Yorka v Trst in Reko.
Francoski parnik
LA BRETAGNE odpluje dne 22. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Brzoparnik
DEUTSCHT.ANP odpluje dne 22. junija ob 9. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni pnrnik
KROONLAND odpluje dne 24. junija ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Afttwerpeu.
Brzoparnik
KRONPRINZ WTLHELM odpluje dne 27. junija ob 11. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Parnik Cunard črte ULTONIA odpluje dne 27. junija opoldan iz New Yorka v Reko in na Trst.
Francoski brzoparnik
LA LORRAINE
odpluje dne 29. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Nemški parnik na dva vijaka HAMBURG odpluje dne 29. junija ob 9. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Nemški parnik na dva vijaka PRINCESS ALICE odpluje dne 29. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 1. julija ob 10,30 uri dop. iz New Yorka v Antwerp en.
Kdor naznani svoj prihod, po kteii železnici in kdaj dospe v Ntw York,
pričakuje ga naš valuibčnee ha per-staji, dovede k ram v pisano in spr«^ oii na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New Yo^k, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahiio iz postaje (Depot) telefouirate po itev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vsluibenca po Vas.
Le na ta način se je možna rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhe, ia si^parj-T v New Yorku.
Vožtije listke za navedene paraikc prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK 8AKBER, 109 Greenwich Street,-New York City

KOMAR
99
izide jutri drugič zopet zanimiv. Vsak naročnik "Glasa Naroda" ga dobi na ogled. Velja do konca leta 1905 LE 50 CENTOV. Upravništvo: 109 Greenwich St., uredništvo: 80 Greenwich St., New York.
List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca let., le 50 centov.
To je poslednja številka na ogled, ker nas postarina in vse obilo denarjev velja. Kdor dopošlje 50 centov, dobi tretjo številko, na ogled jo pa ne bodemo več pošiljali. Naročniki dobe pr.-o iu drugo številko.
"Komar" je dobiti po 5 centov številka:
Anton Bobek, 1778 St. Clair Street
Cleveland, Ohio. Josip Ausec, 205 Stone Street,
Joliet. HI. Frank Baudek, P. O. Box 5, Sta. A, Milwaukee, Wis.
Razprodajalei, Iki se oglasijo, dobe popust.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrva« torn, kteri potujejo Ce« Duluth,
naznanjam, da
1 moj , so kolodvora.
preselil
saloonom, in sicer prav bli
št
Moj SA LOON be nahaja pod » 409 W. Michigan St.. I in je samo pol bloka oddaljen od ' kolodvora. Kadar pride* u dipe, kreni desno in ai takoj pri menu Zahvaljujoč se ta vso dosedanjo
naklonjenost rojakov,----
lje naj"—---'----
jkemu

nada-in vsa* aago-
' tavljam.
S spožtovoajem
JOSIP scharabon,
'^OO w. Michigan St^
OUUTTH, MINN,
Pojdite k naj bližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnike vsak i torek, četrtek in soboto z Izbornim vlakom
41 CONTINENT AL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction b "Continental Limited'' iz New Yorka.
Vozovi a komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbljen j a Pulimanovih in turi* tiskih vagonov debiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. iL, 387 Broadway,	New York.
J. E. BARKY, agent sa turiste, 176 Washington St., Boston. Masa. i
Slovensko katoliško
Q=
podp, društvo
6

svete Barbare
BO Zledlnjene države Severne Amerika
Sedež: Forest CitPa.
u-»«t. elne» 3». januarja 1002 v državi Pennavlva/ A',
-o-o-
ODBORNIET:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Bor 547, Forest City. P«. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run P* L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City Pa n. tajnik: ALOJZIJ 3AVERL, Box 374, Forest City Tk Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa,
NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SITDER, Box 108, Thomas, W. Tj.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa-.ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Bex M7, Ti City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom ce priporočam naj topleje tez naxn&njjtin, da prodajam raznovrstne parobrodue lurtke, menjavam movce, ter odpošiljam deaarje v staro dona-rise.
Postrežba solidna in Z velespoštovanjeiB
BOŽO GOJZOVIC
5SS Ohesfcam au JOHNSTOWN, PA.

Cenjenim rojakom naznanjam, da so
harmonike,
ktere jaz izdelujem, v Washing-tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni.
Najtopleje se priporoča
John Golob,
2t3 Bridge St., Joliet, III.
je denarje pošiljati po posredovanju F. Sakser, 109 Greenwich St. New York, ker to s«ori naikifeje in aaiiolid-
NAJBOLJE
CUNARD LINE
RINIICI PLJUJEJO A1E)D
TRSTOM, REKO IM NEW YORKOM.
PARNIK I IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOK IfA KROTU ZA ŠETANJE POTKIKOT TRETJEGA RAZREDA
PANH01A
DLTONIA MONIA
junija 1905.
odpluje iz New Yorka dne 6. junija 1905.
odpluje iz New Yorka dne 11. julija 1905.
UliTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladar sa tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pr, mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščena agent j o In
Tie Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
USTANOVLJENO LETA 1893.
Pran*
109 Greenwich Street., New York, N. Y.

USTANOVLJENO LETA 1893.
o a


DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje* v staro domovino. JVIllijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti l Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Seciaj pošljem lOO kron za $20^55
in lo centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
P A OORDOrilVP I IQTI^P prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-*	*JS\\J 1Jiy £4 JUlO I	kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
— ———-3--- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York m naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt iu potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 35 centov in prihrani dolarje. To je zelo važnol
Z veleštovanjem
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IV. Y.
Vsakdo naj pazi na hiSno Številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefoni 379S Cortlandt

Telefoni 379« Cortlandt
• ' - ' •• •
		----r,	
Jugoslovanska		Keti	rt. Mita.
----			
*nkorporirana dne 24. januarja 1501 v državi Minnesota. Sedež v EL-Y, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
II.	tajnik: ANTON CERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley. Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: GEORGE L. BRO-2HCH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem dnjgcm.
Denarne poŠiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po tvojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
bilo všeč občevanje z njenim znancem zato jo je odslovil. Rekla mu je že takrat: "Otroka videli ne boste!" Lep zgled krščanske nsmiljenosti je podala 00 let stara Ana Zorko. Ta se je zapuščene usmilila. Tolažila in celo pro-sila jo je. da naj pri njej ostane, češ: "Ti boš delala, jaz bom pa zibala. ?Ce hodi stran." Sama brez otrok je hotela tega otročiča vzeti za svojega, mu prepustiti vse borno imetje. Drž. pravdnik je povdarjal posebno zadnjo toT-ko. Zagovor, da bi bila tožena storila v nepremagljivi sili, ni obveljal. Zatožena je stara še le 25 let, rojena na Doljnih pri sv. Križu poleg Kostanjevice, Porotnikom so stavili dve vprašanji: 1. Je-li obtožena kriva, da je dne 10 febr. pustila svoje novorojeno dete v hosti. dasi je vedela, da bode moralo umreti? 2. Je-li kriva prestopka § 339. ker poroda ni naznanila postavni oblasti? Porotniki ■=;o po kratkem posvetovanji obe vprašanji enoglasno potrdili. Vsled tega izreka je sodni dvor obsodil obtoženko na triletno težko ječo z enim postom na mesec.
Izpred norotnega sodišča v Ljubljani. T~boj. Dne 5. marca t. 1. popoludne s« je žairarski pomočnik Anton Ivra-pič od Žavrha pretepal v Tometovem hlevu v Reničiei z nekim Babnikom. Ko jeslednji odšel rekoč, da gre po orožnike, se je Knapič lotil navzočega Janeza Stražnika, na katerean je bil jezen da je ta na njegovo mesto pri-š< 1 ?n Žagarja k Torretu. V tej gostil-ri «ta pila tudi posestnik Jakob Ko-der in njegov "IS let stari lilapee Fr. Berirant oba iz Žlebov. Ko pfa zapu-siivši gostilno, vže bila nekaj korakov od pretepnjočili .ie rekel Koder Ber-gantu: "Pojdivn še midva nazaj bom videl če se borteta nehala tepsti, bom pa še jaz enega!" Tn res sta šla nazaj I V bljižini pretepaleev je dal Koder ! svojemu hlapen odprti nož z besedami "Xo zdaj pa ti suni" in na Stražnika pokazal. Ker pa Bergant ni hotel tejra storiti, sunil sra je Koder dvakrat v hrbet, era pahnil naprej, rekoč: "Dni ga no". Bergant je sedaj k tema dvema priskočil in Stražnika dvakrat z nožem v hrbet sunil. Knapič in Ruskega ubežnika je dne 6. junija Stražnik sta se pa nato yavrtila proti orožnik Koprivee aretoval na Brezo- hlevu, in na opetovani Kodrov poziv vifi. P,il je silno močne in velike po- da naj ga še enkrat sune. skočil je stave, v rokah jf> imel silen kij kot Bercrn~t še enkrat k Stražniku ter ga l:ak ropar. Izvabil era je orožnik v go- z nožem sunil v nrsa, na kar sta oba stilno, kjer ga je s pomočjo drugih stekla. Ranjeni se je na to vsedel na
DR0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 0. junija se je odpeljal.« z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 62 Slovencev in 14 Hrvatov.
Tatvina. Od 24. maja do 4. lunija je bilo ukradenega gostilničarki Mariji Kovačevi na Dolenjski cesti 00 1. belega vina, vrednega 50 kron 40 h., 50 litrov rdečega vina. vrednega 40 kron. več smoclk in pisalnega orodja.
Kje bo stal Prešernov spomenik? To vprašanje sedaj razburja Ljubljano. Arhitekt Fabiani se e izrekel za Marijin trir. kipar Zajec je brzojavil: Marijin trtr pripraven. Zupan Hribar je tudi za Marijin trg. Mnogi mislijo, da je Prešernov spomenik za Marijin trg prevelik, da bi bil ondi primernejši kak manjši spomenik. Sedaj se posebno na Marijinem trgu vidi modrost Dnffeta. da je odredil ponižanje Sv. Petra ceste, namesto da bi se trir zasul. Zagovorniki Marijinega trga so zato tako vneti za tnr. ker je v sosedni M'nlfovi nliei stanovala Primčeva Julija. Si stavili sinovi Julije, da bi podal 1
11,10 1 »rila
ilni pravijo naj bi Prešerna po tako. da bi rrledal proti Pavli iš i. v stanovanje Prim če ve Zelo se razpravlja tudi misel o Prešernov spomenik najbolj 1:1 Kongresni trg. katerega del •e '/premeni 1 v angleški park. na bi Prešernovemu spomeniku -zda. Xckareri tudi menijo. Zvezde" prestavili Radee-n:k. ker s svojim nemškim kaže pred tujci pravega nvenske Ljubljane. Obč. Turk baje predlaga, naj
Zi
J- -s.
lik v. n111 tf :• ibol
cil
Vi
Mrl
P
na velikem vozu da bi bilo vsem a v pa imajo oni. •li ve naroči ^nove kje bo stal. 'Tinčka" z Bre--koro 14 dni. b?e se izvori, da ••» in lTmrl. Boj
hišni prag. kmalu pa se je zavalil po strani in bil mrtev. Pri sodnem ogledu in razparan ju mrliča, sta izvedenca našla, da je smrt Janeza Stražnika nastopila vsled otrpnjenja srca povzročenega po nbodlini med 6. in 7. rebrom ker je bilo zadeto srce. Koder priznava da je Bergantu posodil svoj nož. taji pa. da bi on njega prigovar-
uklenil.
Mili jarija se je pokazala tudi v podgrajski župniji v novomeški okolici. — 1'mrla je 24 let stara Frančiška Lenarčič s Pristave. Sedaj je zbolela njena strežnica v bolezni. Uršula Lenarčič, stara 42 let.
Modras pičil otroka. Iz Krepelj na Krasu pišejo, da je dne 27. maja mo- jal naj gresta nazaj, pač pa da je Ber-dras pičil v roko 11 Ietnetra Ivana Ko- gantn omenil, da bo on za vse odgovo-bal. kateremu je roka takoj otekla in ren. če mu prav požrejo njegovih 200 je deček padel v nezavest. Ali mesto kron da bi dečka nesli hitro k zdravniku, so mit pričeli kačji pik "razgovarja-ti". Vzlic vsemu "razgovarjanju" se deček nahaja v smrtni nevarnosti.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Radi detomora je sedela na zatožni klopi Marija Kuhar s Pritave. Ta je svojega nezakonskega otroka dne 10. februarja pustila pod smreko v Malem horštu pri Dobu brez vsake
dote. Nasprotno pa trdita Ber-2-ant in pastir Janez Bradačka. Slednji pravi, da ko je Bergant že zamahnil proti Stražniku z nožem, ne da bi ga bil zadel, je rekel Koder: "Le daj ga!"
Obsodba se glasi: Bergant je obsojen je radi hudodelstva uboja na 1 in pol letno ječo. Koder pa je bil kot sokrivec. ki je Berganta napeljal k ubo-
.	, J'u- obsojen na dve in pol letno ječo.
postrežbe. Tožena sama pnpozna, da Radi težke telesne fik J
je kriva a izgovarja se da je Jhn sto- v tepežu Matevža Gartnerja sunil z rila « obupnosti ker jo nihče vec v nožem v oko je bn	J
»mzbo m maral. A obravnava je do- var Andrej čufer na 5 mesece^ težke kazala da se nahajajo se dobre usmi- ječe, Gartnerju pa mora plačati 260 K l.iene dii-f. Bila je zima. sla je v hosto Dva ponočnjaka. Posestnika sina kamor ljudje po zimi ne zahajajo ~ je bila pri popolni zavesti.
-	■■	---sina
ua Janez Cerar in France Hace, oba iz
+ r , . . , . . fP^S! Krašnje, sta dne 25 marca v družbi tudi dejstvo, da se je preskrbela tudi več fantov pila. Zvečer sta slišala s krstno vodo., novorojenčka krstila Lavričeve in mu dala ime France. Od ___
na ra Liza
Pirovico. Pri Zorkovih
ršupe" neko
iz
stokanje.
.	.	Fantom je bilo znano da je notri sta-
s tavaj°r'a dalJe do sro?e kotre na ra Ijiza Burja vinjena. Obdolženca
j t , .	J®1pote,T1 P°" sta šla ge * "ekim drugim fantom no-
vedala da J* povila v Krškem, da pa tri. Jeli so jo premetavati in snrovo-je otrok nmrl. Orozmštvo pa je zace- sti uganjati. Oba sta bila oproščena lo takoj poizvedovati in dognalo je. Zagovarjala sra dr. Poček in dr. Miiler da je to laz. Prijeta je takoj obstala I	mn*
in peljala te na Hce mesta. Tam se je j	PRIMORSKE NOVICE,
dobilo mrtvo trnplo novorojenčka.' Pretep ljubljanskega redarja v Qo-Priča France Jordan posestnik na ricl- °ne 6. junija popoldne je bil v da je ta prišla pred Boži- neki gostilni ljubljanski redar Viktor kot dninarica. Ni tT.u pa Pe*ernel doma iz Ažbe z neko svojo
znanko. Ob tej priložnosti ga je začel neki mož nadlegovati. V začetku se Peternel za sitneža ni dosti zmenil; ko pa le ta ni prenehal prodajati svojo neslanost, ga je začel Peternel zavračati. Sitnežu je priskočil na pomoč 25 letni zidar Anton Filipie iz Ravnice. Prišlo je najprej do ostrega besedičenja in na to so se vsi trije spopadli. V pretepu je Peternel potegnil tudi sabljo, da se brani, ne da bi ž njo tudi koga ranil. Gostje, posebno še oštir. niso bili zadovoljni s pretepalei in so jih snravili na zrak. Pri vratih je padel Peternel 11a tla. a Filipič se je vrgel na njega in mu hotel izpuliti sabljo iz rok. Na to pa jc prišel neki o-oriški redar, kateri je spremil Peter-nela in Filipiča na policijo, kjer so jih vzeli na zapisnik, potem pa izpustili.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ubil se je pri gradbi nove stavbe v Gaberjih zraven gostilne "Lastovke" tesarski pomočnik. Langeršek iz Voj-nika v soboto zvečer. Postavljali so streho, pri tem pa je padel tako nesrečno na desko, da je takoj izdihnil.
BALKANSKE NOVICE.
Srbski metropolit Inokentije umrl.
Belgrad, 1. junija. Danes opoldne je umrl stari belgrajski nadškof in metropolit Srbije, poglavar pravoslavne srbske cerkve. Inokentije Pavlovič
Rodil se je v Šabeu 13. avgusta 1S40. Tu je izvršil ljudsko šolo in gimnazijo. Obiska val je semenišče v Belgradu a leta 1S56. je bil kot odličen dijak poslan v Rusijo, kjer je v Kijevu dovršil tudi duhovno akademijo. Po dovršenih naukih se je oženil z Rusinjo in se vrnil v domovino, kjer je bil iz-prva gimnazijski profesor v Kragu-jeveu. Leta 1870 je bil premeščen v Belgrad kot višji profesor v blago-slovju na realki in višji ženski šoli. Deset let je bil rektor bogoslovja. L. 1S02. mu umre žena in 011 gre v samostan. Kmalu je postal arhimadrit in 1. 1804. episkop v Nišu. L. 189S.. umre metropolit Srbije Mihailo, njegov naslednik je bil Inokentije. Bil je izobražen mož. izvrsten govornik, dobroti ji v človek, umrl je kot siromak. Zapustil je bogato biblioteko semenišču sv. Save. Napisal je mnogo bogoslovnih knjig in na stotine cerkvenih govorov. Odlikovali so ga z raznimi re-dovi srbski kralji Milan, Aleksander in 7>eter ter črnogorski knez Nikola; dalje ruski car in rumunski kralj. Zapustil je štiri sine. Milan je topničar-ski stotnik. Dragica gimnazijski profesor. Aleksander vstaški vojvoda v Macedoniji. Bogoljub dijak na akademiji v Kijevu: hči Olga je omožena z majorjem. Vlada je hotela da bi bil izvolen za metropolita zadarski episkop dr. Nikodem Milaš. a ta je odklonil. Imenujejo se kot kandidatje episkopi Nikanor. Sava, Dimitrije in Melentije. -Dimitrije je v Sabcu. star a žele ga kmetje. Malentje v Ti-mokit je mlad in radikalec. Ker sta vlada in skupšina radikalni, je mogoče da postane 371etni Melentije metropolit Srbije. Metropolita voli poseben sabor. V tem so vsi episkopi. arhi-mandriti, okrožni proforeji. ministrski predsednik 111 minister za uk ter bogoeastje, iire^ednik in podpredsednika skupščine, predsedniki državnega sveta, kasačijskega sodišča in glavne kontrole ter rektorja bogoslovja in univerze. Vseh članov je do 50. Glasovanje je tajno, za izvolitev je treba dve tretijni glasov.
Združitev Krete z Grško. Na izjavo velevlasti je odgovorila krečanska zbornica, da je le združitvijo Krete z Grško mogoče rešiti krečansko vprašanje. Zbornica prosi velevlasti, naj dovolijo zdužitev in se jim zahvaljuje. da so obljubili izpremembe. Končno naznanja, da so pozvali Krečane, naj odlože orožje. Ko se povrne mir, se skliče ljudsko zastopstvo.
Dogodki Da Balkanu. Dne 6. junija sta se spopadli pri Gimendjenu grška in bolgarska vstaška četa. Bolgari so izgubili 7 mož. Ko je došlo turško vojaštvo, so se Grki umaknili, a so zadeli na neko drugo četo. Grki so izgubili v boju svoja voditelja Kodrasa in Zo-grasa.
RAZNOTEROSTI.
Mednarodni ribiški kongres so o-
tvorili na Dunaju pod pokroviteljstvom prestolonaslednika.
Razdelitev Ogrske? List "Magyar-orszag" poroča z Dunaja smešno Vest da neki sovražniki Ogrske nagovarjajo vladarja, naj razdeli Ogrsko.
Gorenjo Ogrsko naj bi priklopi 1 Češki, Sedmograško Bukovini, del dolenje Ogrske Hrvatski, le srednja O-grska bi ostala Madjarski. Vsi ločeni deli bi pošiljali poslance na Dunaj. List pravi, da je ta ideja že dolgo živela v dvornih 'krogih, a si niso upali jo uresničiti.
Prebivalstvo in napredek Japonske.
Zadnjih 30 let je narastlo prebivalstvo Japonslke za celih 13,000 duš. Pred 30 leti je štela Japonska 33 milijonov 300 tisoč prebivalcev, sedaj pa šteje 46,305,000 prebivalcev. Pred 20 leti je imela železniška mreža 270 kilometrov, dandanašnji jih šteje 7300 Pred 10 leti je znašal uvoz 59,800,000 zadnja leta pa 81,700,000 funtov šterlingov. Zadnjih 8 let je bil import večji od eksporta. Državni izdatki 1. 1903—i so znašali 24 milijonov funtov šterlingov. Radi vojnih troekov je povišan davek na pijačo in posest.
§ AVSTRIJSKO DRUŠTVO %
ffi V NEW YORKU, <j §
11 31—33 Broadway, 4 floor. g|
Daje nasvete na infor-macije, posreduje brez-
ni acije,
^ ^ plačno službe, ter deli v
potrebnih siučajih pod-?ore' %
Pisarna odprta: od 9. ure ^ ^ sjutraj do 5. are popoiudne t** ^ ^
f $
Za družbo sv. Cirila in Metoda je
daroval Jo^ip Rems iz New Yorka 50c. ali K 2.50. Živel!
NA PRODAJ
je pohištvo radi odpotovanja v staro domovino. Poizve se: 43 Sands St., Room 13, Brooklyn, N. Y. (21-22—6)
Kje sta IVAN TRBOVC in IVAN O SET, doma iz Bukovja na Pristavi, Spodnje Štajersko? V Ameriko sta došla še le pred kratkem. Rojake prosi za njih naslove: ANTON JUG, Reilly, Allegheny Co., Pa.	(21-23—6)
Kje je ANTON KOS, doma iz Dolnjega Viha, fare Prečna na Kranjskem? Pred kratkem prišel je že v drugič v Ameriko. Za naslov bi rad zvedel njegov brat: JOHN KOS, P. O. Box 45, Goff, Pa.
(21-23—6)
SVARILO.
S tem opominjam rojake, da se naj ogibajo dveh ptič&ov. Prvi je FRAN VIRANT, po domače Virantov. izza farovškega vrta iz Iga. Meni je odnesel na stanovanju in hrani $29.70 ter je neznano kam popihal. Moj mož j mu je še le pred par dnevi kupil nove j eižme, da je ložje odkuril.
Drugi je JAKOB DUNAJ, ravno; take vrste. Toraj pozor pred njima! Kdor rojakov ve za njih naslove, naj jih izvoli sporočiti podpisanej, da ne odideta zasluženej kazrii.
Cilka Kramar, P. O. Box 223,	Barberton, OhioJ
(21-22—6)
organih, za tem nem životu moža ali mogočih bolezni, kakor tudi e, kako si moramo čuvati zarav-ozdraviti.
bolni,
knjigo, v njej ker se ootem
HITROST
ui čaranje, pač samo dobre volje je potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V S TAKO DOMOVINO in gotovo je najhitreji in najceneji v pošiljanja denar jey: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York.
"ie Iščem
svojega moža IVANA RADOVAN A. Pred dvema meseci je bival v Kenosha, Wis, Jaz sem došla v Ameriko dne 8. junija t. L ter mi je zelo hudo, ker ga ne najdeia. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov,
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piSe v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih j o čuti!ih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spoln
I žene. V drugem poglavju toč.io opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogoči . tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuj je — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje i.i najradikalneje
Kadar človek prečita to knjigo poten: sprevidi kolike važnost in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v s ta ne vanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih.
Sto li zdravi ali l>olni pišito po to knjigo ! Ako ste
to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to jej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, in, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
, Zato amo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se:
SO tisoe liiijii? zastonj razdeli med nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onili 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
Edino I 'rofesor Colliiisn je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
13erite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete slučaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK. N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toiiko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej post reč i, ker so knjige | se le sedaj gotove.	v	,
TST a x n a. n i I o.
Slovensko, katoliško, podporno dru-
RADOVAN, Box 193, Thomas, W.
Va.	(19-24—G)
naj ga izvoli naznaniti na MARIJO	A št. 12, J. S. K. J.,
Allegheny, za Pittsburg Pa., in okolico, ima svoje redne seja vsako drago nedeljo v mesecn. — Društveni-kom se naznanja, da bi se ietih v polnem številu udeleževali, ter redno do-našali svoje mesečne prispevke. .Nekateri udje, ki f>e radi oddaljenosti ali Družtvo sv. Ivana Krstnika št. 37 dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo J. S. K. J. v Clevelandu, Ohio, ima mesečnino ca katerega izmed izvršu-
NAZNANILO.
naslednji odbor:
Predsednik: Fran Spelko, 1130 fit. Clair St.; podpredsednik: Ivan Po s, 35 Diemer St.; L tajnik: Ivan Avseo, 1234 St. Clair St.; H. tajnik: Rudolf
jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
.Predsednik: Muško Jos., 254 Spring garden Ave., Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 844 Vista St., Allegheny; I. tajnik: Povše Nik, 23
Poš, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi ! Tell St., Allegheny; n. tajnik: Strni-
nand Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko, 1795 St Clair St, Odborniki: L Fran Krašovec, EL Ka-rol Jarc, HI. Ivan Anzelc. Pregledo-valci knjig in računov: Ivan Brodnik, Fran Milavec in Fran Kranj c. Mar šal: Miha P in tar; vratar: Fran Milavec; zastavonoša: Ivan Strekalj spremljevalca: Ivan Lužar in Josij Zupančič. Družtveni zdravnik: E. J Kehres, St. Clair St., Cor. Wilsot Avenue.
Družtvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Union. 1696 St. Clair St.
Naslov za pisma je: Ivan Avsee, 1234 St. Clair St., Cleveland. Ohio.
Vsak novi ud plača pristopnino po starosti, in sicer: od 18. do 25. leta $1.00, od 25. do 30. leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00 od 35. do40. leta $3.00, od40. do 45. leta $4.00. Pristop k jednoti znaša $1 za vsako starost.
# Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državab, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
517 S. Center Ave., Chicago, m.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in diSeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegli££e in Igrala* Miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, III,
ša Franc, 254 Springgarden Ave., Al-lehgheny ; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell St., Allegheny, delegat: Volk Ferdinand, 122-42 Pittsburgh. Odbor: Krese Franc, 4820 Plum Alley, Pittsburg, Šercelj John, 918 Main St., Allegheny, Kolar Anton, 818 Pery St.. Allegheny, Borštnar John, 105 High St., Allegheny; Drasler Anton, 1126 Maple Alley, Braddock, Golob Franc, 1019 Higkot Ave., Braddock.
Mesečni prispevki naj se pošiljajo gamo H. tajniku Francu Strnišu, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Pa. (24-5-04 24-3-06)	Odbor.
»
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA IN POSOJILNICA
registrovana zacmga 2 neomejeno zavezo
v I^jufc>ljsinij> Kongresni trg: ^t. IS,
nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih curestuje po
O /
jj^ to je od vsicih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva ^ vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne iz-gubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jjif jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim ^ svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. JSf Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli po-vrniti v domovino, da svoie prihranke direktno pošilja v slo-vensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, »Zf da pride njegov s trudom prihranjeni denar t neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese.
Naslov je ta:
^ Glavna slovenska hranilnica in uosoiilnica
%r	v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
JS|	tttF* Denarne pošiljatve iz Zjea. držav in Canade poire-
%T* duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York.
OPOMIN.
S tem opominjam še enkrat vse moje dolžnike, da svojo dolžnost v kratkem času izpolnijo.
John Ferbežar,
629 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. (14-21—6)
SLOVANSKA TVRDKA T0BAKA1
Mi trii mo na veliko s pravim bosanskim in tur.
žkim tobakom in zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kak^r kterasibodi amarikanska tvrdka.
S zavojčkov najboljsib cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo	— 5 zavojčkov cajboljgih cigar, v vsakem po 50, toraj skupno 250 cigar, scane samo ij»3. — 6 velikih zavojčkov najboljšega bosanskega tobaka — Cigarete, cigare al tobak pošiljamo vsakemu zastonj na poskušnjo, č«. se nam pošlje 50c v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošljite ga na
The Croatian Tobacco Co.,
«34 W. 47th St.	NEW YORK, IV. Y.
telefon kadar dospei n* Jcako pootaj« v H«r Tozk tm m v«A priti k FRANK 8AS8BUU. PtoUNH itevflb S7M in govori

Nesrečnica.
POVEST.
Malo je manjkalo da ni pel s cerkvenimi pevei. z nogo potrkoval je j>o melodiji. Ko je prišlo poslovljenje na vrsto, ]H)klonil sera se globoko pokoj-nici. jx>ljubil je pa nisem. Gospod Ratč je pa z veseljem z vršil ta obred, s spoštljivim {»oklonom je potem povabil k rakvi častnika s Stanislav-skiin redom, kakor !>i Lra bil vabil na kak<> j«ojedino, j>otem je pa svoje otroke jed nega za d miri m povzdignil in pritisnil k njenemu telesu. Eleono-ra Karpovna je pa. poslovivši se od Suzane, začela tako glasno jokati, da se je po vsej cerkvi slišalo, pa kmalu se je pomirila, in povprašala je z razdraženim šepetanjem: ''Kje pa je moja plet ivara ?" Viktor stal je pale na strani, in držal se je, knkor bi hotel pokazati, kako zaničuje take običaje in »la izpolnuje samo spo<lol>nost-no dolžnost. Xajveč sočutja pa je pokazal oni starec v kameloiskem plaš-ču, ki je bil pred petindvajsetimi leti zemljemerec v Tambovskej "uberniji, in od tistega časa ni več videl Ratča: on Suzane niti poznal ni. pn spil je ]v.preje dva kozarea vodke za znju-terk. "Moja teta prišla je tudi v cerkev. Ona je, ne vem kje, izvedela, da je pokojniea ona gospodična, ki je o-biskala mene. iti to jo je neizrečeno vznemirilo! Da bi bil jaz kaj hudega storil. te<ja si misliti ni mogla, pa ni se mogla razjasniti, kako se je to vse naključilo. Monla si je celo mislila, da si je Suzana iz ljubezni do mene vzela življenje. < rno oblečena molila je z žalostnim srcem in 7. solzami za ■pokoj dnše. nedavno poklir-ane v večnost. in postavila je mbelisko svečo pred podobo "Tolažbe žalostnih. . . ' A miška je tudi prišla ž njo in molila, največ pn gledala na mene — z nekim strahom. Žal i bog. ta devica ni bila ravnodušna <lo mene. O rede iz cerkve razdelila je teta med uboge vse donar-je. kar lili je imela pri sebi. več ko{ deset rublje v.
Končalo se je posla vi jen je.. Začeli so zabijati rakvo. Mej vso božjo službo nisem imel toliko poguma, da bi naravnost pogledal obraz uboore de-kliee. Pa kolikokrat so se moje oči ozrle tja zdelo se mi je <la je hotela za,klicati: "On ni prišel, on ni prišel!' Začeli so primerjati pokrov na rakvo. .Tn7. «e nisem mogel premagati, da ne bi bil bistro in naravnost ozrl se na pokojnieo. Zakaj ie to storila ?*' vprašal sem nehote. "On ni prišel! zvenf-alo mi je po ušesih."
XXV1T.
Za rakvo smo na nokopaliŠče. Kas je bilo vseh kakih štirideset ljudi j. različna, v resniei pn prazna tolpa. Vi kot jedno nro trajal je utrudljivi snrovorl. Vreme bilo je verlno sla1 :še. Viktor se ie na pol poti vsedel na voz: q-ospod "Ratč je pa pogumno stopal po fajajočem se snetrti: ravno tako je moral takrat stopati, ko je po o<sodenolnem svidanji s Semenom Ma-tveiičem zmagonosno peljal za vselej zgubljeno »leklico. VI n s je ^'veterana. ■ n necrove obrvi bilo po nokrile s snežinkami: včasih ie začel hropeti. r»a kmalu je zopnf zbral svoje sile in nje-gova tomnorninva lica so se zoppf napkin. Prav lahko bi bil kdo mislil, da se smeje. "Ako na jaz um rje m, dobival borlem r>enziio za sebe srospod Pat?."' teh besedif >z Sn^anineea zvezka som se zor>et domislil. PHŠli smo nazadnje nr pokopališče, in pricazili smo ilo jame. Poslednji obred bil je hitro končan, vse ie zeblo, vsi so hoteli kar naennkrat vse opraviti. Ka-kvo so spustili na vrveh v jamo in začeli po jo zasinafi s prstjo, dospod T?at'v- ie tudi tukaj T>okaza! svoj riorum: kako hitro, s k.nko silo in gibčnost jo metal ie kepe zemlje na rak-vin pokrov, kako junaški je za srebal, enertnčneje ne bi bil mocrel delati, ko bi bil kamenial svojecn nailiutejšefra sovražnika. Viktor stal je. kakor po-prei. na strani: zavijal se je vedno v nlašč in drrmil z brado ob bobrov o-vratnik: ostali otroei eospoda "Ratča nosnemali so marljivo svojega očeta. \fptnli so z veseljem pesek in zemljo v lamo. česar iim r.e moremo zamoriti Zrastel je holm, kjer je bila poprej -inm.o. hoteli cmo ce vže mziti. pa na iedenkrat obrnil se ie co«nod Pate r»o vmaški. ndnH] no ptp^nn in povabil "rte vs« movke. in tudi častito d"hov-Šr-iro no sedmino. Vi je orinravliena vo /inip" r,d t^oVopnlišr.n v sobani iako tm-^JW wcfilnw, rn fn.,1,, Rimpcrunudn Sin
ii "ostn n n do v i ča. Pri teh ^cd.nV, nokaz"! ie na pomočnika '-vfirtnlr-eo-n nadzorniki. ;n nristavil. dn r<ri v^i svoiei e-or^nosti zn Intern ncVo vero nn. Trpn Oemimič T? nt?. ka>or nr,,-!	Člove. inko čisla
«=tnre rncVe običm*e. Conro^	7a_
VliVot ir.. fr	Jo,cfp cn T%0_
semkai noidjte r^ domov, a Tt10?ki nn cl-ro^r,n sedmino obha-laimo v c^n-n .T.vioto ^ Oo«™d„ umrlem. Predlo- ^m-ln Pnf'a bil je vznrejet-r iskrenim sočnvstvom: duhovna s^a ce non.Tpflala med seboi' a komnniVneiiski č^tnik ie potinal no ramenn Ivan Davidiča. in imenoval ga je rodoljuba in dušo vse družbe.
Sli smo skupaj v smstilnieo. Tam sta sredi velike, in sieer prazne dvorane stali dve mizi. okroženi s stoli; duh svežeira ometa, zdrnžen z duhom vodke in olja, dregal je v nos in zaviral dihanje. Pomočnik kvartalnega nadzornika, postavil je, kakor reditelj duhovi^ino na častni konec mize, na nakupi žene najboljše
postne jedi; za duhovščino vseli so se drugi gosti, in pirovanje se je pričelo. Nisem mogel vpotrebiti tako prazd-niene besede: pirovanje, pa nobena beseda bolje ne prist uje. S prva bilo je še dosti tiho, bilo je celo videti nekoliko žalosti: usta so se odpirala, praznili so se kozarci, in slišali so se
veliko začudenje, da so se odnošaji	ROJAKOM
gospoda Ratča na slabše obrnili; so-	priporočamo našega zastopnika Mi.
projra mu je res povila že dva dečka,	JANKO PLESKOTA, ki se mudi se
ktera je dal on, "trdi Rus" krstiti	dakj na potovanju ter bode obiskal ce-
za Brjačeslava in Vjaceslava, pa hiša	njene somišeljnike in naročnike po
mu je pogorela, prisiljen je bil odpo-	vseh večjih krajih Zjedinjenih držav.
vedati se službi, največje skrbi mu je pa napravljal njegov starejši sin Vi-
vzdihljeji naj so vže izvirali iz želod- ktor, ki se nikakor ni mogel izkopati »•a ali iz srea. trovorili so o smrti, o jjr dolgov. Ko sem bival v Moskvi, kratkosti človeškega življenja in ne- slišal sem, kako so se jedenkrat v ne-
čimernosti pozemeljskili nadej; komunikacijski častnik povedal nam je, če tudi vojaško pa vendar poučno smeš-nieo; duhovnik v kapi ga je pohvalil, in povedal nam je zanimivo črtico iz življenja svetega Ivana, vojaka dru-ei duhovnik, z lepo počesanimi lasmi, povedal nam je nekaj pončljivega o deviškej nepopačenosti, če tudi se je bolj brigal le za jedi: počasi se je vse iz.premenilo. Obrazi so se porudečili. govorjenje bilo je vedno glasnejše, smeh stopil je v svoje pravo; razlegali o se pretrcrani klici, zališala so se nrava laskava ruska imena kakor: 'mili bratec:" "sree moje?> in celo 'prašiček moj.' z jedno besedo zasli-alo se je vse. čemer je tako radodarna ruska duša. kadar je prav zidane volje. Ko so nazadnje zapokali zama-ški Šampanjca, nastal je silen šum: nekdo je celo pel, kakor petelin drugi je celo zcrrizil in požrl kozarec, iz ka-\toroira je pil vino. Oospod Pa tč ni liil več rudeč. necro višnjev. Xa mah tal je s svojega stola in premda je bil vže do zdaj mnoiro razgrajal in bohotni se. prosil je dovoljenja, da sme n-ovoriti nek qovor. "T.e govorite! le Tovorite!" zakričali so vsi; starec v kamelotskem plašči je celo zakričal: lobro'" in rokoploskal mu. sicer ie vze sedel na tleh. Cospod TCatč vzdignil je bokal visoko nad glavo, in ob-invil. da namerava nftknznti v kratkih ;n "tehtnih" besedah dostojnost te lepe duše, katera se je. "zapustivši '■»ozemeljsko truplo", povzd i črnila v nebesa in pogreznila.
Oče dijakon! Poštena duša! rekel nekdo tiho. pn odločno: Ti imaš. kakor pravijo, peklensko grlo, prosim zanoj kako lepo pesom!
Psi ! nst ! . . . dosti je! Kaj je! go-Imjalo je več crnstov.
Pogreznila je vso svojo družino, na-laljeval je gospod T?atč, osorno po-srledavši ljubitelja petja, posreznila vso rodovino v neutešljivo žalost! T>a vzkliknil je Tvan T)emjanič; prav nra vi ruska poslovnica: osoda se ne da ujTOSTiiti. rajši se prelomi.
Stojte gospoda! zakričal je naje-denkrnt nek liri pav irl n s nr. drugem konci mize. meni je ravnokar ukradena denarna mošnja !
Oli. slenar! zaslišal se je drugi glas in lop priletela je zaušnica.
Mo j Bdi; ! kaj se jezjjodilo! Kakor livje zveri, ki so do zdaj samo grčale in zaganjale se med ljudi in pred na-mi. pretrgajo veri<re in se postavijo na zadnji dve nogi v vsej svojej divjost i. kakor bi bili vže vsi pričakovali šknn lala, tako se vsi rinili in mešali v pretep. Krožniki in kozarci so zazve-ueli. stoli so se preobračali, nastal je 1 ak krik. da je vse letelo skozi ušesa y. rokami so mahali po zraku, škrici so odskakovali, in nastal je strašen pretep.
Le udri ga! lopi ga! zakričal je. kakor l>i bil obnorel. moj sosed, ribji tr-trovee. ki je bil do teira časa najmir-nejši človek nn svetu: res da je spil na til'em kakih deset kozarcev vina. Lop i«ra!
Koga lopiti. in zakaj, teq-a sam ni vedel, n kričal je strašno.
Pomočnik kvartalnetra nadzornika, komunikacijski častnik in sam gospod Ratč. i crotovo ni pričakoval, da se bode tako končal njecrov izvrstni trovor. skušali so na nra vit i mir, pa njih trud bil je zastonj. Moj sosed, ribji trgovec skočil je celo v gospoda Ratča.
Umoril si dekle, prokleti nemčur, zakričal je nad njim. in zamahnil s nestjo: policijo si podkupil, a zdaj se košatiš!
Pritekli so natakarji.
Kaj se je še dalje godilo, ne vem: jaz sem hitro zgrabil kapo in bežal od lodi! Pomnim samo, da je nekaj za-nokalo. da so po vlaseli. bradi in obleki starca v kamelotskim plašči visela slaniška rebra, fopovski klobuki 'etali po sobi. bledi Viktorjev obraz stiskal se v kot. in močna roka vlekla neko rudeeo brado. To so poslednji noji ntisi. ki sem jih odnesel od te 'sedmine", prirejene po prijaznem Sisresmundu Sigesmundoviči v vzpo-min uboge Suzane.
Ko sem se malo oddahnil, odpravil sem se k Ftistovu, in dopovedal sem mu vse, kaj se je zgodilo ta dan. On me je poslušal, ne vzdignivši glave, lejal ie obe roki pod noge., in zaje-"Ijal je: "Oh, uboga moja. uboga moja!" in zopet se je vlegel na divan in mi obrnil hrbet.
< Vez jeden teden prišel je zopet k sebi. in živel je kakor preje. Poprosil «em ia za Suzanin zvezek v spomin; ;n dal mi ga je, ne da bi se bil kaj branil.
XXVIII.
Minulo je nekaj let teta moja je u-mrla. in jaz sem se iz Moskve preselil v Petrograd. Tja je bil prišel tudi Fu-stov. Vstopil je v službo pri finančne mministerstvu, videval sem ga Ie redkokedaj, pa na njem nisem videl nič več posebnega. Uradnik bil je tak, kakor drugi! Če je še živ in neoženjen se najbrže tudi do zdaj ni niČ izpre-menil; strnži in lima, telovadi, požira srca, kakor poprej, in riše Napoleona v višnjevej uniformi v albume svojih prijateljic. Jedenkrat moral sem po opravkih potovati V Moskvo. V Mo-jskvi sem zvedel, reči moram, v moje
kej družbi jako neugodno in razžalji-vo razgovarjali o Suzani! Jaz sem poskusil braniti vzpomin nesrečne deve. katere j je še osoda odrekla to, da bi j° pozabili, in je ne bi obrekovali pa moji dovodi niso napravili nikakeršnega utiša na poslušalce. Jednega imej njih nekega mladega dijaka sem vendar o-mečil. Ta mi je poslal drugi dan neko pesem, katero sem sicer pozabil, samo zadnje štiri vrstice so rili ostale še v vzpominu:
"Xo i nad brašennoj mogiloj Ne smolknil golos kleveti . . . Ona trevožitj prizrak milij T žžetj nadgrobnie cveti!"
To je:
Tn nad zapuščeno mogilo Umolknil ni glas klevete Razdira podobo milo In pali nadgrobne cvete.
Jaz sem jireeitnl to pesem in nehote sem se zamislil. Podoba uboge Suzane oživela je pred menoj: zagledal sem se zopet v zamrzneno okno v mo-jej sobi: vzpomnil sem se tega očesa tega viharja, teh besedij in tega pla-kar.ja. Premišljeval sem. kako bi se dala objasniti Suzanina ljubezen do Fust ova. zakaj je ona tako hitro ob-npnln ? Knko da ni hotela počakati, in slišati britke resnice iz ust ljubljenega človeka? Kako je mogoče, kar skočiti v brezdno? Zato ker je tako strastno ljubila Fustova. poreče mi morda kdo. ter ni mogla "prenesti najmanjšega dvoma o njegovej udanosti in spoštovanja do nje. Morda pa ona ni ljubila tako strastno Fustova. in se ni motila v njem. a postavila je v nje-ga samo poslednje upanje, in se za to ni mogla sprijazniti z mislijo, da se ta človek na prvo obrekovalčevo besedo obrne od nje. Kdo morda poreče, kaj jo je ubilo, ali razžaljeno samo-ljubje. ali žalost, da se ne more izkopati iz njenega neprijetnega položaja, ali pn vzpomin na ono prvo. lepo. resnično bitje, kateremu se je v jutru svojega življenja s takim veseljem u-dala, kateri je bil tako globoko zaverovan v njo in jo je tako spoštoval? Kdo ve? Kdo ve? Morda se je vže to trenutje, ko seje meni zdelo, da je na njenih ustnih zaostal klic: On ni prišel. morda se je vže takrat veselila, da je šla sama k svojemu ljubemu Mihaelu? Skrivnosti človeškega življenja so jako temne, in najtežje se izmej njih da razasniti lubezen, pa vendar še zdaj, ko se mi v mislih prikaže Suzanina podoba, ne morem, da je ne bi obžaloval in ne jezil se na osodo. ter moja ustna nehote šepetajo: "Nesrečnica ! nesrečnica !''
Konec.
Dotičnik je pri nas že več let vslui-ben ter ima pravico pobirati naroča; no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo.
Upravniatvo "Glasa Naroda"
Ako hcčeiS dobro postrefbo
z mesom in groccrijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Av.f
Pseblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno s uho me* so, ^amr«či
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vieh slovanskih Jezikih. Priporočim za obilni obisk.
10 si namenjen
ženo, otroke
ali pa
sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y^ ker tu bodeš naj poštene je in najbolje postrežen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih paro orodnih druib.
SAZNAJfXLO.
Podpisani naznanjam rojakoti. jlovencem in Hrvatom, da imaro *voj lepo nrejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street
San Francisco, Cal.
Vedno točim .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrane g najboljšo postrežbo.
¥ obilen obisk se priporoča;
ZASTONJ t
S)& se naši občeznani
"Jersey električni pasovi'
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo V one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pas nam ni treba ničesar po-iiljati, ker to je darilo.
Kedar* xgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, ofcupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vss bode ozdravel.
Občna priznanja. * VaJ električni pas je toraj vse učinil, kar ate mi obljubili, in se ve£, pas meje izneva zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111.
Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko xelc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •edaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St_, N. Y. City,
Kar govorimo, tudi držimo 1 Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter
Eidenite zraven znamko za odgovor — pas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite i
Specialty Co-« 125 Cedar St.,	New York, N, V

Cuy. Phone Cent. 1619
Bell Phone: South 143
THE STANDARD BREWING CO.
izdeluje najboljšo vrsto pive.
137 Train St.
Cleveland, O.
"La Lorraine "La Savoie" "La Touraine'* 44 " "L'Aqaitaine*' u -"La Bretegne*' "La Champagne**. -"UGaaccgne"... ..
La Bretagne *LA LORRAINE La Gascogne *LA SAV01E La Bretagne
I^T1 SZS'

lad 30 let *£> obnašal Dr. R1CHTE R j EV
6VKTCVNI, PRENOVLJENA
"s;*)RO"
nm Speller
kot najboljši lek zoper
EEUMATIS1M, P0Z0ST17IC0, P0DAGE0 itd.
iu razne renin a Lično Uvprilijke.
2Set. in 5CK:t. v v«b lekumat all pri
F. AM Eichter L Co.
215 Pearl Street, New York.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naznanjam eenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem pred kratkem odprl na novo svojo
NARODNO GOSTILNO
(National Saloon) na št. 306 Pine St., Hibbing, Minn.
Ob jednem zagotavljam, da bodem vsakogar postregel z dobro pijačo, kakor: vedno svežim pivom, dobrim vinom in izvrstnimi likerji.
Poleg gostilne imam tudi Boarding-house in prenočišče pod jaiko zmernimi cenami.
Rojaki, ki ste namenjeni v Hibbing, oglasite se vedno v "Narodnei gostilni".
A. M. GERZIN, lastnik,
306 Pine St.,	x Hibbing, Minn.
OpomDa. V zvezi sem tudi z dobro-poznano potovalno pisarno in slovensko banko g. Frank Sakserja v New Yorku.	(3-6—3-8 v d)
Rojakom v Coleradn naznanjamo, da nimamo v Paebln nikacega zastopnika za prodajo parobrodnih listkov. Nekteri železniški agent je pravijo, da so z naaii v zvezi, a potnike pošiljajo, kamer se jim ljnbi, le nikdar fc nam, dasi jim odvzem? denarje za brzojave. Zato rojaki t Coloradn bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želite pri meni kupiti listek za parnik, kupite tam le železniški listek do New Yorka,	Frank Sakser
____________ 'I________________________________________ _______ . .. . -.....
Compagnie Generala TransatSantique.
(Francoska parobrodna družba.)

DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠViCE, SNOMOSTA \H LJUBLJANI
POŠTNI PARNIKI SO
oa dva vijaka.........___
. .,12,000 ton
. . .12,000	"
_____10.000	"
.....io,ouo
_____ 8,000	"
..... 8,000	"
. .... 8.000	«
25,000 koii • k 25,000 12,000 :6,aw
9,000 0,000 9,000
Slavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
od plovejo od sedal nipiej vedno ob Četrtkih ob 10. uri dopoluds« iz pran* aiSCa lit. 42 North River, ob Mortoa St., New York;
22. junija 1905 *LA LORRAINE 29. junija 1905. *LA TOURAINE 6. julija 1905. La Gaseogne 13. julija 1905. La Bretagne 20. julija 1905. *LA SAYOIE
27. julija 1905. 3. avgusta 1905. 10. avgusta 1905 17. avgusta 1905. 24. aver. 1905.
Parnik* a zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Jaco"b S-tom
89 E. Madison Street, - - Chicago, HI.
Slika predstavlja srebrno aro za gospode. 18 Size Screw B naviiak.
Cena uram:
Sikel nra........$ 6.00
Srebrna nra... —
Screw naviiak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro s 15. kamni, poten priložite $2.00 navedenim cenami
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnOT $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size nra za dam ? « kamnOT........$14.00
Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.

Jacob Sionicli^
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILI«.
SIovensko=Hrvatsko zdravišce.
334 W. 2QtH St., IVew York.
Na tisoče ljudi boluje na obistib (ledicab) pa o tej bolezni -f P^av nifi neznajo. Slabe in bolne obisti so uzrok najrazlič-nijših bolezni in noben organ človeškega telesa nima toliko in tiiko napornega dela knko ravno obisti, zato je treba da se posebno na nje pazi. Da ste na obistih bolni spoznate najlažje ako pustite svoje votie skroz 24 ur u čati ali steklenici stati in če najdete na dnu usedek podoben grisu ali ako je Vaša voda maglena in dimasta — je to znak Vaše bolezni na obistih in Vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni na obistih, jetrah, mehurju, potem za vrtoglavico, slabo pro-bavo, nervoznost, uzburjenost, reumatizem, za vse kožne bolezni, proti slabosti in hujšanju itd. so Dr. THOMPSOXA zdravila za obisti in jetra najboljše sredstvo in da se vsak o njih dobroti prepričati more: Pišite na Slovensko-Hrvatsko zdravišče
Or-. .J. E. THOMPSON
334 w. 29th St. = ==== — NEW YORK.
da vam pošlje jedno steklenico brezplačno za poskušnjo in priložite vpismo samo znamke (marke) za poštnino.
Cenik: knjig,
SATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK
MOLITVENE KNJIGE: Mali duhovni zaklad, fino vezane v usnje $1.S0. v šagrin-usnje $1.50. Sveta Ura, fino vezana, lagrin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza.
(mieen molitvenik), f—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, ru-
deča obreza, $—.25. Vrtec nebeški, platno, zlata obreza.
60 centov. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza, 00 centov
Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata
obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, la^rin, zlata obreza, $1.20.
Sv. Rožni venec, platno, zlata obreza. $1.20.
Duhovni zaklad, platno, zlata obreza. $1.00.
Skrbi za dušo, Šagrin, zlata obreza, $1.50.
Skrbi za dušo, fino vezane, zlata obreza, $2.00.
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE.
Angleščina brez učitelja, 40e. Abecednik, slovenski, 20c. Ahnov, angiežko-nemški slovar 50c. Aladin s čarobno svetilnico, slikano,
10 centov. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90e-Admiral Teget;«_o: Ave Marija, x>aron Trenk.
Belgrajski bise» l, -i.-.- j---?*, Berač, 15c.
Bojtek, v drevo mrežen; vi tea, pravljica, 10c. Benetska vedežev.i x -tsurska vojska, 3C-. Božični darovi. 20e Bleiweiss, Slovenska oib^rica, t? .'?0 Cvetke, pesmice in p :i J.-;. Cesarica Elizabeta, Orni bratje, 20c.
Cerkvica na skali, pra\ s J" Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjska, S'-'"* Cesar Maksimilijan L, česa- mahlka-
ski, 20c. Cas je zlato, 30c.
uetrto berilo za slovenska šele. 50c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20e Dimnik, slovensko-nemški besednjak
vezan, 90c. Druga nemška slovnica, vezana, 50e. Darinka, 20e. Doma in na trojem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c. Dve čudapolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20e. Evstahija, 15c. Evangelij, 50e. Erazem Predjamski, 15e.
General Laudon, 30 c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50.
Golobček in kanarček, 15c.
George Štefenson, oče železnic, 50e.
Gozdovnik, I. in H. del, vsak 70c.
Godčevski katekizem, 15c.
Hedvika, banditova nevesta, 15c.
Hirlanda, 20c.
Hildegarda, 20c.
Hitri račun ar, 40c-
Hnbad, pripovedke, L in IL del, vsak
po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40c. Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. JaromiL 20c.
Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11.
skupaj $S.OO — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40e. Krištof Kolumb, zgodovinski roman.
(novo). 50c. Kneipp, domaČi zdravnik, vezan, 50c. Knez črni Jurij, 20c. Kako 36 zginil gozd, 20c. Krvna osveta, 15c. Blrištof Schmid, 100 pripovedk, 30c. Kalan, i>ovesti. 20c. Kako postanemo stari? 40c. Lažnjivi kljnkec, 20c. Lnrške podobice, 5c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. I., H., HI. del. $2.50. Mladi samotar, 15c. Mati Božja z Pled-, 15c. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polk ova, 20c. Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30e. Materina žrtev, 50c. Mirko Postenjakovič 20e. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostac, 20c. May, Ery, 20«. Mlinarjev Janez, 40e.
Nezgoda na Palavann, 20c. Narodna biblioteka, posamezno, 20c. \ Nedolžnost, preganjena, 20c. Naš cesar^ Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spisovanje raznih pisem.
SO centov. Nemičina brez učitelja, 40c. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c. Nikolaj ZriajtkL 20«. Najdenček, 20c. Na indijskih otokih. 30c. Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Naselnikova hče, 20c. Narodne pripovedke, I. in H. del.
vsak 20c. Oče naš, povest. 50c. Ob zori, (Cankar). 50e. 0b_ tihih večerih, (Meško), povesti, 10c.
Poduk rojakom Slovencem, 30e. Primož Trubar, (Aškere), lirična pesem, 50c.
Podobice svete, razne male. 3c.
Prst božji ali izgledi, 15c.
Poslednji Mohikanec, 20c.
Prva nemška vadnica, 35c.
Pred nevihto, novela, 20e.
Tregovori, 30c.
^ i Vrbovčevem Grogi, 20c.
.'vd turškim jarmom, 20c.
rricc Evgen, 20c.
^lešemove poezije, broširane. 50c.
Pravljice, 20c.
Pred nevihto, novela. 20c.
f-otftvanje v Liliput, 20c.
Povliba, 20c.
Prar;'i:? lostojnosti, 20e.
Bočni )v -nemški slovar, broš., 40e.
}-ocni si'v angležki besednjak, novi,
^vvn- . neških, Sienkiewicz, 1-3,
t'v.jr
V-.cev sin, 10c. Radecki, 20c. "Resnicoljub. 20c. Rodbinska sreča. 40c. Repostev, 20c. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, -ne\ryorške,
„ narodna noša, 3c. n ljubljanske, 3c Rusko japonska vojska, 5 zvezkov, 50 Robinzon, 50 c. centov.
Spisovnik ljubavnih in ženitovanjSkib
pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanjske knjige, male, 15c. Spretna kuharica, broširana, 80c. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski šaljivec, L in n. knjig«,
vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50c. Stanley v Afriki, 20c. Srečolovec, 20c.
enilja, loc. Spisje 15c.
Stoletna pratika, 60c.
Spominski listi, 25c.
Sv. Notburga, 20e.
Sita, mala Hindostanka, 20c,
S prestola na morišče, 20c.
Stezosledec, 20c.
Spisi v ljudskih šolah, 30c.
Strelec, 20c.
Šaljivi Jika, I. in II. del, jedna knj5<
ga, 20c. Jstiri povesti, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tinn Ling, 20e.
Voščilna knjižica za vse prilike, 20e.
V	gorskem zakotju, 20c. Venček pripovesti, 20c. Vseznalsc, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c.
V	delu je rešitev, 30c. Vrtomirov prstan. 20c. Vojska na Turškem, 40c.
V	zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20c.
Zemljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonsk« vojne, 25 Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, v«o i skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60c. Zlata vas, 20c.
I Zgodovinske povesti, (Vrhovec), I., IL.
m., vsak zvezek, 40c. j Zgodbe av. piama, velika izdaja, 50<v Zirovnik, narodne pesmi z nape vi. L
in H., po 60c zvezek. Žalost in veselje, 40c. Žirovnik, narodne pesmi z nape vi L.
in H. del $1.20. Ženinova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20e. Opomba. Narc*ikwr jo pridejati denar. Knjige pošiljamo podtsin»
_____________:_______M'