Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column z 1" $2.10 sLo\)ensk<\ FOR A FREE SLOVENI A "THERE IS NO GAIN EXCEPT BY LOSS ' "J THERE IS NO LIFE '1 EXCEPT BY DEATH". John F. Kennedy LETNIK XV. — VOLUME XV. Toronto 1. FEBRUAR 1964. ŠTEVILKA 2. — NUMBER 2 Iz Koroške • Tožbo so izgubili. Pred meseci smo poročali, da je škofijski urad v Celovcu (škof dr Joscph Kostner) vložil tožbo proti uredniku "Naš Tednik-Kronika" zaradi članka: "Kdo nasi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom". Razprava je bila pred okrožnim sodiščem v Celovcu dne 2. decembra 1963. Sodišče je izreklo oprostilno obsodbo in stroške mora nositi ordinariat. Uredniški komentar sodbi dostavlja ponovno vprašanje krškemu škofu dr. Koestncrju: "Kdo nosi zadnjo odgovornost pred Bogom" v zvezi s pisanjem župnika pri Gospe Sveti, ki je grdo napadel pok. sv. očeta Papeža Janeza XXIII in osmešil svetništvo slovanskih blagovest-nikov sv. Cirila in Metoda. Nemški škof v Regensburgu v Nemčiji, kjer so nemški škofje sodili sv. Metoda, je javno izpovedal, da je bila to velika krivica. Naj sedaj tudi škof dr. Kostner ob napadn na sveniška apostola Slovanov izpove, če je v njem kaj moža in smisla za pravico ter resnico, da je napad duhovnika Mucherja krivica in zločin. Tudi mi ponovno vprašujemo: Kdo nosi zadnjo odgovornost pred Bogom? Škof dr. J. Koestner tako dolgo, dokler ne stori tega, kar je v vesti dolžan. —tč. PRIZNANJE KOMUNISTIČNE KITAJSKE Obisk kanadskega ministrskega predsednika Lesterja B. Pearsona in zunanjega ministra Paula Martina Franciji ni samo poskrbel za objavo, da namerava Francija priznati komunistično Kitajsko in vzpostaviti z njo diplomatske odnošaje, marveč tudi objavo, da se s podobnimi mislimi ukvarja enako kanadska vlada. Ko je kanadska vlada začela trgovinska pogajanja s komunistično Kitajsko, je povdarjala (takrat so bili na vladi konservativci), da to ne po-menja priznanja komunističnega režima, sedaj je ministrski predsednik izjavil, da je trgovanje z njimi itak dejansko priznanje režima. Nobenega dvoma ni, da je težko ignorirati vlado, ki obvlada tako velikansko področje in tako številno prebivalstvo kot komunistični režim na Kitajskem. Tudi je res, da je v Zedinjenih narodih mnogo komunističnih držav, ki ne spoštujejo načel Zedinjenih narodov in ne priznavajo svojih državljanom člove-čanskih pravic, ki so jih Zedin-jeni narodi razglasili. Toda te država so bile med ustanovnimi PRISPEVEK K ANALIZI DUHOVNEGA OZRAČJA V DOMOVINI Med uvodnimi mislimi k reviji "Sodobnost", ki nadomešča revijo "Naša sodobnost", je njen urednik Drago Šega napisal naslednja opazovanja: "Trčili smo ob pojav, ki sicer ni šele od danes ali od včeraj, ampak se vleče za slovensko inteligenco kot izvirni greh vsaj od politične prebuje slovenskega naroda dalje. Proti njemu je nastopal že Levstik, da ne govorim o Cankarju, ki je tako rekoč nenehoma s prstom kazal nanj in na njegovo dvomljivo moralno vsebino... Ta pojav obstaja tudi danes; čeprav raste iz čistro drugih okoliščin in je dobil bistveno nove oblike, nove povdarke in tudi nova opravičila, se zaradi tega njegova vrednost ni kaj prida izpre-menila. To so tako imenovana malodušnost, letargija in oprezni pasivizem, ki vladajo med znatnim delom naše inteligence. To je tista moralna drža, ki zmiguje z rameni in z mučeniško grima-so zamahuje z roko, češ, kaj pa moremo, saj ni svobode, saj se ne da nič napraviti... Kakor da bi bila svoboda nekaj kar prihaja kot darilo, kar se od zunaj po nekem neznanem poudarku podeljuje ali odvzema... kakor da se za svobodo ni treba bojevati, jo poglabljati in utrjevati vsak dan znova, in to v imenu resnice, družbenega napredka in vse večje humanizacije odnosov". Nujno je, da se ob gornjih ugotovitvah slovenski razumnik v domovini- pa tudi v zamejstvu-razmisli in stori potrebno. članicami Zedinjenih narodov, ko so zapadni politiki vede ali nevede nasedli komunistični igrani "borbi proti fažizmu". Danes nima nihče več izgovora, da ne pozna komunizma in je "politično priznanje komunističnega režima več kot priznanje režima, ki obvlada pološaj na določenem ozemlju. V primeru komunistične Kitajske bo imelo tako priznanje usodne posledice za vse, ki so pripravljeni boriti se proti nadaljnji boljševizaciji sveta. Protikomunistični borci od Koreje do Kube so bili že mnogokrat razočarani, in izgleda, da jim tudi to razočaranje ne bo prihranjeno. (Kot notranje politična posledica se more zgoditi, da bodo pri prihodnjih volitvah liberalci izgubili podporo novih Kanadčanov, ki poznajo komunizem iz lastne skušnje.) Cesar komunisti niso dosegli z mono-litskim nastopom Moskve, jim sedaj krasno uspeva, ko so si razdelili vloge: Hruščev in Mao The-Tung igrata včasih sprta brata, Tito in Castro pa podpirata komunizem povsod, kjer je direktna navzočnost Moskve ali Pepinga nezaželena. Zapadne države, ki se prištevajo proti-komunističnemu taboru, tekmujejo med seboj, kako bi istočasno podpirale kolikor se da veliko odvisnih in neodvisnih komunističnih režimov — Francija je priznala komunistično godki v to smer. Kitajsko, da bo lahko uveljavila svoje izgubljene pološaje v Aziji in pomagala nevtralizirati vsaj začasno področja, kjer niti vojaška niti gospodarska pomoč ZDA ne kaže mnogo uspeha, Kanada in Velika Britanija iščeta trgov v komunističnih deželah in sta končno izvabili še ZDA v delno trgovanje s Sovjcti. Zapadna Nemčija je tudi kljub vsemu teoretičnemu nasprotovanju komunizmu globoko zapletena v trgovanje in končno se je še Franco opogumil in bo priskočil 'gospodarsko' na pomoč Castru. Priznanje komunistične Kitajske bo samo po sebi pomenilo povečanje komunističnih centrov na Zapadu, Zgleda da je kanadska izkušnja z Gouzenkom že pozabljena še predno je mož sam umrl. Kakor se dogodki vrte, se zdi, da je najkrajša pot do uničenja komunizma popolna predaja komunizmu celega dela svetovne oble, ki ga komunisti še ne obvladajo. Kratkovidnost zapad-nih politikov bi bila po vsem videzu dovolj težek kamen, ki ga tudi komunistični želodec ne bi mogel prebaviti. Predsednik Pearson je pred časom izjavil: "Raje rdeč kot mrtev" in Hruščev "Pokopali vas bomo". Zdi ;e;'ua kažejo do- Zlmski šport v polnem razmahu. Kanadski lovec jemlje iz pasti ujetega bobra. — Can. Scene. MISLI SLOVENSKEGA DIJAKA NA KOROŠKEM O PATRIOTIZMU V DOBI MEDNARODNEGA RAZUMEVANJA O KULTURNEM IN NARODNEM DELU SLOVENSKE DIJAŠKE MLADINE NA KOROŠKEM Pred letom so ustanovili študentje vseučilišča in dijaki v Celovcu amatersko odersko skupino s ciljem: igrati sodobne igre predvsem za domačo inteligenco ter s preprostimi igrami buditi v našem ljudstvu na deželi narodno zavest. S ponosom, lahko rečemo, da je ta skupina v preteklem letu mnogo doprinesla h kulturnemu razvoju koroških Slovencev. Prvi nastop odra "Maldje" je pokazal moderno dramo "Mrtvo oznanilo", ki jo je spisal mlad-jevec. Že tu so delavci dobro uspeli, še bolj pa s predstavo moderne drame slovenskega pisatelja Dominika Smoleta "Antigona". Tu so se pokazali nekateri igralski talenti, ki mnogo obetajo. S posebnim veseljem pa so nastopili igralci v kmečki drami "Mati Tereza", ki so jo igrali po slovenskih vaseh po južriem Koroškem. Povsod so bile dvorane napolnjene in z velikim zanimanjem so sledili gledalci po vseh krajih dejanju igre, ki kaže mater, katera se žrtvuje za sina in za posestvo ter gre prostovoljno v ječo. Devetkrat je skupina že nastopila s to dramo in povsod so ljudje odhajali s predstave z največjim zadovoljstvom. Med drugim so nastopili z velikim uspehom v Gorici v Italiji. Sko- raj povsod je igralce spremljala godbena skupina "veseli študentje", ki so vsi dijaki sedmega razreda slovenske gimnazije in so z veselimi melodijami skrbeli za spremembo v odmorih. Največji uspeh pa je doživela skupina pri zadnjih dveh predstavah v Kazazah in Libučah. Že v Kazazah, kjer se že nekaj let ni več igralo, je ljudstvo napolnilo dvorano in z vnemo sledilo igri. Na koncu pa so se razšli, veseli in hvaležni, češ po dolgem smo spet slišali slovensko besedo na domačem odru. V Libučah pa je napolnilo zvečer dvorano preko tristo ljudi, ki so bili nad mladino zelo navdušeni in še želeli, naj kmalu pridejo. Veseli in z novim ognjem so se igralci po vsaki predstavi vračali k študiju. Sam obisk teh predstav je pokazal, da se le za nima več prebivalcev južnega Koroškega za slovensko stvar, kot menijo nekateri ljudje pri nas. Prvi korak slovenskih dijakov med Slovence na deželi je bil uspešno napravljen. Prizadevali pa si bomo, da se bodo te predstave na Koroškem nadaljevale. Gornje poročilo je napisal Ma-tev Grilc, sedmošolec Slovenske gimnazije v Celovcu za "Dijaški glas", t. 4, literarni obzornik dijakov iste gimnazije. Prizadevanje za mir je bilo že stoletja pred nami podlaga za vedno boljše sporazumevanje med narodi. A to gibanje ni samo stvar preteklega stoletja, tudi današnji čas pospešuje njegov razvoj. Pomislimo samo na velikega nemškega politika in državnika Stressemann-a, ki je napravil prvi korak za prijateljsko zbli-žanje med narodi Francije in Nemčije in to v času, ko je zavladala po vsej Evropi velika gospodarska kriza. Njegovo prizadevanje, ki se je zdelo tedaj šc utopija, se jc ostvarilo. Povsod ocenjujejo družitev nekaterih evropskih držav v EGS (Evropsko gospodarsko skupnost) pozitivno ikot prvi korak tudi za politično združitev. Z zadoščenjem lahko opazujemo, da je vedno več nevtralnih držav pripravljenih, pospeševati združitev Evrope. Pri vsem tem pa hočejo ohraniti svojo nevtralnost. Človeške tvorbe pa nimajo samo dobrih, temveč tudi kako slabo stran. Tudi EGS preti nevarnost, da se ne bi nazadnje dala zapeljati takim deželam in narodom, katerih prva skrb ni utrditi enotnost Evrope, temveč svoj politični položaj. S tem pa škodujejo skupnosti. Tudi pri stremljenju po zedin-jeni Evropi je pravica in dolžnost vsakega človeka, da ljubi in spoštuje pridobitve lastnega naroda na kulturnem in gospodarskem področju. V tem smislu moramo razumeti borbo za obstoj narodnih manjšin v raznih evropskih državah. Posebno Avstrija bi morala pravično upoštevati zahteve slovenske in hrvaške manjšine, kajti naša država bi morala biti ponosna, da sme vladati kot edina zahodna evropska država nad tolikšnim številom Slovanov. Nobena skupnost ne obstoja samo iz realno mislečih ljudi, v vsaki še najdeš del prenapetežev in duševno zaostalih, ki trdijo, da državi preti nevarnost, in da bi utrpela škodo, če bi podpirala narodne manjšine. Na žalost ugotavljamo, da pretirano domoljublje zastopa prepogosto samo lastne interese in tako vodi v žovinizem .Ta zgrešeni razvoj domoljublja je bil eden izmed vzrokov druge sve tovne vojne. Narodnostni problem bo tako dolgo ostal ovira za združitev zapada, dokler ne bo posameznim narodnim posebnostim zajamčen obstoj in ravoj. pa mora načelom Združitev Evrope ustrezati najvišjim vsakega pravega reda, dati mora prednost principu popolne enakopravnosti. Mnogo težav jc mogoče rešiti s pogajanji in le politično kratkovidni ljudje zavračajo možnost premagovanja nacionalnega egoizma, ker popolnoma neupravičeno više occnjujejo narodno kratkovidnost, kot zdravo človeško pamet. Iz zgodovine našega kontinenta naj bi se ljudje učili, da združena Evropa ne more nastati po idejah, ki zagovarjajo diskriminacojo ras in narodov, kot sta jih širila Napoleon in Hitler. Za zvezo držav ni potrebna samo gospodarska moč, samo oblast, temveč ravno tako tudi moč duha, ker ta šele doseže zedinjenje. Dokler pa nam ne bo uspelo, da bi se zvezali v eno državo, moramo imeti pred očmi, da je vsaka izgubljena pozicija posameznih evropskih držav izgubljena pozicija Evrope. Samo če bi mogli to delo izvršiti, bodo naši potomci lahko s ponosom gledali na nas in mogli reči, da je bil naš trud dober. Zlasti se mi zdi potrebno, da mladine ne vzgajamo enostransko, temveč na ta način, da jo opozorimo na dobre in slabe strani raznih stremljenj. Narodi Evrope, njih politiki in tudi mi sami se moramo predati duhu Montesquieu-a, kateremu je ta narekoval tele besede: "Če hošem nekaj, kar sicer koristi meni, a škoduje Franciji, bom izbral, kar koristi Franciji; če nekaj hočem, kar koristi Franciji, a škodije Evropi, bom iz- • V Nemčiji je izšel nemški prevod Finžgarjevega romana "Pod svobodnim soncem" pod naslovom: IZTOK, Von Edgar (?) Finžgar. Knjige je prevedel dr. Kolednik, ki je prevedel isti roman tudi V francoščino. • Komunistična "Borba" v Beogradu se je zgražala nad škofi iz Jugoslavije, da niso preprečili vključitve Jugoslavije v protikomunistično razstavo v Vatikanu "Molčeča Cerkve". Bilo bi bolj enostavno, če bi komunistični oblastniki prenehali preganjati Cerkev. Potem ne bi bilo nobenega razloga, da bi bila Jugoslavija vključena v razstavo. • Mariborski škof dr. Držečnik je poramal s večjo skupino škofov v Lurd po zaključku zasedanja Vatikanskega cerkvenega zbora. • Italijanski škofje ocenjujejo položaj v Italiji zelo resno. V njihovem zadnjem pastirskem listu je namreč tudi stavek: "Pišemo vam, dokler nam je še mogoče". Dobro se zavedajo, da bo tudi v Italiji konec verske svobode, če komunistom uspe, da se polaste vlade. • Društvo slovenskih zdravnikov v Ljubljani je pred kratkim slavilo stoletnico svojega obstoja. • 22. oktobra 1963 je umrl v Kalkuti, Indiji, jezuitski brat France Drobnič, ki je nad 30 let pomagal jezuitskim duhovnikom v bengalskem misijonu. Malo pred njim pa je umrl misijonar p. Viktor Sedej, D.J. • Družbe sv. Imena, ki predstavljajo glavno moško katoliško organizacijo v angleških farah Kanade, so izbrale začasni Narodni odbor z nalogo, da pripravi pot za organizacijo Narodnega sveta, ki bo povezoval vse škofijske zveze v Kanadi. Delegati so tudi sprejeli naloge za sodobnost kot jih je izrazil Pavel VI 17. julija 1963 članom organizacije v Ameriki: Sv. Oče je izrazil željo, da bi organizacija razvila program za osebno posvetitev, ki se bo krepila z aktivno soudeležbo pri liturgiji, se bo odražala v etiki vsakdanjega življenja in bo poživljena v laičnem apostolatu. Če bo razvila te lastnosti, bo kot svetilnik privabljala mlačne katoličane in ločene kristjane • Kot pripravo za izvedbo liturgična konstitucije, ki jo je razglasil papež Pavel VI. 4. decembra 1963, so dobili katoliški škofje Kanade vprašalno polo, v kateri so izrazili svoje mnenje, kako daleč naj angleščina in francoščina nadomestita latinščino in katere prestave žele rabiti za ta besedila. • V Verdunu, Quebec, so darovali zadušno sv. mašo za dr. Leona Tasseja, ki je deloval nad 40 let v krajevni porodnišnici, ki jo je sam pomagal ustanoviti in v kateri je v tem času pomagal pri porodu 15.000 otrok. • Seour Sourire iz Belgije je postala znana po Severni Ameriki s svojo pesmijo Dominique. V sedmih tednih sO prodali nad 750.000 njenih plošč in Ed Sulli-van jo je predstavil 5. januarja na svojem nedeljskem programu (magnetofonski posnetek). • Družba sv. Vincencija v Torontu je zbrala in porabila nad 134.000$ v letu 1963 za podporo revežen na področju toront-ske metropole. • V Montrealu je umrl bogoslovni profesor Jean Baptiste Desrosiers, ki je mnogo pisal o družbenih vprašanjih, organiziral študijske krožke za delavce in ustanovil magacin, ki se sedaj imenuje Monde Nouveau. Bil je star 67 let. • Ontarijska in quebeška krajevna socialna konferenca (So-cial Life Conference) bo od 22 do 24 maja v St. Catherinesu, Onta-rio. • V Buffalu, N.Y., je umrl msgr. Richard 0'Brien, star sto in eno leto. Bil je najstrejši duhovnik v škofiji in verjetno na celem kontinentu. • Pokojni predsednik John F. Kennedy bo dobil stalen spomenik v Frederictonu, Nevv Bruns-vvick; Frederictonska univerza je edina v Kanadi, ki mu je podelila častni doktorat. • škof A.R. Thomas iz Ba-thursta, Avstralija, je dovolil svojim duhovnikom, da smejo nositi bele srajce z odprtim ovratnikom namesto običajnega duhovniškega .kolarja, vendar mora imeti srajca . dva majhna zlata križca kot oznako duho-vništva. bral, kar koristi Evropi. Ako pa nekaj koristi Evropi, a škoduje človeštvu, se odločim za to kar koristi vsem". (Tekst za govorno tekmo v okviru mladinskega referata-UNESCO - 16. marca 1963 v Celovcu. Spisal in govoril Filip Warasch. Objavljeno v Dijaškem glasu t. 4, ki je literarni obzornik dijakov Državne realne gimnazije in gimanzije za Slovence v Celovcu). PLIBERŠKA TRAGEDIJA Buenos Aires, januarja 1964 Tu izhaja že nekaj let Studia Croatica, revija, ki jo izdaja grupa hrvaških intelektualcev, finančno pa podpira skupina hrvaških gospodarstvenikov. Urednik te revije je Ivo Bogdan, znani hrvaški časnikar. Izhaja vsake tri mesece v španskem jeziku. Namen revije je seznanjati vse špansko govoreče narode z aktualnimi problemi hrvaškega naroda, predvsem z njegovo težnjo po samostojnosti. Ker se knjiga razpošilja vsem narodnim predstavništvom, društvom in javnim delavcem, ni nič čudnega tedaj, da so južni ameriški narodi dobro poučeni o vseh teh problemih hrvaškega naroda. Skupno s Hrvaško—Latinskim klubom v Buenos Airesu jc uprava revije pred mescem dni izdala obširno 400 strani obsegajočo knjigo, kjer opisujejo pokolj hrvaških vojakov in civilistov po končani drugi svetovni vojni. Knjiga je razdeljena na štiri dele. V prvem analizira položaj ob koncu vojne in sicer z zgodovinskega, pravnega političnega in moralnega stališča. V drugem delu opisuje vsa zločinstva, v tretjem, ki je dodan kot priloga, opisuje pokoljc slovenskih domobrancev in pokolje nemške manjšine, dočim V četrtem objavlja vse dokumente: Izjave prič, ki so vse to osebnu doživljale. Uvod knjigi je napisal tukajšni pravnik in diplomat dr. Eduardo Garcia, bi je bil svoječasno ambasador pri Organizaciji ameriških držav in nekaj časa tudi predsednik tega sveta. Knjiga ima naslov: "La tragedia de Bleiburg". Opis pokolja slovenskih domobrancev obsega 11 strani. Članek jc napisan stvarno in ga na koncu dopolnjuje posebna priloga v kateri so označeni datumi izročanja, število izročenih, kraj izročitve, število pobitih in kraji pobojev. Tedaj vsi podatki, ki bodo služili v bodočnosti za ugotovitev resničnosti. Na koncu knjige je vsebina podana v izvlečkih v angleškem, francoskem, hrvaškem in nemškem jeziku. Hrvaško-Latinski institut je knjigo predal javnosti s posebnim aktom v tukajnem City hotelu. Pokrovitelja te svečanosti sta bila že gori imenovani Dr. Garcia, kot predsednik Instituta za pravno obrambo zapada in dr. Jorge Perkins, bivši notranji minister in predsednik Argentinskega združenja za samoodločbo narodov. Svečanosti so se odzvali številni povabljenci, med njimi tukajšnji pomožni škof msg. Carlos Carreras, predstavniki oboroženih sil, zastopniki številnih argentinskih društev in predstavniki raznih v Argentini živečih narodov. Od Slovencev so bili povabljeni gg. Weble, Verbic in Rupnik. Po Uvodnem pozdravu predsednika instituta dr. Milana Blažekoviča, sta govorila še Dr. Garcia in dr. Perkins, nakar je bila vsem gostom razdeljena knjiga. Gostom so servirali tudi mrzel prigrizek in pri tej priliki so imeli vsi navzoči priliko, da se še podrobnejše informirajo o razmerah v Jugoslaviji, Umrl je Ksaver Meško Tiho, kot jc bil tih večer njegovega življenja, je v slovenje-graški bolnišnici januarja umrl pisatelj Ksavei" Meško. Od 28. oktobra je teklo njegovo devetdeseto leto. Življenje, to dolgo, lepo, trdo in bridko obenem, ga ni upognilo. Postajal je le vedno manjši, vedno bolj droban, in njegove Sele, poti od Slovenjega Gradca do Sel, ki jih je prehodil neštetokrat ob vsaki uri, vse se mu jc v pozni življenjski jeseni zožilo na staro župnišče, na bolniški voziček in na bolnišnico spodaj v mestu, kjer so mu zatisnili trudne oči. Naredili so zanj vse, kar so mogli, pred nekaj leti so mu z največjo požrtvovalnostjo ohranili življenje, zdaj so se ure iztekle. Pričakoval je smrt, to poslednje dejanje človekovega življenja, postajala mu je prijateljica, saj jc doživel leta, ki so dana le redkim. Pred menoj na mizi so Meškovi "Listki", ki so izšli ob pisateljevi 50-letnici. V "Jutru" ocenjuje svoje življenje: "... Delavec sem bil, težak pri delu od zore do mraka vse dni življenja..." Da, bil je delavec, ne zase, za druge. Ničesar ni imel sam, kar je dobil za knjige, je razdal, kot je v svojih književnih delih razdal svoje najlepše misli, hrepenenja, sanje, ljubezen do ljudi in domače zemlje, svoje srce. Mnogo let je od tedaj, ko sem se prvič mudil dalj časa na Sc-lah. Pretreslo mc je, koliko je bilo v starem župnišču knjig in kako malo predmetov za pisateljevo vsakdanjo rabo. Prav ta osebna skromnost je bila značilna za vse njegovo življenje. Štirideset let jc živel in ustvarja na Sejah, v tem majhnem gorskem •kraju, kjer je našel zavetje po begu s Koroške in kamor se je vrnil po mučnih letih ječ, izgnanstva in preganjanja v pretekli vojni. Sele so postale po prvi svetovni vojni kraj, kamor so romale vznešenc misli slovenskega bralca", preprostega in tudi zahtevnejšega, ki se je opajal ob lepoti Meškovih del. Še danes, ko teče življenje po povsem drugih tirnicah, kot je teklo tedaj, ko ga je Meško oblikoval v svojih delih, ljudje radi segajo po Meškovih otroških zgodbah, po romanih "Kam plovemo?" in "Na Poljani", po "Slikah in povestih", "Oh tihih večerih" in drugih. V romanu "Na Poljani" Meško še bolj kot v drugih delih simbolizira domovino, ki mu nikdar ni bila samo beseda ampak velika stvar, za katero je vredno živeti. Meško se je pisatelj rodil. Poleg naravnega daru pa so njegovo umetniško pot oblikovale tudi razmere, v katerih je študiral (v Ptuju in Celju), službovanje na Koroškem, od koder je bežal, da bi si rešil življenje, njegov poklic, in seveda rodna Prlekija s svojo melanholično odmaknjenostjo od velikih cest in velikega življenja. Domača pokrajina, prizorišče najmočnejših Meškovih del, je mogla dati Meška samo takšnega, kakršen je bil: mehak in občutljiv, romantik in realist obenem, trd do sebe in trd do krivic, ki se nenehno ponavljajo v življenju, vztrajen iskalec in ocenjevalec resnic o vrednotenju življenja in človekove odpovedi. Med obema vojnama so Meška mnogo prevajali v tuje jezike. Doživel je mnogo priznanj in zlasti med preteklo vojno mnogo ponižanja. " Toda prisluhnimo besedam, ki jih je na večer svojega življenja povedal o svojem delu sam: "Zaveje kdaj prijazen, božajoč veter, završi in zadivja kdaj silen vihar — in prineseta od nekod drobno seme ter ga dasta pasti v zemljo. In seme vzkali, požene iz zemlje, skromna ali silno , lepa cvetka ali drevesce, ki se razvije morda v mogočno drevo." Tako je s pisateljskimi darovi: nevidna moč ga položi v človeško srce, v človekovo dušo. In kadar pride dolčeni čas, vzklije, se razvije v skromno ali silno dehteče rože, v globoko občutene pesmi, ali v idilično ali mogočno epsko prozo, ki kaže narodu v jasni luči njegovo življenje, njegovo veselje in trpljenje. Oboje pa ima za narod svoj pomen, manjši ali večji." '/G£r> in -KČVUE. Dijaški Glas - literarni obzornik dij*akov državne realne gimnazije za Slovence v Celovcu Na videz nič posebnega. Mi-meografirana brošura, ki so jo izdali dijaki in dijakinje slov. realne gimnazije v Celovcu. Toda, ko bežno prelistamo list za listom, stran za stranjo (58 strani), se nam odpre podoba slovenske mladine, ki dorašča v silno težkih razmerah na Koroškem. Zori novi rod, ki daje upanje. Upanje, ki gre v izrek: "Mi nočemo umreti". Dijaški Glas (4. štev.) je spričevalo dela slov. profesorjev na tej gimnaziji. In dijaki v tej mimeografirani reviji, 'ki jo krase lepi linorezi, izpričujejo, da nosijo v sebi bodočnost Slovenije na Koroškem. Ko sem dobil Dijaški Glas 4. štev. sem ga bil vesel. Vsakemu dijaku in dijakinji bi rad, osebno stisnil roko in dejal: "Fant, dekle, dragi slovenski koroški rojak, ne obupaj, nadaljuj" Ta mladina potrebuje podpore in razumevanja. Kdor le more, naj bi segel v žep in odrinil nekaj kar bi zaleglo in dalo novega ognja tej mladini, ki zori za lepšo rast slovenstva v slovenskem Korotanu. Odveč bi bilo naštevati vse prispevke bodisi v prozi ali v pesmi. So zrcalo mladih duš, polnih ognja in ljubezni do slovenske besede, o kateri upamo, da na slovenskem Koroškem ne bo izumrla, ampak rastla, se razvijala, pa naj bo to komu prav ali ne. Če ni vse popolnoma dozorelo, kdo naj zameri. Prvi koraki so, ši bodo vodili kno-vim slovenskim Jarnikom, Ein-spilerjem, Ražunom, Poljancem v duhu svetniškega škofa Slomška: Vrli Slovenci, sveta vera bodi Vam luč in materni jezik ključ do zveličanske narodne izomike". M.G. • DER DONAURAUM, revija Študijskega instituta za Podo-navje prinaša v 5. številki 8. letnika naslednje članke: Deset let Študijskega instituta za Podo-navje (Th. Hornbostel); Nadvojvoda Franz Ferdinand in njegovi načrti za preureditev podonavske monarhije (R. Kiszling); Kulturni pomen bratov Cirila in Metoda za Podonavje (Franz Zagiba, po rodu Slovak, docent-dunajske univerze); COMECON in mendarodna delitev dela (Kurt Wessely, predavanje v Salzburgu z dodatkom diskusije); (Novo prekomorsko pristanišče Koper (Drago Matkovič poroča o razvoju pristanišča in ugotavlja, da je za nadalje povečanje prometa potrebna železniška zveza, ki bi stala komaj 3 milijarde dinarjev: "Kljub vsestranskemu prizadevanju Slovencev ni doslej vlada v Beogradu odobrila potrebnih finančnih sredstev. Doslej tudi niso bila uspešna prizadevanja, da bi dobili posojilo v tujini" str. 302); Okreptiev Slovakov v ČSR (Otto Tureček); poročilo o letnem zborovanju instituta: poročila ne prinašajo tokrat nič iz Slovenije. Pregled člankov omenja članek Antona Lipovška "Die In še: "Vprašaš, če bi začel pisati, ako bi pričel še enkrat živeti? Menda bi, ker bi pač moral. Je ta dan blagoslov in prekletstvo. Ni nikaka prijetnost sedeti po cele dneve pri mizi in mazati papir, pri trgovati si spanje in delati ponoči. A je vendar tudi veselje in ^zadoščenje, če se nekaj posreči, če vidimo in slišimo, da smo komu ustrgeli, koga morda celo osrečili, potolažili, poboljšali. Če sem dal Slovencem kaj dobrega, sem zadovoljen in srečen. In če je kaj dobrega, bo ostalo in živelo. Slabo pa naj izgine v pozabnosti, ne bo škoda. Vsem pa, ki so mi dobri in naklonjeni, se ob večeru življenja iskreno zahvaljujem in jih-srčno pozdravljam." Na miniaturnem pokopališču za cerkvico na Selah je izkopan svež grob. Za pokopališčem je gozd, vsenaokrog so gozdovi, ki jim je samotni popotnik skozi čas prisluškoval štirideset let. Težka hribovska zemlja bo sprejela vse, kar je človek minljivega. Meško pisatelj bo živel v slovenski književnosti. — M. S. Verfassung der Sozialistischen Federativen Republik Jugosla-vvien vom 7 April 1963 (WGO, Jg. 5, H. V*, Hamburg, August 1963) in članek J. Pleterskega "Gospodarski faktorji narodnega in političnega usmerjanja kmečkega prebivalstva na slovenskem Koroškem v letih 1848—1914 (Razprave in gradivo, III. zv., Ljubljana 1963). Omenjen je tudi članek R. Vospernilka Slovvenen und Volkspartei (Furche, Jg. 19, Nr. 13, Wien, 30. marca 1963) in P. Zdovca Gedanken ucber ein? Minderheitenfeststellung in Ka-ernten (Die oesterreichische Na-tion, Jg. 15, H. 9, VVien, September 1963). Koroška je predmet razprave F. Bezlaja Kritische Be-mertkungen zum Ortsnamen von Kaernsten (ker je naslov naveden samo v nemščini, ni jasno, ali je 'bil članek v Razpravah in gradivu v Ljubljani 3. letnik, 1963, pisan v slovenščini ali nemščini; po navadi je naveden tudi slovenski naslov razprave kot v naslednji: T. Zorn, Bibliografija člankov o koroškem vprašanju v periodičnem tisku 1955 —1960 (Razprave in gradivo, 3. letnik, Ljubljana, 1963). Pod naslovom : Slowenen je naveden Zakon za slovensko šolstvo v Italiji, brez avtorja (3. zvezek Razprave in gradivo, Ljubljana 1963 ter že omenjeni članek Zdovca; pod Trstom pa članek I. Juvančiča Trst po prvi svetovni vojni v italijanski publikaciji (Razprave in gradivo, 3. zvezek, Ljubljana 1963). Alphonse H. Clemens, Design for Successful Marriage, druga izdaja 1964, Englewood Cliffs: Prentice Hali, Inc. Profesor sociologije na Katoliški univerzi Amerike v VVashingtonu, D.C., je napisal nOvo, izpopolnjeno izdajo knjige, ki je bila preje naslovljena Marriage and the Family. Odlika knjige je, da združuje v harmonično enoto nadnaravne, filozofske in naravne vidike v enoto. Delo temelji ne samo na teloških in filozofskih, ampak tudi na socioloških študijah. "Knjiga hoče biti istočasno idealistična in realistična. Razlaga tako božji ideal za zakon kot tudi praktična navodila za uresničitev tega ideala v težkih realnostih naše sedanje kulture in civilizacije. Chester-ton je nekoč izjavil "Ideali so najbolj praktična stvar na sve- tu". Taki ideali za zakon so praktični samo, če jih uporabimo v specifičnih, podrobnih in konkretnih položajih vsakdanjega zakonskega in družinskega šiv-ljcnja" Na 350 straneh podaja profesor sociologije, ki je obenem tudi ravnatelj centra za zakonsko svetovanje, ne samo sliko zakonskega in družinskega življenja, kakršno danes je in kakšno naj bi bilo, ampak osvetljuje v luči bolj treznega znanstvenega raziskovanja mnoge popularizirane 'znanstvene' izsledke, s katerimi skušajo mnogi opravičiti svoja ravnanja, ki pa ne zdržijo kriterijev, kot jih sociologija predpisuje za študije. Vsem, ki iščejo vodila v zapletenih vprašanjih zakonskega in družinskega življenja zase ali za druge in obvladajo angleščino, bo te knjiga zelo dobrodošel pomočnik. dreš • Dr. Ivo Korsky, Tito, založba Naš put, Toronto. Za obisk Tita v Washintognu so izdali Hrvati brošuro na 16 straneh, ki opisuje v angleščini delovanje Tita in njegove komunistične stranke med vojno in po vojni ter opozarja na vlogo, ki jo igra v svetovnem komunizmu na področjih, kjer Sovjeti sami nimajo dostopa. • Profesor Leopold Kreutzen-bach vseučilišča v Kielu (študiral je v Gradcu) je napisal za zbornik 1962 "Ljudska kultura južno vzhodne evropske družbe" (Die Volkskultur der sue-dosteuropaeischen GesellsChaft) v Muenchenu razprave o slovenski ljudski pesmi pod naslovom "Ljudsko pesništvo v nemško-slovanskem mejnem prostoru jugovzhodne Evrope" • Galeria Civica v Turinu je priredila retrospektivno razstavo slovenskega slikarja Alojzija špacapana od 1. 1920 do 1958. • Slovenski slikar Robert Fa-ganel iz Trsta je razstavljal svoja najnovejša dela v galeriji Rossoni. • Nova izdaja vatikanskega almanaha Annuario Pontificio za 1. 1964 ne vsebuje več treh tl-tularnih patriarhatov latinskega obreda na. V^. du: v Carigradu, Alcksandriji in Antiohiji. Latinskemu obredu pripada še pat-riarhat v Jeruzalemu. • Ottavvska univerza je pričela pred kratkim s posebnimi tečaji teologije za laike v angleščini vsak pondeljek zvečer. Podobni tečaj v francoščini je bil • Bogoslovje torontske nad-škofije praznuje letos svojo petdesetletnico. Slovesna proslava bo združena s položitvijo temeljnega kamna novega poslopja filozofije. V bogoslovju je študiralo tudi več slovenskih študentov. Prof. Lojze Ambrožič, ki poučuje sv. pismo, je na sliki v Canadian Registru 24. avgusta med fakulteto bogoslovja. V teh 50 letih je bilo 400 duhovnikov posvečenih za torontsko nadško-fijo, mnogo pa tudi za druge škofije, ki nimajo lastnega bogoslovja. Od prvotne fakultele je živ samo še msgr. J.M. Castex iz Penetanga. Dva duhovnika, ki sta bila posvečena med prvo skupino bogoslovcev, bosta praznovala letos zlato mašo: Msgr. John M. 0'Connor (sv. Helena) in preč. Francis Pennylegion. • Skladatelj in dirigent Igor Stravinsky je sprejel insignije viteškega reda sv. Silvestra. • Angleški elektrotehniki so izdelali nov tip magnetofona za televizijo, ki ni samo bolj priročen kot dosedanji ameriški Am-pex, marveč tudi mnogo cenejši —okrog $300 namesto $11,900. Ta novi aparat lahko snema televizijske proprame in jih pozneje igra preko televizijskega aparata. Novi magnetofon (trba mu bo dati novo ime, ker vsebuje trak ne samo glas, marveč tudi sliko) TELCAN nudi tudi možnost rabe v zvezi z majhno televizijsko kamero (cena okrog $150), tako da je možno snemati domače zabave ali podobne prireditve na trak in jih potem predvajati na lastnem televizijskem aparatu. Zaradi mnogo večjega števila signalov mora biti hitrost traku nepreimerno večja — 120 palcev na sekundo — vendar je mogoče naviti na velika kolesa dovolj traku za 44 minutni program. • Člani Christtan Family Move-menta v Torontu so zbrali 500 oseb, ki so izjavile kot svojo poslednjo voljo, da se smejo njihove oči porabiti za slepce, ka-lar bodo umrli. Nekaj darilnih kart so podpisali celo otroci, katere pa bodo pozneje še enkrat vprašali, če se trinjajo so to svojo odločitvijo, ko bodo dorasli. • Francoski skladatelj Darius Milhaud, ki je Žid, je skomponi-ral glasbo na okrožnico Janeza XXIII "Mir na zemlji". Skladbo so igrali na francoskem radiju, ko so predali rabi koncertno dvorano svojih novih oddajnih prostorov. • Vatikanski cerkveni zbor ni potekal samo v znamenju teoloških razprav, marveč je imel j tudi svoje 'veselejše' trenutke. ! Dvanajst predsedujočih kardi- DRUŽINSKE ZDRAVSTVENE USLUŽNOSTI NA RAZPOLAGO V ONTARIJU Vedeti morate o zdravstvenih uslužnostih, ki so na razpolago v Ontariju v vašo pomoč, ali v pomoč članom vaše družine! Svetujemo vam, da si izrežete ta oglas za vaše nadalnje vodilo! USLUŽNOSTI ZA ZOBE Zobni oddelek oddelka za zdravje ima naslednje uslužnosti: • Zobne uslužnosti v ontarijskih umobolnica in Glavni zobni laboratorij. • Uslužnost za zdravljenje zob otrok v neorganiziranih predelih. V to svrho posebej opremljen železniški voz. • Zdravljenje zob otrok v organiziranih predelih. V ta namen posebni denarni dodatki lokalnim zdravstvenim odborom. KONTROLA NALEZLJIVIH BOLEZNI To vrši epidemiološki oddelek, ki pomaha vsem občinam pri odkrivanju mest, odkoder se začno nalezljive bolezni razširjati. ZDRAVSTVENI ODSEKI Zdravstveni odsek je povezava krajevnih občin za čim uspešnješi zdravstveni načrt. Taka povezava lahko povezuje, okraje, okrožja, več trgov skupaj z mesti ali tudi samostojna mesta. Tak oddelek posluje pod lokalno upravo oddelka za zdravstvo ki nastavlja osebje odseka, ki ga sestavljajo zdravniki, zaščitne sestre, veterinarji, pregledniki sanitetnih naprav in pisarniške moči. SPLOŠNA SNAGA Ta oddelek upravl ja in daje nasvete lokalnim zdravstvenim odsekom v pogledu prehranjevalne snage, snage mleka in mlečnih izdelkov, snage prehranjevalnih prostorov, šol, krajevne dobave vode, snage v kanalizacijskem sistemu, kontrolo mrčesa in nadležnih živali ter vse druge možnosti obče snage. OBVESTILA IN RAZGLASITVE V tem pogledu so narejeni plani za čim močnejšo razglaševanje uslužnosti zdravstvenih ustanov, ki so na razpolago ljudem Ontarija. INDUSTRIJSKA HIGIJENA Ta oddelek povspešuje zdravstvo v industriji. Lastniki so vzpodbujani k čim močneišemu sodelovanju za zdravniško in zobno pomoč za čimboljše zdravje na splošno. LABORATORIJI Veliki del dela tega oddelka sestavlja bateriološko raziskovanje kužnih bolezni. Tega vrše v glavnem zdravniki. Bakteriološko raziskovanje mleka in pitne vode je tudi ena izmed važnih opravil, ki ga vrši ta oddelek. ZDRAVSTVENE STATISTIKE Ta oddelek služi kot posvetovalni organ za vsa področja ter pripravlja preglede, študije in podatke, ter pomaga pri pripravi posebnih študij. SEKCIJA BOLNIŠKIH NEGOVALK Ta upravlja šole bolniških negovalk za vso pokrajino, in to v pogledu izobrazbe in življenških pogojev teh šolah. LJUDSKE BOLNIŠKE NEGOVALKE Glavni, namen tega oddelka je, da pomaga lokalnim, zdravstvenim odborom pri organiziranju uslužnosti javnih bolniških negovalk. ZDRAVJE MATER IN OTROK Oddelek z zdravstvo mater in otrok skrbi predvsem za zdravje pričakujočih mater in za zdravje otrok v predšolski in šolski dobi. DUŠEVNO ZDRAVJE Ta oddelek upravlja število umobolnic, kakor tudi bolniške-šole za duševno omejene otroke. PREPREČEVANJE TUBERKULOZE Ontarijo je srečen, da ima uspešno metodo, s katero oddelek za preprečevanje jetike vrši svoje uspešno delo. Sanatoriji za etične so upravljani po vsej pokrajini na bazi prostovoljnih skupin, vlada pa prispeva dobršen del za vzdrževanje bolnikov v teh tbc bolnicah, prav tako daje vlada večje vsote denarja za nove gradnje. Ker je x-ray še vedno najuspešnejša metoda za ugotavljan je te morilke ljudi, vlada oskrbuje prevozne x-ray enote po vsej pokrajini. REHABILITACIJA Z ustanovitvijo oddelka za rehabilitacijo, je to delo v tesni povezani z drugimi zdravstvenimi in sličnimi ustavanovami, ki se jih lahko poslužujejo bivši bolniki umobolnic in tb-bolnic. Novi elektronski mikroskop za McMaster univerzo. Kupec: Nat. Research Council. —Can. Scene. ONTARIO PROVINCE OF 0PP0RTUN1TY ONTARIO DEPARTMENT OF HEALTH Hon. M. B. Dymond, M.D., C.M., Mini»ter Hon. John R oborit, Prlm« MlnUlor nalov so imenovali dvanajst a-postolov in ko je papež Pavel VI. imenoval štiri moderatorje, so jih brž krstili za štiri evangeliste in oelo določili, kdo predstavlja koga:" muenchenekši kar dinal Julius Doepfner Mateja, bruxelleški kardinal Leo Sue-nens Marka, bolognski kardinal Giacomo Lercaro Luka in kardinal P. Agagianian Janeza. • Leta 1963 je bilo v ZDA manj delovnih nemirov kot v prejšnjem letu. Po poročilih delovnega ministrstva je bilo zapravljenih samo 17.8 milijona delovnih dni, kar predstavlja 0.15% celokupnega deolvnegc časa. • Chicago Conference on Reli-gion and Race, iki jo podpirajo katoličani, židje in protestanti, je začela z zasebnim programov, ki naj zagotovi, da ne bodo cerkvene ustanove delale razlike med pripadniki raznih ras, kadar najemajo uslužbence. • Paraguajski škofi pripravljajo "katoliško socialno leto", ki se bo pričelo v maju. Dvanajst-mesečna kampanja si bo prizadevala uresničiti načela družbene pravnosti. Škofje ugotavljajo v skupnem pastirskem pismu, da predstavljata glavne težave revščina, zanemarjanje potreb družine in individualizem v gospodarstvu. Škofovski program bo predvsem poskušal najti možnosti utrditi družino z graditvijo družinskih hiš in preskrbo produktivnega kapitala. • Škof Willem Schoemaker, M.S.C. iz Indonezije, po rodu Nizozemec, ja predlagal cerkvenemu zboru, da odredi novo av-torizirano latinsko izdajo sv. pisma, ki bo nadomestila sedanji latinski prevod, znan pod imenom Vulgata 200 škofov iz 46 dežel pa je predložilo posebno peticijo, v kateri izražajo željo, naj zavzame cerkveni zbor uradno stališče do marksizma, komunizma in socializma v obliki posebne sheme. Akcijo sta pričela nadškof Geraldo de Proenca Si-gaud, S.V.D. in škof Entonio de Castro Mayer, oba iz Brazilije. • Malo pred svojo tragično smrtjo je predsednik John F. Kennedy govoril po telefonu z bostosnkim kardinalom Cush-ingom in mu je sporočil, da je prodal svoje avtorske pravice od knjige Profiles in Courage eni televizijskih družb in odredil, da bodo vsi dohodki po tej pogodbi izplačani kardinalu Cushingu za potrebe bostonske nadškofije. Kardinal je izrazil željo, da bi sam napisal zadnji "profil" (o Kennedyju) kot dodatek knjigi. • Leonid I. Brežnev je bil 19. decembra potrjen za. predsednika Sovjetske zveze, čeprav je od lanskega poletja tudi tajnik komunistične stranke. Politični opazovalci menijo, da pomeni to določitev naslednika Hruščevu. • Novi kovanci ZDA za pol dolarja bodo nosili Kennedyjevo podobo. Do L 1948 so kavali kovance s podobo Benjamina Franklina. • Meja med ZDA in Mehiko se bo spremenila. Roka Rio Grandc je namreč spremenila tek in povzročila bolečo točko med obema državama. Sedaj bodo izkopali nov kanal za reko in ga betonirali, da ne bo reka zopet spreminjala teka. Mehika bo dobila dva kosa, ki znašata 530 akrov in pripadata državi Texas, ZDA pa bodo dobile 193 akrov blizu mesta E1 Paso. • Angleži so dali samoupravo verigi 700 otokov znanih pod imenom Bahamas. Obdržali so še zunanjo politiko, obrambo in notranjo varnost. • V 17 dneh, ko so komunisti dovolili obisk vzhodnega Berlina, je izkoristilo priliko za obisk 1,240.000 oseb iz zapadnega Berlina. • Nehrujevo poslabšanje zdravja na sestanku kongresne stranke je zopet poživilo vprašanje, kdo ga bo nasledil. Nehru bi verjetno že prepusti vodstvo politike komu krugemu, če bi se ne bal, da njegov naslednik ne bo dovolj močan, da bi obvladal stranko, ki ji Nehru načeljuje že pol stoletja. • V ZDA živi okrog 9,300.000 družin, ki imajo na leto manj kot $3.000 denarnih dohodkov. 4,8 milijonov sestoji iz dveh oseb, v 3,2 milijona družinah je družinski poglavar nad 65 let star, 2 milijona družin pripada drugim rasam kot belcem, 1,4 milijona so družine na kmetih in 1,1 milijona so družine, ki imajo 6 ali več članov. 47% teh družin živi na jugu, 24% v severni sredini, 16.3% na severovzhodu in 12.4% na zapadu. • Ameriške delavske organizacije, združene v AFL-CIO so porabile v 1. 1963 nad 1 milijon dolarjev za štipendije 842 fantom in dekletov, da so mogli nadaljevati študije v kolegiju. • Antigonish je imel svojo kriminalno senzacijo J. W. MacDo-nald je uspešno izsilil nad 3,000$ od blagajničarke Royal Bank v Dartmouthu. Ko ga je taksi odložil proti jutru v hotelu v Anti-gonishu, so se kmalu pojavili policisti in ga spravili na varno. Obsojen je bil na 9 let. • Združene države so objavile laikom na razpolago že dve leti. 11 januarja 404 strani obsegajoče poročilo "Kajenje in zdravje —Poročilo posvetovalnega odbora glavnemu zdravniku javne zdravstvene službe". Soglasno mnenje 10 strokovnjakov, pet kadilcev in pet nekadilcev, izraženo v poročilu je, da predstavlja kajenje resno ogrožanje zdravje. Kljub temu nihče ne pričakuje, da bo tobačna industrija prizadeta, ker le redki zmorejo toliko poguma, da bi nehali kaditi. Kar je bolj resno kot možne posledice za gospodarstvo — ne samo na svetu, marveč tudi v ZDA so še milijoni, ki ne uživajo niti temeljnih potrebščin za človeka dostojno življenje — je žalostna ugotovitev, da so tolike množice 'modernega' človeka tako navezane na vsakovrstna mamila, da se ne morejo oprostiti od njih niti v primeru, ko postane jasno, da si z njih uživanjem sami kratijo življenje. Če bo mlajša generacija sledila tej usmerjenosti — na žalost je mnogo znakov, da je pri njej ta proces še pospešen — bo Spenglerjev Propad Zapada postal realnost in komunisti bodo zavzeli zapadne države brez velikega odpora. SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA V TORONTU JOHN E. KREKS SLOVENIAN (TORONTO) CREDIT UNION 646 Euclid Ave., Toronto 4, Ont. — LE. 24746 VABI na redni letni občni zbor Slovenske Hranilnice in posojilnice. J.E Kreka v nedel jo 9. leb. 1964 ob 2.30 popoldne v slovenski cerkveni dvorani na 609 Manning Avenue. Udeleba je za člane dolžnost, gost je iskreno vabljeni. Pridite, da boste slišali poročila odbornikov, kako je Hranilnica in posojilnica poslovala v preteklem letu, ki je bilo, kakor vedno do sedaj, zelo uspešno. Pristopilo je 152 novih članov, vloge so se povečale ba preko četrt milijona dollarjev, posodili smo $517,032.00 itd. V par številkah in besedah lahko vidite dosedanji uspeh: 10—deset let poslovanja; 1 000—tisoč članov; 1,000,000.00—milijon dolarjev dobroimetja (assets). \ *