Posamezna številka 1 Din, mesečno, če sc sprejema jist v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratoiu po dogovoru PONEDELJSKI SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 2050 in 2996. — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Odprimo zopet staro poglavje! Danes je vsega kriva kriza, s krizo lahko zagovarjaš tudi največjo krivice, ki jih delaš bližnjemu. Tudi krize naše inteligence je kriva gospodarska kriza. Ali je ta trditev povsem utemeljena? Tako mlada agrarna država, ki si komaj po-klada temelje svoji birokraciji in lastni prosveti, ki se mladeniško — prav radi tega včasih tudi nerodno — zaganja kvišku, da bi vodstvo domačega gospodarstva izbila iz tujih rok. bi ne smela poznati krize razumništva, vsaj v takšni meri ne, kakor druge države. V Sloveniji je pritisk inteligenčnega naraščaja večji, ker deželo naglo: industrializiramo, ker smo kulturno na višji stopnji, a tudi ker imamo še redno napačne pojme o kultnri in izobrazbi (civiliziran jc samo gospod t mestu, ki ve, kdaj je Romnlus ustanovil Rim in ve tudi za dan bitke pri Maratonu, ki opravlja samo fine poklice, medtem ko je kmet le kmet, zato vsi t mesto na gosposko šole!), ker se iz različnih razlogov radi tiščimo t sroji Ljubljani in ker nam je tujec pograbil skoraj tretjino naše zemlje na jugu in na severu. Toda pri vsem tem bi bile, lahko zadosti kruha »a mlade in tiste, ki so morali danes na cesto. Kruha je se dovolj, toda razdeliti ga je treba, kakor si delijo kruh bratje! Bratje po krvi in bratje r Kristusu! Poglavje o dvojnih, trojnih in večkratnih ja-dužkarjih jc staro. Nainimo ga zopet! Pri tem naj nas vodi krščanska pravičnost in ljubezen, a obenem tudi spoznanje, (la ima vsakdo pravico: do življenja. To je splošno načelo, ki mora veljati za vse stanove. Kdor v eni slnžbi zasluži zadosti, da lahko sebe in svoje družine preživi svojemu stanu primemo, naj drugo mesto pusti svojemu bližnjemu. ki strada, Noben človek na svetu ni nenadomestljiv! Kadar zasluži mož dovolj za družino sam, ako ima doma celo lastno hišo. potem naj se njegova žena umakne v uradn drugi ali drugemu, ki čoka. da bi kaj padlo od mize srečnejših, in naj se vrne t družino. Nazaj v družino, kjer jo čakajo otroci — oh. ne otroci, en sam morda ali noben, ker jih ni hotela roditi, da bi lahko hodila r nrad in udobneje živela z možem! Kako naj se revizija izvede? Splošne zakonite norme, veljavne za vse poklire. skoraj ni mogoče postaviti, sicer bi nastala nevarnost, da bi se komu delala krivica. Potrebno je proučiti položaj TSakega stnnn posebej in tudi položaj posameznega uradnika in njegoTe družine. Seči glslioko v družinske razmere in kršiti skrivnosti družine, ni potrebno, saj so »namenja blagostanja ali stiske posameznika Tsakomur dovolj vidna. —ski. G. Virgilij Šček ervsi POSLANEC V RIMSKEM PARLAMENTU je bil dne 11. julija pozvan pred konfinacijsko komisijo na tržaški prefekturi. Komisija ni izrekla konfinacije, pač pa mu je prisodila dve leti strogega policijskega nadzorstva. G. Vrgilij Šček se ne bo smel več odstraniti iz domače občine brez izrecnega dovoljenja oblastev, eno uro po solnč-nem zahodu bo moral biti doma in od doma nc bo smel oditi pred eno uro pred solnčnim vzhodom. Strog ukrep proti slovenskemu duhovniku te presenetil vso duhovščino in vse slovenske katoličane toliko bolj, ker se je g. Vrgilij Šček že pred petimi leti popolnoma umaknil iz političnega življenja in je prevzel upravljanje majhne fare v Avberu na Krasu, da bi si okrepil svoje zdravje. Vsa javnost se vprašuje, kako je mogoče takšno postopanje fašističnih oblastev spraviti v sklad s konkordatom. Duhovnik, ki je pod policijskim nadzorstvom, ne more izvrševati dušnega pastirstva, ker se ne sme tudi v skrajni sili, ako ga kličejo k bolniku, odstraniti z doma brez dovoljenja orožnikov ali celo pristojne policijske oblasti, ki se nahaja v mestu! Ker se prefekti sami na svojo roko ne drznejo storiti takšnih ukrepov, ki bi lahko motili odnose s cerkvijo, je znamenje, da je za postopanje proti posancu Ščeku prišlo dovoljenje iz Rima. Avstrija je hvaležna Franciji Pariz, 24. jul. tg. Avstrijski kancler dr. Dol-fuss je sprejel danes domače in tuje časnikarje, potem pa še posebej dunaj. zastopnika »Tempsa«, kateremu je podal izjave o današnjem položaju. Izjavil je, da ne dvomi, da ne bi avstrijski parlament ratificiral lozanski protokol po debati, ki je določena na dati 28. julija. Obenem je dr. Dolfuss prosil zastopnika »Tempsa«, naj sporoči ministrskemu predsedniku Herriotu njegovo zahvalo. Pariz, 24. jul. tg. Jutri sc začne v porotni dvorani policijske palače v Parizu sodna razprava proti dr. Gorgulovu, morilcu predsednika francoske republike Douincrja. Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josei«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Jose!«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Nemčija noče diktature Viharne ovacije odstavljenim pruskim uradnikom - 31. julija pohod v Berlin? Vratislava. 24. jul. Ig. Današnji prihod bivšega berlinskega policijskega predsednika Grzezin-skega v Vratislavo se je razvil v pravo spontano manifestacijo republikancev in socialnih demokratov za pruske visoke uradnike, ki jih je bila odstavila nemška državna vlada. Volivne shode odstavljenih pruskih visokih uradnikov je primerjati samo še triumfalni poti bivšega kanclerja dr. Brii-ninga ob lapadui Nemčiji. Svoj grostavi. Stalna premoč Primorja. Rezultat 4 : 0. Sodnik g. Dolinar. GRAFIKA—SVOBODA Kompletno moštvo Svobode razen levega branika, je nastopilo proti nekoliko spremenjeni postavi Grafike. Stalna premoč Svobode, par spora-dičnili napadov Grafike, ki pa jih obramba Svobode sigurno razčisti. Polčas 1 : t) zn Svobodo. — V drugem polčasu tekma bolj odprta, toda proti koncu utrujena obramba Grafike ne more zdržali pritiska Svobode, ki postavi rezultat na 8 : 0. Sodnik g. Lukežič. SVOBODA-SLOVAN Svoboda je premenOa moštvo s svežimi igralci i ,ter je pravjgdegala j^rpti že utruje»ga»t, ngpISES!:.. niku. Toda zmagala je tik ob koncu lekme z 11-•tnetrovko. Sodnik g. Dolinar. GRAFIKA—PRIMORJ E Po zelo živahni tekmi obeh moštev je zmagalo moštvo Primorja z 2 : 0 — z malo sreče bi bil pa lahko rezifltal obraten. Sodil g. Lukežič. PRIMORJE—SVOBODA Obe moštvi sta nastopili v najmočnejših postavah. Že takoj v prvi minuti dosožo Svoboda kot, ki ostane neizrabljen. Cela teikma je bila zelo živahna ter najboljša tekma turnirja. Zmagala je z mnogo sreče Svoboda po krasnem strelu cenler-forja. S tem si je Svoboda osvojila krasen pokal. Zadnjo tekmo je sodil g. Dolinar. Končno stanje jo naslednje: 1. Svoboda tri zmage, 6 točk, 5 : (I. 2. Primorje dve zmagi, 4 točke. 6:1. 3. Grafika 1 zmaga, 2 točki. 2 : 5. 4. Slovan brez zmage in brez točk v razmerju 0 : 7. TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Zagreb, 24. julija, ž. Gradjanski : Ilirija 4 : 0; Hajdiflv : Gradjanski (Osijek) 2:1; Jugoslavija : Slavija 4:4; Hašk : Slavija 7 : 0. Pariz. 24. julija. AA. V internacionalnem finalu za Davisov pokal je American Vincg dosegel trotjo točko in s tem tudi celotno zmago za USA. Zmagal je po hudem boju nad Nemcem r. Crani-mom r 4 setih 3:6, 6:3, 9:7, 6:3. V izzivalni rundi nastopi torej Amerika proti Franciji. Bilo Je zelo lepo vreme in v stadionu Roland-Garros so je zbrala velika množica gledalcev, ki so oba nasprotnika živahno aklamirali. Prvi gei je igrnl v. Cramm r sijajnem stilu in ga je zasluženo tudi dobil. Po odmoru Vines nasprotnika popolnoma obvlada in razmeroma z lahkoto dobi mateh ter končno zmago nad Nemčijo. Slavka stavcev v Zagrebu Zagreb, 24. jul. ž. Ker so se pogajanja med zastopniki tiskarskih podjetij in med zastopniki grafične organizacije v zadevi nove tarife razbila, so grafični delavci že včeraj ustavili delo in nastopili stavko. Grafična podjetja so hotela izkoristiti sedanji položaj in veliko brezposelnost ter so hoteli dosedanje delovne pogoje zelo poslabšati. Poleg tega jia so tudi včeraj samovoljno izvedli redukcijo plač, kar je v glavnem dalo povod za stavko. Zagrebški listi <-krepčali, potem pa so šli na dirko, ki se je začela zunaj pri mestnem vodovodu. Veliko ljudi se je zbralo včeraj zvečer na Glavnem trgu, kjer so ljudje z zanimanjem spremljali veščine in moč 17 letnika, ki je po mili volji previjnl ielezje, dvigal s silo čeljustnih mišic polile sode piva in kazal še druge ne baš lahke za-devščine. Ljudje so gledali z zanimanjem; ko pa bi trebalo nekaj par odriniti, pa so se mnogi izgubili v noč... Ii Svetine pa so prišle danes vesti o veliki škodi, ki so jo povzročila včeraj in pretekle dni neurja v tamošnjih vinogradih in sadonosnikih. Razni sadeži in tudi pšenica je pokončana do tri četrtine. To je napravila toča, ki je dva dni zaporedoma padala in klestila ... Burna je biln noč od sobote na nedeljo sa organe javne varnosti. Svedok temu je rekordno število aretacij, izvršenih tekom noči v raznih predelih mesta radi razgrajanj, težkih telesnih po-iikodb in sličnih zadevščin, pri katerih so se znašli skupaj skoro sami znanci policije. Nič manj kot 15 oseb se je pridružilo v hotelu Grafu onim, ki so že preje sedeli pri ričetu, tako da je bil danes zjutraj policijski zapor temeljito zaseden, kakor le redkokedaj. Grešniki, ki so prespali noč v zaporu, so se danes dopoldne v spremstvu straž-nikov shajali v sobi nadzornika Cajnka, kjer jim je delal primerne pridige ter jim obenem dikliral kazni. S skesanimi obrazi so sveto obljubljali po-boljšanje, ki bo trajalo zopet do prihodnje sobote. Nekateri, ki imajo na vesti težke telesne poškodbe, so morali še nazaj v zapore, ostale so izpustili. Med aretiranci je prišel pred nadzornika ves ialosten šofer avtoluksija. ki se ga je preveč nalezel ter drvel po mariborskih ulicah z vozilom kot besen. Na Aleksandrovi cesti mu je komaj ušel neki pasant, da ga ni povozil; sam pa bi se bil skoraj nato zaletel z vozilom v frančiškansko cerkev. Šele stražniku na glavnem mostu se je posrečilo divjajočega šoferja ustaviti ter ga z muko spraviti v zapor. Sedaj ga čaka najbrže odpust iz službe, ker ga je prišel zjutraj tudi lastnik avtomobila prijaviti, ker je poškodoval vozilo. — Tragikomičen je bil tudi prizor s starim beračem, ki si je za nabrane dinarje privoščil vina. Pijača mu je zlezla v glavo in revež je kar pozabil, da je star in betežen. Cisto mladeniško je začel aufbiksati, peti in ukati ter je še na cesti nadaljeval svojo razigranost, ki ga je spravila v zapor. Pri zaslišanju pa ga je danes kar streslo, ko je zvedel, da mora plačati 20 Din kolkovine kot kazen. Obračal je vse žepe ter dokazoval nadzorniku, da je suh kot poper. Nazadnje pa se mu je posvetilo: zaprosil je, naj mu policija dovoli, da si omenjeno vsoto naberači v mestu.« Kar hitro bom imel denar skupaj< je zatrjeval. No nazadnje je šlo tudi brez kolka na svobodo, pa seveda brez dovoljenja za beračenje, kar beraču očividno ni bilo po volji. Za njim so se še znašli pred strogim nadzornikom mladi Janko, natakar-ski vajenec, ki je v prepiru v Vetrinjski ulici iz-bil tovarišu zob iz ust, potem huda dvojica Ivan P. in Adolf K., ki sta že pred dnevi izvršila na Teznu pred gostilno Aehtig napad nn tri mirne Mariborčane ter enega hudo ranila z nožem. Policija ju je izsledila ter bosta romala na sodišče. Ostali aretiranci bodo pa morali ooiakati na jutri, da se odloči njihova usodgj Pred mnogoštevilnim občinstvom — bilo jih ja okoli 1200 — se je na igrišču Maribora odigrala danes težko pričakovana tekma med zagrebško Viktorijo in ISSK Mariborom. Moštvi sta točno ob 17.45 nastopili v sledečih postavah: Viktorija: Urh, Bokšič, Sipik, Hršak, Premrl, Forjan, Podvi-nec II., Bondova, Kornleld, Hrs, Mikša. Maribor: Koren, Bertoncelj I., Savo, Kokot, Kirbiš, Pre-voljnik, Žemljic, Privršek, Bertoncelj II., Konič. V začetku moramo poudariti, da je Maribor tekmo nesrečno zgubil in po poteku igre bi_ moral zmagati ali vsai igrati neodločno. Tekma je bila polna dramtičnih spopadov, ki so jih večinoma zakrivili gostje, kateri so igrali skrajno surovo. Glavna krivda na teh spopadih leži na sodniku. Sodnik g. Podubski iz Zagreba ni bil samo pristranski, temveč vprav nemogoč. Gostje so postavili na po'ie precej izenačeno enajstorico, v njej izbor-negn Premrla, ki je bil duša moštva. Bil je povsod in garal kot stroj v napadu in v obrambi. Najboljšega moža so imeli gostje poleg Premrla v vratarju Urha, ki je ohranil moštvo poraza. Obramba je bila sigurna, toda zelo ostra. V krilski vrsti je, kakor omenjeno, briliral Premrl. Napadalna vrsta je na polju dobro kombinirala, toda v 16 metrskem prostoru ni bila dovolj močna. Maribor je zgubil igro radi slabe napadalne vrste. Niti cn igralec ni predvajal običajne igre in so vsi napadalci zaigrali daleč izpod svoje običajne forme. V krilski vrsti je odgovarjal edino Kirbiš, dočim sta Prevoljnik in Kokot popolnoma odpovedala. Ožja obramba je bila še najboljša formacija. Oba branilca sta bila sigurna in sta rešila marsikatero kočljivo situacijo. Koren v golu jc rešil kar se je dalo. Na dobljenih golih ga ne zadene nikaka krivda. Kratek potek igre: Tekma se je začela s faulom Premrla. Prosti slrel proti Viktoriji ostane neizrabljen. Tudi korner konča v aut. Maribor napada z vsemi silami. Vrsta kotov konča ali v rokah vratarja ali v autu. Protinapad Viktorij« reši Koren. Maribor ima več zrelih situacij, ki jih pa napad klavrno zastrelja. V 37. minuti krasna kombinacija Maribora, Miro lepo centrira, Bertoncelj dobi žogo in ostro strelja v levi kot. Publika besni, toda mesio gola daje sodnik na splošno začudenje ofside. Igralci in publika potestirajo. V 40. minuti napada Viktorija in doseže po krivdi obrambe prvi gol. V 24, minuti prosti strel ia 16 m proti Viktoriji, ki ostane neizrabljen. Maribor do konca polčasa pritiska na izenačenje, toda zaman. Z rezultatom 1:0 za Viktorijo konča polčas. V drugi polovici takoj v prvi minuti prosti strel v 16 m proti Viktoriji, ki konča v aut. V 4. minuti korner proti Viktoriji, ki ostane neizrabljen. V 9. minuti Podvinec z lepim strelom in po napaki obrambe zabije drugi gol za goste 2K) za Viktorijo. Maribor močno pritiska. Faul se t* faulom vrsti. Šepek faula Bertoncelja, publika skuša vdreti na igrišče, toda policija in funkcionarji jo zadržujejo. Sodnik diktira llmetrovko, ki jo pretvori Bertoncelj v gol 2:1. Igra postane živahnejša. Napadi se menjavajo. Viktorija igra zeio ostro. Prosti streli proti Viktoriji se kar vrste. Maribor ima par lepih in sigurnih šanc, ki jih pa napad klavrno zastrelja. Maribor v absolutni pro-moči. Igra postaja silnejša. Maribor pritiska. Viktorija že v 20. minuti igro zavlačuje. Publika žvižga. V 30. minuti korner proti Viktoriji. Branilec se vrže Bertoncelju pod noge. Sodnik daje prosti strel proti Mariboru. Obojestransko igrajo jako ostro in do skrajnosti požrtvovalno. V 35. minuti obleži Bertoncelj v 16 metrskem prostoru. Sodnik ne vidi ničesar. Publika udere na igrišče. Berton-clja odnesejo v nezavesti. Mesto llmetrovke sodniški met v sredini. Viktorija gre popolnoma v obrambo. V zadnji minuti skušajo Mariborci doseči izenačenje, ki pa ne uspe. V predigri je porazilo kombinirano moštvo SK Železničarja mariborsko rezervo » 6:0 I3r0l. Sodil je g. Meneč. Ilirija prvak LPP priborila si je prvenstvo v vseh štirih kategorijah. V vrsti nezgod je zabeležen opaše n karam-bol, ki se je dogodil včeraj zvečer v Kopališki ulici. Ko je vozil zadnji avtobus mimo pričetka Marijine ulice, sta pridrvela po cesti dva kolesarja in eden se je zaletel naravnost v hladilnih s tako silo, da je obležal nezavesten. Kolo je šlo v franže. Ponesrečenec je mesarski pomočnik, 22 letni Ivan Ferk, katerega je nujno pozvani rešilni oddelek prepeljal v bolnišnico. Številne priče, ki so se vozile z avtobusom so potrdile zagovor šoferja, da zadene krivda pri trčenju edinole kolesarja. — V Taborski ulici se je ponesrečil 6-letni Edvard Modrič. Pri padcu je šla kost desne roke na dvoje ter so ga spravili v bolnišnico. — Iz ulice Ob Bregu pa je spravila rešilna postaja v bolnišnico 31 letnega Matijo Pišova, ki se je na cesti zgrudil radi oslabelosti. — Pri Sv. Križu nad Mariborom , e postala 10 letna Zora Peitlerjeva žrtev kačjega pika. Gad jo je pičil v levo nogo in domači so jo nemudoma spravili v mariborsko bolnišnico. Tudi glas mrtvaškega zvona je zapel danes, ler oznanjal, da je v Nasipni ulici umrla blaga žena Terezija Roškar, hišna posestnica. Dosegla je starost 70 let. Pogreb bo v torek iz hiše žalosti ob pol 5 na magdalensko pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje. Kjer se srečamo z Nemci ZANIMIVOSTI IZ TURISTOVSKE KNJIGE NA OBMEJNI PECI Eden najpriljubljenejših izletov v vzhodni del Karavank je. izlet na častito Peco, o kateri govore ljudje in poje pesnik, da spi v njej kralj Matjaž in čaka na primeren čas, ko bo odrešil tudi Koroške Slovence. Na Peco hodijo prav tako radi Slovenci iz Jugoslavije, kakor tudi Slovenci iz Avstrije ter Nemci in drugi turisti, ker daje vprav očarujoč pogled Tekme za prvenslvo LPP v plavanju in water-polu, ki so se včeraj pričele na kamniškem kopališču, so bile danes končane z absolutno zmago Ilirije v vseh kategorijah. Vreme prireditvi spočetka ni bilo naklonjeno. V sobolo popoldne je deževalo in tudi za nedeljo se nam ni obetalo nič posebnega. Vendar jo pa vladalo cel dan krasno vreme in so se tekme izvršile v najlepšem redu. Temperatura vode je bila zjutraj 13° C, popoldne pa je narasla na 10" C. Publike se je zlasti popoldne zbralo na kopališču veliko število, kar je znak, da lepi plavalni šport osvaja tudi deželo! Tekme niso prinesle nikakega presenečenja. Ilirija danes v LPP nima enakovredne konkurence. Postavila je tako homogeno ekipo, da je v skoro vseh točkah odnesla prva tri mesta. Edino v tekmovanju juniork 100 m prsno je zmagala Kam-ničanka Božičeva pred tremi Uirijankami, na 1500 metrov pa so si osvojili prvi mesti Maratonci. — Kamnik si je priboril drugo mesto v plavanju in ■vvaterpolu juniorjev, Maraton pa v seniorskem plavanju in waterpolu. Provinca se je pričela prav uspešno že uveljavljati v našem plavalnem športu. Maraton ima nekaj prav dobrih seniorjev (Hartlieb, Jandl, Wesiag.. .j, Kamnik pa ima glavno nado v talentiranih juniorjih (Božičeva, Cerer, Pogačnik, Sitarjeva, Homarjeva ...). Nekateri so pokazali v enem letu lep napredek, '/a oba mlada kluba, ki sta pričela šele lani gojiti plavalni spori, so doseženi uspehi vsega priznanja vredni in najboljša garancija, da se bo3ta oba kluba v plavalnem športu v bodočo š ebolj uveljavila. Podrobni rezultati tekem so naslednji: V sobolo sta bili absolvirani samo dve točki: predtekmovanje juniorjev na 50 m prosto in finale seniorjev 100 m prosto. 50 m prosto juniorji — predtekmovanja: Prijavljenih 11, startalo 10. V treli predtekmovanjih se jih je kvalificiralo 8 za finale. Prvo predtek- preko vse Koroške, čez glavni del Savinjskih pla- j mo^anifi je dalo filede2e rezultate: 1. Lavrenčič nin, na oba soseda, m sicer Obir in Ursljo goro, | --- ■ - - -........... — - - - •• Mežiško in Dravsko dolino, Pohorje, Kozjak, Ko- i košenjak in Svinške planine, katere so Nemci v nerazumevanju slovenske besede »svinec« — »svin-ški« prekrstili v »Saualpen«. S Pece gleda večina Slovencev ua Koroško kot na nedeljeno celoto, dočim smatrajo Nemci vsako ozemlje, kjer bivajo poedini Nemci, za nemško, neglede na to, pod katero državo spada to ozemlje. O koroških Slovencih skrajno nedosledno pišejo, da so problem slovenske Koroške umetno ustvarili s propagando, medtem ko je večina Koroške nemška. Po njihovem mnenju je početje Slovencev anahronizem, saj se slovenska Koroška glede na teritorijalne razmere ne da izločiti iz ostale Koroške. Isti Nemci bi seveda z ogorčenjem gledali, če bi mi zavzeli isto stališče glede kočevskih in ba-natskih Nemcev. Na Peco pa prihajajo tudi Slovenci iz Jugoslavije, ki s le gore osvežujejo spomine na tiste čase, ko je bilo še več skupnosti in ko je bila slovenska Koroška še naša. Prav tako gledajo tudi koroški Slovenci s Pece k svojim bratom v Slovenijo, s katerimi jih spaja vera in narodnost, kakor gledajo otroci na dom svoje matere. Tako prevevajo turiste, ki prihajajo na Peco, prav različna čuvstva in so temu primerni tudi vpisi, katere najdemo v spominski knjigi avstrijskega turistovskega kluba sekcije »Carinthia«. To knjigo je položila »Carinthia« na najvišjem avstrijskem vrhu Pece, t. j. na Bistriški glavi dne 19. avgusta 1926 in že 20. avgusta 1926 se pojavi prvi slovenski vpis. Isti mesec priporoča očividno nek Koroški Slovenec nemškim koroškim mogotcem, naj učijo otroke v materinem jeziku, ker se bodo otroci samo na ta način naučili nemškega jezika oziroma pravopisa. Odslej zapisujejo turisli vsak po svoje, kar jim srce veleva: "'»ko zaoiše eden: ?IIocli lebc Kiirulen iu za- (Ilirija) 29.3; 2. Fettich (Ilirija) 33; 3. Pogačnik j (Kamnik) 39.8. Drugo predtekmovanje: 1. Šavli (Maraton) 34.7; 2. Cerer (Kamnik) 30.7; 3. Smer-du (Maraton) 39.6. Tretje predtekmovanje: 1. Šer-bec (Ilirija 32.8; 2. Kune (Maraton) 37.4; 3. Karba (Kamnik); 4. Sadnikar (Kamnik). 100 m seniorji prosto — finale: Prijavilo se jih je 11, od teh so trije odstopili od tekmovanja, zato se je lahko takoj izvršil finale. Vrstni red: 1. Fritsch (II.) 1:10.8; 2. Svetek Rajko (11.) 1:12.8; 3. Hartlieb (M.) 1:20.8; 4. Jandl (M.); 5. Cerček (II.); 6. Horvat (K.) Točke: Ilirija 23, Maraton 8, Kamnik 1. Od napovedanih vvaterpolo tekem so se samo seniorji Ilirije in Maribora ojunačili, da so se podali v komaj 15° C toplo vodo. Maraton je vztrajal samo prvi polčas, nato pa jc odstopil od nadaljne igre. Nadaljna igra v tako mrzli vodi tudi ni imela smisla, kajti Ilirija je odločila igro že v prvem polčasu z rezultatom 9:0 v svojo korist. Maraton niti enkrat ni mogel priti čez sredino pred ilirijanski gol. Moštvu jo bilo vdieti, da ima premalo prilike za resen trening. Sodil je g. Kramaršič. 100 m prsno juniorji, — finale: Prijavljenih 8, slartali 4. Rezultat: 1. Hribar (11.) 1:31.2. 2. Svetek Leo (II.) 1:35.7. 3. Rostaher (M) 1:43.5. 4. Sadnikar (K.). 5. Levičnik (K.). En plavač Ilirije je bil diskvalificiran. Točke v juniorskem plavanju Ilirija 00, Maralhon in Kamnik 8. ■4X50 m prosto juniorji. Na startu dvoje štafet Ilirije in pa ena Marathona in Kamnika. Zmaga Ilirija I. v postavi Ziherl, Šerbec, Fuchs, Lavrenčič 2:00. 2. Ilirija II. 3. Maralhon. 4. Kamnik. Točke v jun. plav. Ilirija 89, Maralhon 18, Kamnik 14. Štafeta 4 X200 m prosto seniorji: Nastopili sla samo dve štafeti. Zmagala ie Iliriji v postavi Svetek H, Jesih, Otruba in Jenko v času 12.03.6. 2. Marathon (Wesiag, Jandl, Rosiacher. Hartlieb) i 14.42.2. Točke v sen. prav. Ilirija 70, Maratlion_32, I Išamuik L Štafeta 3X100 m juniorke mešano. Na starlu ta nastopili samo 2 stateti Ilirije. Zmagala je prva v postavi Janinik, Zalokar, Grošelj v času 5:22.3. 2. Ilirija II. 5:35.1. Točke v jun. plav. Ilirija 131, Marathon 18, Kamnik 14. o« 200 m seniorke prsno — finale. Slartali sta 2 Ilijnjankti.. Rezultat: 1. Sever Zlata 8:57. Klemenčič 4:21.8. Točke v sen. plav. Ilirija 21. Marathon 32, Kamnik 1. Kamnik ni mogel postaviti v boj nobene seniorke, da bi vsaj »lovil« točke. 200 m seniorji prsno — finale. Startala polo-vica prijavljenih. Rezultat: Jamnik (II.) 3:34. 2. Kramar (II.) 8:40. 3. Krek (Kamnik). Wesiag (M.) Je bil diskvalificiran. Točke v sen. plav. Ilirija 112, Marathon 32, Kamnik 6. 200 m juniorji prosto — finale. Rezultat: 1. Fuchs (II.) 2:51.2. 2. Michalek (II.) 2:56.5. 3. Ziherl (U.) 3:10.3. 4. Lavrič (II.). 5. Cerer (K.). 6. Šavli (M.). Točke v Jun. plav. Ilirija 160, Marathon 19, Kamnik 16. 3)00 m seniorji — finale: Tekmovala sta samo dva Marathonca in en Kamničan. Ilirijani so odstopili. Rezultat: 1. Hartlieb (M.) 29.21.4. 2. Wesiag (M.) 30.53.4. 3. Kemperle (K.). Točke v sen. plav. Ilirija 112, Marathon 53, Kamnik 11. S to točko je bilo dopoldansko tekmovanje zaključena Popoldanski rezultati! 100 m prosto juniorke — finale; Na cilju samo tri tekmovalke Ilirije: Rezultat: 1. Lampret 1:20.9. 2. Grošelj 1:32.2. 3, Zalokar 1:51.5. Točke v jun. plav. Ilirija 186, Marathon 19, Kamnik 16. 100 m juniorji hrbtno — finale: Startalo vseh 6 prijavljenih. Rezultat: 1. Ziherl (II) 1:32.7. 2. Tavčar (II) 1:33.5. 3. Lavrič (SI) 1:39.5. 4. Lavrenčič (II). 5. Pogačnik (K). 6. Presl (K). Točk v jun. plav. Ilirija 215, Kamnik in Marathon po 19. 100 m juniorke prsno — finale: Prijavljenih 8, na startu 5. Najzanimivejša točka popoldneva. Zmagala je po ostri borbi Božičeva (Kamnik) 1:48.8. 2. Babinek (II) 1:49.9. 3. Keržan (II). 4. Sitar (Kamnik). Diskvalificirana je bila Jamnikova (II), ki je prišla tretja na cilj. Po tej točki so Kam-ničani zasedli v juniorskem plavanju drugo mesto, Ilirija 228, Kamnik 35, Marathon 19. 3 X 100 m juniorji mešano: Štiri štafete: Rezultat: 1. Ilirija II. (Hribar, Lavrič, Fuchs) 4:25.9. 2. Ilirija I 4:36.8. 3, Marathon komaj za vidno razliko pred Kamnikom. Točke v jun. plav. Ilirija 296, Kamnik 41, Marathon 29. 100 m seniorji hrbtno — finale; Rezultati-, 1. Zirovnik (II) 1:23,7, 2. Medved (II) 1:36.5. 3, Pa-jer (11). 4. Otruba (II). 5. Hartlieb (M). Dosedaj dosežene točke v Senior. plav. Ilirija 183, Maratha* 65, Kamnik 11. 100 m juniorke hrbtno — finale: Zopet zanimiva borba med Božičevo (Kamnik) in Ožunl-čevo (Ilirija) za prvo mesto. Radi počasnega obrata Božičeva nekoliko zaostane, vendar proti koncu pospeši in zaostane samo za 4 desetinke sekunde. Rezultat: 1. Ozimič (II) 1:52.5. 2. Božič (K) 1:53.9. 3. Keržan (II). 4. Zalokar (II). S tem je bilo juniorsko tekmovanje zaključeno in je končno stanje točk naslednje: 1. Ilirija 317, 2. Kamnik 49, 3. Marathon 29. Ilirija si je torej osvojila prvenstvo v plavanju juniorjev za 1. 1932. Waterpolo Ilirija : Kamnik 9:0 (4:0) V waterpolu juniorjev je Ilirija z veliko premočjo zmagalo nad Kamnikom, vendar je bila tekma zanimivejša kot prejšnji dau med sen. Iliri|e in Marathona, ker so nudili Kamničani večji odpor. Kl|ub temu, da so prišli parkrat pred gol, niso mogli zabiti častnega gola. Poudariti pa moramo, da so Kamničani igrali to pot sploh prvo tekmo. Sodil je g. Savo Sancin. S tem U Ilirija osvoiila tudi naslov prvaka v vvaterpolu juniorjev za leto 1932. Izven programa so ie. nato še vršila propagandna vvaterpolo tekma med seniorji Ilirija in komb. Marothonom ter jun. Ilirije, ki je končala z rezultatom 3:0 v korist Ilirije. Incident med hriksenškim š in notranjim ministrstvom Inomost, 24. jul. Na Južnem Tirolskem je nastal spor med cerkveno oblastjo in vlado, ki jasno očrtuje prilike v deželi. Pistojski vojvoda, sorodnik italijanskega kralja, je napovedal obisk v Brixenu; v programu je imel tudi mašo v mestni stolnici. Nadškofovski ordinarijat je bil o tem obveščen tik pred obiskom in to v nekorektni obliki. Kljub temu je bil prelat Mutschlechner z drugimi duhovniki ob napovedani uri v Brixenski stolnici. Toda vojvoda in njegove soproge na splošno presenečenje ni bilo. Duhovniki so nekaj časa čakali na goste, na kar je začel prelat brati mašo. Vojvoda je prijel šele med mašo. Ta na sebi brezpomeben slučaj je imel nepredvidene politične posledice. Brixenskega nadškofa J. Gcisslerja, ki se je nahajal že dalj časa izven svojega sedeža na službenem potovanju, so nenadoma poklicali v Rim na notranje ministrstvo in mu očitali »omalovaževanje vladarskega doma«. Od tega nemšekga cerkvencga vladarja, ki stoji ia čelu ene med najslavnejših škofij Srednje Ev- rope, so zahtevali, da se javi pri bocenskem pre-fektu, kjer naj se opraviči radi odsotnosti ob obisku vojvode in njegove soproge. Pred istim pre-fektom naj bi se opravičil tudi prelat Mutschlechner, ki ni dalje čakal na netočnega Pistojsekga vojvodo in ker je začel mašo pred njegovim prihodom. Zahteva rimskega notranjega ministra je bila popolnoma neutemeljena: odsotni nadškof Geissler o prihodu nadvojvode niti vedel ni, prelat Mutschlechner pa je bil ob napovedanem času točno v stolnici in je čakal na goste, torej formel-no ni prav ničesar zakrivil. Toda oba cerkvena veljavnika sta bila kljub temu prisiljena vdati se, ker je notranje ministrstvo izjavilo, da bi poslalo štiri nemške duhovnike v izgnanstvo na italijanske otoke. Ta grožnja bi se bila prav gotovo tudi uresničila, ker italijanski zakon dovoljuje administrativnim oblastem poslati italijanske državljane tudi brez sodne kazni v pregnanstvo. Zato le zadostuje, da je državna konfinacijska komisija mnenja, da je treba k»kn nspho »v interesu države« pač izgnati. Tam od našega morja fašističen idealizem gre skozi želodec — Trsi še vedno propada Reka, julija. Pozornost je v Trstu zbudil razpust načelstva Splošniih skladišč (Magazzini Generali). S tem je konec avtonomije, tega podjetja, ki «e bo sedaj »usiniiliraloc drugim podobnim po Italiji. Zgodilo se je skoraj nenadoma, da je iz Rima dospel komisar, ki je načelstvo jiostavil pred vrata. Kriva je seveda bila tudi premajhna nesebičnost nekaterih gospodov. Poslancu Banclliju, ki je po lestvici fašizma prišel do predsedniškega mesta, očita ljudski glas hudo zlorabo službe. Ljudstvo govori, da je Bauelli zbežal iz strahu, dn ga vlada postavi pred sodišče. Iz bolje poučenih krogov doznavamo, da Narodnega doma. Ta je pu sedaj tako velik gospod, tla bo oko pravice šlo mimo njega: sicer je Mussolini pri rekonstrukciji vlade tudi nje- je Mussolini pr. . .. ga likvidiral. Vsekakor pn reforma Skladišč pomeni zopet novo redukcijo osebja. V zvezi z zadevo Skladišč, so govori po Tstu o odkritju sleparij pri Bolniški blagajni. Da je Trst od vseli večjih luk najhuje zadet v sedanji krizi, dokazuje tale tabela, ki Strokovne šole za V Trstu je bil osnovan »konsorcij za strokovno izobrazbo«, ki s pomočjo prosvetnega ministrstva, pokrajinskih uprav in občin vzdržuje strokovne tečaje v slovenskih vaseh. Namen teh tečajev je, da se naučijo italijansko tudi mladeniči od 15 let naprej, ki so obiskovali samo slovensko golo. Na tečajih bi morali poučevati mladeniče v njihovi stroki, mizarstvu, krojaštvu, zidarstvu itd., v resnici pa jih učijo samo italijanščino, ker ne poznajo dovolj jezika, da bi lahko sledili tečajem. Doslej so se vršili takšni tečaji v Dolini pri Trstu, v Nabrežini, na Občinah, v Sežani, Dutovljah, v Senožečah, v Postojni in v Scnt Petru. Zdaj se bodo osnovali tečaji tudi za dekleta, in sicer v Postojni, Sežani in na Občinah. V jeseni se bodo odprli novi tečaji za moške na Proseku, Bazovici, Lokvi, Košanah in na Rodiku. Pozneje pridejo na vrsto Škofije, Zgonik, Vreme, Hrenovice, Slavina tn Smihel. Drobne 1ZPREMEN1TI MORAŠ SVOJE IME. Od tedna do tedna priobčujejo tržaški listi Članke, v katerih pozivajo Slovane in že poitali-jančene Slovane, naj čimprej menjajo svoje slovanske primke. Tako je jPopolo d i Trieste« od 20. julija zopet priobčil podoben članek. Zanj niso nikdar obstojali Slovani, Slovenci ali Hrvati, temveč »schiavi«, schiavoni (s'ciavi, s'civaoni, izgovori ščavi, šcavoni, t. j. sužnji, znana psovka i/, ust tržaških Italijanov proti Slovencem). Slovenci so bili vedno hlapci beneške gospode. Smrt na delu. 19-letni A. Batos iz Trsta, ki sc Je v družbi s 4 drugimi delavci smrtno ponesrečil v tržaškem pristanišču, je zdaj umrl. Nesreča se je zgodila pri gradnji pristanišča za pomorska letala. Ogromna železna traverza je radi slabe konstrukcije padla z višine 10 metrov. Nepošten ccrkovnik. Aleksander Sancin, star 00 let iz Skednja je bil te dni obsojen na 26 dni zapora in 26 lir denarne kazni, ker je izpraznil nabiralnik v cerkvi in si prilastit nekaj lir, ki so se nahajale v njem. Sodišče je upoštevalo, da ni imenovani več popolnoma pri zdravi pameti. Težka nesreča se je pripetila v Šent Petru na Krasu, ko so delavci prelivali nafto iz večje posode v manjšo. V tistem hipu se je nekdo približni eni posodi, nafta se je takoj vnela, nakar jc eksplo- knže odstotno nazadovanje prometa od leta 1929—1931: Hamburg 14.14 Vsa italijanska pristanišča 12.82 Genova 16.% Benetke 7.35 Trst 19.37 Potnikov po morju je imel Trst v letu 1950 23.186, v letu 1951 samo 13.611. V Ir/aški pokrajini je. bilo letu 1931 vpisanih 1208 novih tvrdk, a izbrisanih 1235. Meničnih protestov je bilo leta 1930 7450, leta 1951 pa 7901. V Trstu se je zadnji čas zelo opazilo, 4.' stoje zaprti obširni lokali mnnufukturne tvrdke Acehile Gehtrli, ki jc zaposlovala okrog 200 oseb. Tvrdka W e i s s na Ko r« u jc zaprta že dolgo časa. Tudi Oh Ie r je na tem, da preneha poslovati. Po mestu govorijo, da jc ravnatelj Ohlerja v protest proti nesorazmernim davkom nesel neki večer ključ nn financo, ki ga je prosila, naj nikar ne zapre. (Tako ljudstvo po svoje zlaga < ]X)s o propadu Trsta.) Dalje sc govorijo, dn bo D r c h e r j e v u pivovarna prenehala z delom. V likvidaciji se nahaja hotel Regina v poslopju nekdanjega »Balkana«; podobno jc s hotelom »Albergo Cortsoc. dirala še druga posoda. Več delavcev je bilo ožganih. Tragičen konec voznika. V Budanjah pri Ajdovščini je 44-letni Alojzij Krašnja peljal voz, obložen po hudi strmini. Voz jo nenadoma pričel drčati navzdol in Krašnja jo prišel pod kolesa. Z avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v Gorico, a je po poti zdihnil. Goriški fašistični tajnik Avenanti je pretekli teden obiskal Komen, kjer so ga sprejeli fašistični oblastniki in mu poročali o svojem globoko zasnovanem programu za pobijanje brezposelnosti... G. tajnik ni štedil z izrazi, da bi primerno pohvalil delo svojih sotrudnikov. Novo mašo jo imel v Idriji 29. junija rojak Florijan Hvala. V Dornbergu je imel novo mašo 3. julija Viktor Berce, v Tolminu isti dan Karel Klinkon, v Trnovem pri Bisterci Viktor Perkan. V ječah sinejo. Alojzij Španger s Proseka, ki je bil v znanem procesu obsojen na 30 let težke ječe, je bil z Santo Stefano prepeljan drugam. Karel Rupel, tudi Prosečan, je v ječi hudo bolan. 25-Iotnirn mašniStra. Na god sv. Jakoba apostola, dne 25. julija t. 1. bo v Stoprcah pod varstvom farnega patrona sv. Antona pušč. tiho in skromno brez vsake zunanje slovesnosti obhajal 25-letnico mašništva tamkajšnji župnik Alojzij Po-chler. Jubilant so je rodil 1880 leta v Mestnem vrhu pri Ptuju. V mašnika ga je. posvetil 1907 la-vantinski škof dr. M. Napotnik. K srebrnemu jubileju naše najsrčnejše čestitke. Drzen vlom v St. Janžu Temni elementi so v noči na 23. julij od prav predrzen način vlomili v trgovino g. Štirna. Pol ure pred polnočjo, ko rudarji odidejo z dela in se ljudje razidejo od zadnjega vlaka, so šli zJikovci na delo. Pri stranskih vratih so z železnim predmetom dvignili roleto toliko, da so mogli zlesti notri. Steklena vrata so jim še zapirala pot. Pri kljuki so razbili steklo, da so mogli skozi odprtino seči z roko in odtrgati »narbo*. Po trgovini so iskali predvsem denar. Dobili so toliko drobiža, kolikor je znašal izkupiček prejšnjega dne. Pri raznih predmetih pa jim je najbolj dišala svila. Tako so odnesli svilene nogavice, rute in blaga za obleke. Poleg tega so vzeli klobuke in kape itd. Par kosov blaga, predale za drobiž in debelo palico so našli v smeri proti Hinjam zju- traj ob treh Repovževi hlapci, ko so Sli orat. S tem so odkrili tatvino. G. Štirn ima okrog 25.000 Din škode, ki je krita /. zavarovalnino. Zjutraj ob treh so že obvestili orožnike, ki so prišli malo po šesti na kraj tatvino. Ker so podobni dogodki tu iu v okolici zelo češči, po pravici pričakujemo iu upamo, da bodo varuhi javne varnosti ln reda napeli vso sile in moči, da izslede tatinsko tolpo, ki mora imeti svoje gnezdo v bližnji okolici. Mala utopljenka Tragičen dogodek se je pripetil že 21. julija v Dolenji vasi: osemletna deklica Rozu Lesuika, hči pekovskega mojstra g. Lešniku, je svoji mami pripovedovala, kako bi Šla rada v nebesa, pa kar precej bi šla ruda, tako jo zagotavljala še ob 11 dopoldne. Seveda si nikdo ni kaj jiosebnega mislil pri živahni dobri deklici. Nato je Šla ob pol 12 prat •solato namesto mame. Deklica je prula solato tik pred mlinom g. Kromarja. Pa jo ušel škafek po vodi, a Roaskn jo hotela za njim in s škafom vred je prišla pod mlinsko kolo. Ko deklice le ni bilo, jo žel oče jioglcdat, mlinar se je pa tudi čudil, da se je kolo ustavilo. Ko je spust i 1 zustavnico, so se dvignile nogi iz votle, nakar so dvignili kolo in izvlekli deklico s škafkom. Bila je mrtva. Marijin Vrtec jo deklici skupno s šolo pripravit lepo j>o-grebno spremstvo, saj je bila Rozka prav v nedeljo še sprejeta v Marijin Vrtec. Zato je želela v nebesa, kamor je tako kmalu šla po kratkih hudih bolečinah. NOVO MESTO Novomeška »Soča« priredi 15. avgusta izlet na Trško goro. Prav lako se namerava udeležiti primorskega zlela v Laško, ki se bo vršil 7. avgusta. Vabljeni so vsi člani in prijatelji Primorcev. Nova maša prim. rojaka Predpreteklo nedeljo je na Vrhniki v cerkvi sv. Pavla zapel prvo glorijo in daroval prvo daritev naš vrli rojak s Planino na Vipavskem gospod Ignacij Straucar. Žal, da uiso mogli priti na ta velik dan novomnšnikovi domači s Primorskega, toda slavlje je kljub temu krasno uspelo. Med svati. ki so spremljali novoinušnika na njegovi prvi poti pred oltar, je bilo jioleg sorodnikov tudi več odličnih vipavskih rojakov iz laičnega in duhovniškega stanu ter prijatelji in znanci iz dijaških vrst. Da se je novomašnikov veliki dan tako lepo proslavil, gre zasluga g. dekanu Keteju ter Vrli-ničanom sploh. Ti so jKiskrbeli za vse, kar se spodobi zn tako priliko. S tem so zgovorno pokazali, kako slovensko ljudstvo ceni duhovniški stan iu kako slavi mladega moža, ko stopa med izvoljence Gospodove, naj bo ožji rojak ali odkod drugod. — Naslednjega dno je g. novomašnik v ožjem krogu svatov poromal k Mariji Pomočnici na Brezje prosit blagoslova in božje podpore za svojo pastirsko delo v Gospodovem kraljestvu. Primorci se veselimo, da se ludi med nami Izseljenci porajajo duhovniški poklici. Moramo pa biti tudi hvaležni tukajšnjemu ljudstvu, ki slavi novo mašo našega rojaka nič manj kot svoje domače. — Gospodu Strancarju samomu pa želimo prav mnogo bagoslova v njegovem visokem poklicu. Primorec. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 24. julij«. Vsebino danaSnji nedelji je dala lepa proslava zlatomnšniškega jubileja Andreja Kalana, o čemer poročamo na drugem inestu. Drug dogodek vreden omembe, Je bila proslava 5 letnice obstoja SK Grafike. Klub jo priredil slavnostno zborovanje v prostorih Grafičnega doma, popoldne pa brzoturnir nekaterih nogometnih klubov, Ako ne bi bilo teh dveh dogodkov, bi mogli mirno reči, da je Ljubljana ostala danes skoraj brez dogodkov. Nesreč ni bilo k sreči nič, vsaj do večera ne. Mirovala je rešilna postaja, ki je imela nekoliko dela le z bolniki, ne pa s ponesrečenci. Tudi v bolnišnico niso pripeljali danes nikogar, ki bi so ponesrečil, pač pn je imela snoči sitnosti policija. V Ljubljani se namreč opaža zadnje faso žalosten pojav, da se mladoletniki, to je fantje, ki k jim niti ŽO let ni, močno vdajajo alkoholzmu. V solito zvečer jo policija na raznih mestih pobrala 5 takih mladoletnikov, ki so se napili skoro do nezavesti. Fantiči so so prespali v policijskih zaporih ter zjutraj bridko obžalovali svojo neumnost, ko jih je policijski uradnik oStel kot kužota in jim naložil občutne kazni. y Neki brezposelni rudar jo bil aretiran, ker je beračil v kavarni »Emoni«. Prišel je v Ljubljano terjat neki manjši znesek,pa ga ni dobil. Na prazen želodec se je napil in potem pijan beračil po ljubljanskih kavarnah. Iz kavarne Emone ga sploh niso mogli spraviti, kot da so ga nalagali, češ da mu bo natakar kupil zunaj klobaso. Natakar pa ga je izročil stražniku. Neka deklina je prijavila, da se je zgodil na ljubljanskem polju nad njo hud zločin. Policija pa deklino pozna in bo mesto domnevnega zločinca izročila kar njo sodišču. Policija jo aretirala 3e nekaj drugih ljudi zaradi manjših prestopkov, vendar pa danes ni imela opraviti s kakšnimi večjim kriminalnim slučajem. DAJ slado DAM led. Stanko Obad, o katerem smo v zadnji številki poročali, da ju umrl v Seležu nn Krasu, star komaj 20 let, iu sieer za boleznijo, ki jo je nakopal v tržaških zaporih. Zaradi političnih zločinov, jo bil njegov brat Janko v tržaškem procesu obsojen na 10 let ječe, drugi brat Mirko jia jo bil nedavno konfiniran štiri leta. Velik požar v Ptuju Ptuj, 24. julija. Davi ob pol treh zjutraj jo odjeknil »kozi ptujsko mesto glas guslisko tronibe. Kmalu so je razneslo, da so trije objekti Mcnggovcga stavbnega podjetja v plamenih, (iiisilci so so takoj podali na delo in po napornih gušrvulnih delili omejili požnr v toliko, da ni prišlo do grozovit,, požarne katastrofo .ki je pretila. Vsi imenovani trije objekti so pogoreli in z njimi vred ogromne množine lesa, mizarska delavnica z vso opremo, potem velike količine zrnju, žita in pšenice. Prizadet je pri požaru tnili inž. Celotti, vneti ptujski samaritanski delavec, škoda se ceni nu pol milijona Din. Poleg ptujskih gasilcev so prihiteli na, incsV) požara tudi gusilci iz Spiihljo in llardinc, ki so vneto jroiuagali pri gii-enju iu omejevanju uničujočih ognjenih zuhljov. Nn mesto požara so prihitele množice ljudi, ki so oj>azovale pokoiičujočc delo divjega ognjenega elementa. V svrho vzdrževanja roda iu pomoči je prispela na mesto požara tudi ptujska garniziju pod vodstvom majorju Sarred glavnimi vrati. Od Imrkovljanskegn kopališča proti Mirnmaru gradijo naprej obrežno skarpo. Projekt za dograditev tramvajskega tira pa jo kriza potisnila v ozadje. Nft prostoru bivšo vojašnice (Ohcrilankov trg) so zgradili v zadnjem času par novih hiš. V prosti luki so priredili novo kopaliSčo za železničarje iu napravili železen most čez železniške tire od Mira-marsko cesto do kopališča. S koncem junija so Združeno hidjrdrlvicr odpustilo zapet okrog 50 nastavljencev. Preračunano je, da se vse osebjo reducira na 60 odstotkov v primeri z dobrini stanjem izpred par let. Po novem zakonu je termin zn selitve v Italiji 1. julij. V Trstu jo bilo zadnji dan junija in prvi dan julija izredno živahno preseljevanje. Spedfeijske tvrdke so kar oživelo, najemši stotine delavcev za le selitve. Vzrok tako živahnega preseljevanja jo z učeno besedo znižanje življenjskega standarda, s tržaško besedo mizerija. Ljudje so se preklndnli iz večjih stanovanj v mnnjša, iz dražjih v cenejša. Pri občinski dobrodelnosti (Gongregazione dl Carita) v Trstu je bilo v letu 1930 64,281.937 lir, lela 1931 61,055.171 lir, torej zn dobro tri milijone manj. Na vsakega prebivalca v Trstu jo prišlo v letu 1931 okroglo 220 lir občinskih dajatev, to jo povrhu vseh državnih davkov. Razkosanje školij, v Juliiski Krajini Odkar so Italijani zasedli Goriško, Trst in Istro, se je večkrat pojavljal glas, da je treba preurediti meje posameznih škofij, oziroma ustanoviti tudi nove. Vedno pa se je moglo opaziti, da je bil glavni namen tega načrta, le oslabitev Slovencev in Hrvatov v narodnem oziru, ne pa versko cerkvene zahteve. Kajti samo te bi smele biti odločilne v tem vprašanju. Nc bo odveč, ako ee radi tega ozremo malo v prošlost. V južni Istri sta obstojali dve škofiji: Pulj in Poreč iz početka šestega stoletja. Dne 19. septembra 1803 je umrl zadnji puljski škof Ivan Dominik Juras, po rodu Hrvat iz Raba. Škofija je obstojala do leta 1830, ko je bila stalno združena s Pore-čom. Prvi skupni škof je bil Goričan Anton Pe-teani. Temu je sledil leta 1858 škof dr. Jura j D ob ril a do leta 1875, ko jc bil ustoličen na tržaško-koprski škofiji. Od leta 1878 pa do leta 1882 je škofoval tam dr. Ivan Glavina, naslednik škofa Dobrile v Trstu. V Poreč je pa prišel za škofa dr. Al. Zorn, kateri je po enem letu postal nadiškof v Gorici. Njegovo mesto pa je zasedel dr. Ivan Flapp, ki je ostal v Poreču do svoje smrti. Leta 1913 mu je sledil sedanji škof Trifon Pederzolli. Poreško-puljaka škofija je štela približno 78.000 vernikov, sedaj jih ima nekoliko manj radi zmanšanja Pule. TržaSka ikoiija obstoja že iz leta 524, K tej se je pridružila tudi umažka škofija, ki je bila najmanjša v Istri. Leta 1878 ji je bila priključena tudi škofija Pičan v srednji Istri. Za časa papeža Leona XII. t. j. leta 1828 sta ji bili priključeni še škofiji Novograd in Koper. Prvi škof zedinjenih škofij je bil Slovenec Matevž Ravnihar. Od tedaj pa do danes je bilo v Trstu devet škofov, med temi škof dr. Karlin in sedanji dr. Al. F o g a r. Leta 1925 sta pripadli Liburnija in Jel-šane novoustanovljeni reški škofiji. Tržaška škofija je štela leta 1918 384.000 katoličanov. V Gorici je bilo sedem nadškofov metropoli-tov od leta 1830 naprej. Poslednji dr. Frančišek Sedej, ki je preminul 28, novembra 1981. Število vernikov je 247.000. Iz navedenih podatkov Je razvidno, da so Škofije ▼ Istri v preteklem času združevali, ker so bile po obsegu premajhne in ker niso imele sredstev za lastno vzdrževanje, ie manj pa za kapitelj škofijske cerkve. Škofje v Pičnu so radi uboštva svoje dieceze uživali dohodke kake boljše župnije na Kranjskem n. pr.: Novo mesto, Hrenovice in druge. Na župnijah so pa bili le upravitelji. Taka delitev je torej bila popolnoma v redu, kakor tudi slučajna delitev prevelikih diecez. Izvršila se je vedno iz važnih razlogov, radi uprave ali radi duhovnih koristi vernikov. Tudi v Italiji se je počelo v novejšem času združevanje malih škofij, kjer se temu ne proti-vljo cerkveni ali krajevni interesi. Škofije v Julijski krajini sedaj niso prevelike. Večletna praksa dokazuje, da zamore zmagovati delo en škof. Posebno velja to za Trst, odkar nima Liburnije. Tudi škofa-pcxmočnika dosedaj še nobena ni imela. Ko je škofoval nkaj let v Trstu dr. Angel Bartolomasi, je obiskal večkrat tndi najtežavnejši del škofije — srednjo Istro. Prav nič se ni pritoževal radi oddaljenosti krajev, pač pa mu je bilo žal, da ni znal hrvatskega ali slovenskega jezika. Z verniki in duhovščino je bil silno zadovoljen, kar je potrdil tudi na civilnem komisarijatu v Pazinu pred vsemi uradniki. Po njegovem odhodu so fašisti in filofašisti delali na to, da postane škof v Trstu ka-tehet msgr. Lucij Luciani. Ker se to ni zgodilo, se je rodila v Pazinu spomenica na Sv. stolico, za razdelitev tržaške škofije na način, da se srednja Istra, približno vsi kraji, kjer bivajo Hrvati, kolikor jih spada sedaj pod Trst, priključijo škofiji Poreč-Pula. Spomenica je prišla v roke tudi pore-škega škofa; upošteval je pa ni iz razloga, da hna premalo duhovščine. Sedaj prihaja zopet to na površje. V Gorici so nepoklicni činitelji spravili na dnevni red delitev nadškofije. Radi tega si mislijo njihovi istrski somišljeniki: Z združenimi močmi bomo udarili — uspeh bo gotovi Dvomimo, da se bo to zgodilo, ker taka razdelitev ne bi bila opravičena in koristna, pač pa bi bila škodljiva za ljudstvo v verskem in cerkvenem oziru. Srednja Istra teži gospodarsko le proti Trstu, proti Poreču prav nič. Ljudstvo bi postalo silno nezadovoljno. Svoje verske cerkvene zadeve opravlja raje v Trstu, s Porečom nima prav nobenega stika. Javne komunikacije tudi niso temu v prilog. Nehote se vsiljuje vprašanje: kakšen namen imajo ljudje v Istri, Trstu in Gorici z načrtom raz- kosanja škofij, ko je vendar povsod znano, da sta si katoliška cerkev in njihovo življenje v dejstvu — dva popolnoma nasjrrotna pola? Odgovor na to ni težak, Edini razlog je ta, da bi se na ta način oslabila narodna zavednost Hrvatov v Istri, da bi bili na ta način sposobnejši za asimilacijo. Sedaj, ko je bila Istri odtrgana Liburnija, je potrebno še ostale Hrvate tržaške škofije pripojiti Poreču, kjer so vedno gospodarili italijanski ideali in je tudi cerkvena oblast manj tenkovestna glede raznarodovanja. Druženje in občevanje Hrvatov s Slovenci so fašizmu zdi nevarno, še celo v trgovinskih zadevah naj se medsebojno odtujejo, ne pa bližajo; Istran Hrvat naj bo čimdalje od Trsta, Italijan pa čim bliže, ker Trst ima še vedno več jjrivlačnosti, nego Poreč. Ljudstvo hoče seveda prav nasprotno. Isli namen imajo na Goriškem: razkosati Slovence med seboj in odtrgati od Furlanov, s katerimi so sedaj živeli v miru. Furlani z enim delom. Slovencev bi dobili novega škofa »puro sangue«; ostali Slovenci pa morda začasno upravitelja veščega slovenskega jezika, dokler ne bodo zopet izročeni kakemu italijanskemu škofu. Taka igra bi bila^ silno nevarna v versko-cerkvenem pogledu. Sedaj ljudje živijo hitreje kot nekdaj. Pričakujemo, da najvišja cerkvena oblast nc bo nasedla tem spletkam, ampak, da bo glede obsega škofij pridržala status quo in imenovala za Gorico škofa v duhu krščanske pravičnosti. Nepoklicani svetovalci in reformatorji pa za služijo samo Zveličarjev apage...l ,—ič— Veličasten nastop katol. telovadcev v Niči Pari*, julija. Veličastna prireditev katoliških telovadcev v Niči, ki se je vršila pod okriljem »Francoske telovadne zveze (Federation de gymuastique des Patronages de France) in katere se je udeležilo okoli 15.000 telovadcev iz Francije in tudi iz drugih držav, je izzvala veliko navdušenje v mladi katoliški Franciji, ki se probuja. Niea, središče mednarodne aristokracije in svetovno znano letovišče, kamor prihajajo gostje z vsega sveta, je lepo sprejela katoliške telovadce. Značilno je tudi, da so prireditvam prisostvovali tudi predstavniki oblastev in da ni prišlo v mestu, kjer imajo levičarji veliko moč, do incidentov. Edino ko so se nepregledne vrste velovadcev vračale tretji dan s telo-vadišča, kjer so prisostvovale, maši na odprtem.^ ki jo je daroval nuncij Maglione, so komunisti skušali motiti sprevod. V bližini telovadiiča so priredili zborovanje in so na lo zbrali v ulici, po kateri je korakal sprevod. Intonirali so himno »Internationale« in skušali izzvati incidente. Policija je tri razgrajače aretirala, a j* je pozneje zopet izpustila. Demonstranti so hoteli razgrajati pred pre-fekturo, toda policija jim jc prej zaprla pot. Ta incident je ostal skoraj neopažen. Telovadnim nastopom na stadionu je prisostvovalo okoli 50.000 gledalcev. Vršile so se tudi tekme v streljanju. Silen vtis je napravil na meščane sprevod proti spomeniku padlim. V sprednjih vrstah je korakal sam nuncij Maglione. V sprevodu je bilo okoli 500 zastav in okoli 15.000 telovadcev. 1'red spomenikom so navzočni v navzočnosti predstavnikov župana in prefekta za hip obmolknili, nakar je godba zaigrala De profundis« in »Mar-seljezo«. Čudovit jc bil sprevod, ki so ga napravili telovadci ponoči. Udeležilo se ga je okoli ?0 telovadcev, ki so nosili baklje. Ljudstvo jih je povsod pozdravljalo. Ponoči so razna društva v razsvetljavi z. reflektorji nastopila s plastičnimi slikami in lepimi baleti, med katerimi je bil tudi ruski. Nepozaben je bil prizor, ko je med mašo na stadionu 15.000 telovadcev pokleknilo. Nagovoril jih je niški škof Remonti. pozival jih je k slogi, ki naj bo sloga miru. Ob zaključku manifestacij se je vršilo difiliranje pred nuncijem, ki je trajalo eno uro. Nato so francoski telovadci pozdravili še zastave inozemskih društev. Francoski kakor tudi inozemski telovadci so zapustili Nico polni navdušenja za svoje ideje, za katere so lahko javno manifestirali pred Francijo, ki je že davno preživela razne Volterje. in ki tudi pod levičarsko vlado upošteva moč probujajoče se katoliške misli. Pred revolucijo v radiotehnihi Radio bo prenašal ludi slike? Neizčrpni čudežni svet tehnike lx> v do-glednpni času zopet slavil zmago, ki bo prav gotovo postala velik mejnik v zgodovini. V zadnjem času se vedno bolj čujejo vesti o pro-l)lemu gledanja na daljavo in večkrat smo žo brali, da se je tu in tam /e posrečil prenos slike v daljavo. V Berlinu so že sestavili aparat, s pomočjo katerega bo mogoče pošiljati filmske posnetke I k) človeških domovih. Naprava sc prav lahko vdela v navaden radio-aparat, pri čemer pridejo v pošte v le stroški, fiadio-naprava za gledanje v daljavo nc bo stala zaenkrat pod 3000 dinarjev. 'Problem tega kinn na daljavo so rešili takole: Vsako sliko, ki jo nameravamo lelegrafi-rati. jc treba poprej razdeliti v čisto majhna polja, ki niso večja otl ene točke. Te točke osvetljuje eno za drugim svetlobni žarek, in i no siccr z. veliko hitrostjo. Fotocelice izpreminjajo te, iz slike prihajajočo svetlobne žarke v močnejše in šibkejše električne tokove, kar .sc uravnava po jakosti svetlobe, ki jo imajo ti žarki, lako pridobljene električne tokove je treba potem ojačiti in poslati v ozračje. To jc postopek pri oddajanju. Povsem sličon. samo obrnjen pa jc [Kjstopek pri sprejemanju. Rndio-aparat sprejme prihajajoče valove in jih spremeni zopet nazaj v svetlobne žarke. Na motni plošči so zbirajo posamezne točke, iz katerih se stvori slika. Razumljivo jc. tla jc slika ja- snejša in lepša, čim več jc onih točkastih elementov, ki sestavijo sliko. Zn jasno reprodukcijo ene filmsko sličice (18x24 mm) jc potrebno 40.000 točk. To je seveda za mirne slike. Za gibanju na sliki pa jo potrebno za isto ploskev celo 250.000 točk. Z dolgimi radio-valovi pa so lo ne da napraviti. Morali so seči pa tako z.va-nih ultrn-kratikih valovih. , - v Radijska družba Telefunken bo /c \ kratkem uredila v Berlinu postajo, ki bo oddajala s pomočjo u Ura-kratki h valov. Ti valovi bodo dolgi samo sedem metrov. Postajo bodo opremili z daljnvidnimi aparati in izvajali praktične poskuse. Kakor vse kaže, bo morebiti radio /.e v enem letu doživel veliko >prenn?ml>o in novost. V navaden radio-aparat bomo montirali tako z.vaue Braunovc cevi, ki predstavljajo sprejem-napravo bodočnosti. Te bodo sprejemale slike na približno enak način kakor zgoraj opisana naprava. Slike bodo oliko približno 9xt2 cm in povečanje zaenkrat še ni mogoče. Za pošiljanje slik v daljavo bodo uporabljali filmske posnetke. Posebna delniška družba, ki se bavi samo s tem vprašanjem, jc že izgotov ila aparat. s katerim jc mogoče v 10 sekundah s pomočjo filma napraviti posnetek, ki se ga takoj lahko odda v daljavo. Tako botlo radio-naročniki lahko glodali slike raznih dogodkov. ki sc bodo pripetili morda 500 km ali še več proč od njih, žc žcz nekaj sekund. Z razorožitTcne konlcrence. Republika San IM-ruingo je predlagala, naj se pr»porc*ln otrokom vojaške igračke, da bi se jim ze v t mladosti ne vcepil vojaški duh. Konferenca je pozvala otroke na odgr vor. V tt Inserirajte Ponedelj. Slovenca"l Iz domovine drznega letalca Josip Križaj, 24 letni mladenič iz. Ajdovščine, je bil v juniju poklican k vojaškim vajam. Kot zrakoplovec-pilot se je v Vidmu vkrcal na vojaški zrakoplov 25. junija, a se je nepričakovano odpeljal v Jugoslavijo (in priletel v Ljubljano. Prip. ur.) Že ob 1 popoldne so orožniki jeli poizvedovali po Ajdovščini. V ponedeljek 25. junija so že uradno priznali, da jim je drzni letalec pobegnil. V lorek 28. pa so začeli z represalijami. Tako je imela Ajdovščina svoj poseben Vidov dan. Aretirali so očeta Jožefa, sestro Marico, njenega moža Jožeta Feigla. svaka Janeza Feigla in Rudolfa Rrajniku. Prišla je komisija iz Gorice, ki je napravila dolgotrajno preiskavo pri vseh omenjenih in še pri drugih, ki so v isli hiši. Očeta so kmalu izpustili, tako ludi Jožefa Feigla, a pridržali so Marico, Janeza Feigla in Brajnikn. Te so 29. junija odpeljali v Gorico. O namenjenem pobegu slovenskega letalca niso domači nič vedeli. Nikomur ni govoril o tem. kar je pač tudi naravno. Zato so preiskave in aretacije le čin osvete in slepega sovraštva. Umljivo je, da ie liste dni vladalo po Ajdovščini in njeni okolici precejšnje razburjenje. V Ajdovščino je prišel nedavno nov sodnik iz Italije. Svojo zagrizenost je že razodel, saj se je o slovenščini izjavil: .Queslo linguaggio deve sparire da rpiesti luoghi.c (Ta jezik mora izginiti it teh krajev.) Tako vladni funkcijonarji sami zastrupljajo ozračje. Kmet je suženj Povsod po deželi je sedaj veliko vojaštva. Značilno je, da ponekod zelo brezobzirno teplajo njive in travnike. Ker je letina zapoznela, niso mogli kmetje pravočasno pospraviti žita. V Klancu so vojaki kar v zeleno rž pognali konjsko čredo. Nekdanje avstrijsko vojaštvo je bolj spoštovalo kmeta in se navadno utaborilo na nerodovitnih tleh, ki jih na Krasu ne manjka. V Italiji je kmet suženj. Letala prenašojo bolezen Ameriški zdravniki so ugotovili, da se z letali strahovito naglo prenašajo bolezni iz kraja v kraj. Tako so z nekega kraja z letali prenesli eno petino nevarnih komarjev, okuženih po malariji, v tisoč kilometrov oddaljene kraje, kjer sploh ni bilo doslej te bolezni. Letala so najbolj nevarna sredstva za prenašanje bakcilov, ker opravijo to delo z veliko brzino in prinesejo na mesto žive bakcile »Gospa. brž! Gospod leži v predsobi nezavesten na tleh. V roki drži nek list, poleg njega leži na lleh zavoj/: Bravo, bravo, loroj je vendar že enkrat dospel moj novi klobuk !« Žena se vedno bolj uveljavlja Francoskemu senatu je bil predložen zakonski načrt, ki na novo ureja odnose med možem in ženo ter daje ženi nove pravice. V zakonskem predlogu je rečeno: Vlada smatra, da položaj žene, ki ga je ustvaril sedanji red, ne odgovarja zahtevam modernega življenja, Zastarela je odredba, ki določa, da ne more žena izvršiti nikakega pravnega čina brez moževega pooblastila. Vedno bolj se veča vloga, ki jo igra žena na vseh področjih, ki so bila nekdaj rezervirana možu. Po svoji izobrazbi, po svojem delu in po svoji podjetnosti, si je žena pridobila v družini položaj, ki je vsaj podoben položaju irioža, ako ne identičen. Nastopil je čas, ko je treba dati ženi vse civilne pravice. To se je že zgodilo na Angleškem, v skandinavskih državah, Nemčiji, Švici in Italiji. Po novem zakonu bo lahko žena brez moževega dovoljenja odprla lastno trgovino ali pa svobodno izvajala kak drug poklic; mož ne bo smel več nadzirati njene korespondence; žena si bo lahko sama nabavila potni list; sklepala bo lahko zavarovalne pogodbe, odprla si bo lahko račun na banki itd. Žena bo lahko upravljala svoje imetje ločeno od moža. V novem zakonu bo izločen člen, ki izrecno Špecerijsko m kolonitalno blago, umetna gnojila, cement Ud. Ifd. dobavlja Gospodarska zveza t unbltani nalaga ženi pokorščino možu. Vendar bo mož obdržal nekatere važne pravice. Tako bo žena dolžna tudi po civilnem zakonu živeti z možem. Mož ima pravico določiti sedež družine. Ohranil je tudi vse pravice nad otroci, ki mu izvirajo iz očetovstva. Poleg lega bo lahko zahteval od sodišča, da omeji pravice žene. Zveza nemških katoliških žena je na svojem zborovanju sprejela resolucijo o stališču žene v javnem življenju. Resolucija poudarja, da je po naravi družina prvo področje, na katerem se mora žena uveljavljati. Glede na njene zmožnosti pa ima žena pravico, da se svobodno udejstvujc v javnem življenju, kolikor ji to dopušča družina. Sodelovanje žene pri vseh javnih vprašanjih je toliko bolj potrebno danes, ko ves svet preživlja tako težko moralno in gospodarsko krizo. Da je bila dana ženi volilna pravica, je bilo povsem na mestu. V modni trgovini: »Zelo soliden plašč, gospa nosili ga boste lahko deset let. Doma: -Zelo soliden plašč, možiček! Nosila ga boni lahko dve leti.« Zelene orehe večjo množino, in prazne steklenice vseh vrst, kupuje Kovačič, delikatesa, Ljubljana — Miklošičeva cesta. (k) PSenicno rnoho naiboHiih mlinov o ml! najceneje Teletrrovln« žila in mleTtkib izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Resltera ceata 24. Oglašujte v Ponedeljskem SLOVENCU! Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuni' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkom Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 191 Edini slovenski zauod brez iniega kapitala |e Vzajemna zavarovalnica o Unbliani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) V63 premično blago, mobilije, zvonove in enako; e) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Sberidan: Lahkomiselni sin »Draga žena,t je dejal z važnim poudarkom go-.o-udajkom. »Gre za tvojega sina.t »Najinega sina.- je popravila žena. >Na,j bo po tvojem,': je pritrdil dobri mož. »Vsekakor me vznemirja, kaj bo z Mavricijem. Devetnajst let mu je in ta doba je težka. Predvsem se preveč ubija. Pripravljanje na izpite mu izpodjeda zdravje. Toda to naj bi še bilo. vendar po se le preveč trudi. Vsak dan se noi do dveh zjutraj.. .« »Saj dobro veš...« ga je skušala prekiniti žena. Toda mož .jo je takoj ustavil: »Pusti, da govorim, draga žena. Svoje- opa»kc in nasvete boš povedala, če bo treba, ko jaz dokončam.t iu nadaljeval je svojo obložnico z. natančnostjo državnega pravdnika. »Ponavljam, uči se do dveh zjutraj, a v četrtek, ko pravi, da mora počivali ...« »Morain te prekinili,« se je drznila pripomniti gospa Herbelonova. Ob četrtkih ne more delati, dobro veš da ne. Predvsem zato ne, ker je tisti dan tu snažilec podov, dalje imam tudi perico, a kar je glavno, Ivana se mora popoldne učiti polja in klavirja. Končno pa sem zadovoljna, da je tako. Mavricij je na ta način primoran počivati...« »Ali ne boš Se tiho, klepetulja?« jo je vnovič »rekinil mož. »Ne očitani Mavriciju, če je ob četrtkih zdoma. Pač pa mu očitam, da uporablja ta čas v svojo zabavo in veseljačenje.« »Veseljačenje!« je za javkala žena. »Tako je,« je vnovič potrdil anož. »Smatral sem ra svojo dolžnost, tln nadzorujem svojega sina .. .< »Najinega sina.« »... že mesec dni ga opazujem. Ved.no blede jši Je, vedno bolj utrujen in izčrpan. Hotel som imeti mirno vest. Nisem ti nič omenil o tem. ker te nisem hotel vznemirjati po nepotrebnem. Zdaj. ko sem g.-lov, mi je v dolžnost, da te obvestim, zdaj.« Ne straši me, dragi mož!- »Zadeva je resna/: je nadaljeval neusmiljeno trtek pojdem tja, v njegovo gostilno. Presenetim ga in sam pretržom tiste vezi, sam, da veš. Razmišljal sem o raznih sredstvih, veruj mi, draga žena, toda po mojem preudarku je to še najboljše.« In gospod Herbelon je bil zadovoljen vsaj sam »Mavricij ima ljubezensko razmerje. Kako se s seboj, ko ni mogel biti s sinom. Nptavil si je na- . v , ______ -1..1- . :„ ..tnnil ,auI v »limu> hnrauh leča e V. taka razmerja začno, to večkrat vemo, nikdar pa ne vemo, kako se utegnejo končati. Zlasti velja to v našem primeru, ker se mi zdi to razmerje resno in trajno. Naj ti povem' v kratkih besedah. Zasledoval sem Mavrici ja. Ne samo danes in ne prvič, ampak že tri četrtke. Stvar je ta-le: Tvoj sin hodi vsak teden po začrtanem s-poredu na sestanek. In na še kak sestanek! Po obedu se izmuzne iz hiše. Nalo gre peš skozi Operni drevored, dalje preko Kraljevega trga v Nabrežno ulico: skratka: pot ga pelje do levega brega reke. Ob dveh je v neki majhni ulici v bližini Luksemburga in čez nekaj trenutkov stopi v neko gostilno. Ni moja naloga, da bi ti opisal to gostilno. Rekel sem gostilna in to naj ti zadostuje.« -.Moj Bog!« .je vzkliknila gospa Herbelonova. »In ... potem?« »Potem, vsak četrtek — oprezoval sem v neki sosednji kavarni — gre iz tiste hiSe ob šestih zvečer, stopi v električni voz in sc vrne semkaj, ponosen nase kajpak, in mirno večerja v družinskem krogu. To je vse!« »To je strašno!« je vzdihnila gospa Herbelonova, >strašno, in ... kaj nameravaš ukreniti?« Toda obtožnice ni bilo še konec. »Ti si domnevala, da je Mavricij varčen mladenič,« je nadaljeval oče. »Jaz pa vem, kje hrani svoj spisek izdatkov. Hotel sem vse vedeti, da ne napravim kakšnega pogreška. Vsak dvom je izključen. V letu dni je blazno razsipal — sto tri in petdeset frankov je izdal pod naslovom četrtek*, ki mi je povsem jasen. Vsak teden zapiše zraven imena cBela goro, tako se imenuje namreč ona gostilna, najemnino za sobo. Torej vidiš, da ne le ni tisti pametni in skrbni mladenič, za kar ga imava, rvm-pak da zapravlja svoje prihranke.« »Kaj nameravaš ukrenit i?« »Presekali vozel, to jo edino,* je naglo in trdo odgovoril dobri mož. »Nič mu ne porečem. da bi se mu ne bilo treba lagati. Tudi od tebe zahtevam, da molči?, loda prihodnji četrtek... Prihodnji če- očnike in se zatopil zopet v čitanje borznih tečajev. Dolgo se je vlekel teden za očeta in mater, kl sta bila v skrbeh in obupana. Toda vse mine, tudi četrtek je prišel in prinesel s seboj snažilca podov, perico, učitelja glasbe iu skrivnostni sestanek. Tislega dne je gospod Herbelon s čvrstim korakom in s smotko v ustih šel iz hiše. Ker se mu ni mudilo, jo sklenil, da napravi peš v resnici prijetno pot kakor pred mesecem dni. Bil je .prepričan, da jo Mavricij uro pred njim napravil isto pot. Ženske, ki jih je srečaval, so se mu zdele lepe in dražestne. Ozračje je bilo prežeto z nežnim pomladnim vonjem in zaskrbljeni oče je videl v duhu lepo neznanko. »Kakšna bo neki?« se je vpraševal. >Plavola-ska ali temnolaska, nežna ali debelušna?« Zdaj mu je domišljija pričarala v duh vitko žensko kodrastih las, zdaj prostosrčno dekle s lire-penečim pogledom. Nato je postal dobre volje, in nagibal se je k prizanesljivosti. »Dolgčas mu bržkone ni. paglavcu!« Toda čim bolj se je bližal smotru, tem bolj se je njegovo velikodušje umikalo dostojanstveni strogosti. Ko je prispel do konca Latinske celrti, je bil že zopet oče brez slabosti, na kar je bil od nekdaj ponosen. Ko je srečaval razne praznujoče parčke in prelahko oblečene ženske z nalepotičenimi obrazi, je njegova jeza naraščala. Sam pri sebi je godrnjal: >Boš že videl, kaj bo, dragi moj dečko! Vese-Ijačiti se mu hoče! Ali sem bil mnri jaz takle? Te že naučim ... lo pa je žc preveč ... preveč....!« Tako ga je srd prevzemal, da bi se bil skoraj trikrat izgubil v ozkih ulicah, ki so si bile vse 1ako podobne in se ti je zdelo, kakor da se igrajo skrivalnice okrog Odeona. Končno se je nenadoma znašel pred d obrti mu znano hišo. Vendar pa je še enkrat prebral nadpis na marmornati plošči s srebrnimi črkami: »Gostilna Rele gore in Kalifornije.« Tedaj se ni več jwmišljal, ampak si poveznil klobuk na eno stran glave, stisnil v roki palico in vstopil. Preplašen natakar je prišel iz majhne pisarne, iz katere je uhajal duh po pečenih jabolkih, gorilnem alkoholu in cvetačah. »Kaj Zeli gospod?« je vprašal z rahlim po-klonom. »Gospod želi videti nekega mladeniča, ki prihaja semkaj vsak četrtek,? je zavpil gospod Herbelon, -/mladeniča, ki...« Bil je na temi, da mu začne razlagali svojo zgodbo in mu zagrozi, toda natakar se ni prav nič upiral. Svojega sobesednika je očividno imel za policijskega uadzornika. »Tretje nadstropje, številka 35,« je rekel v eni sapi, »zadnja vrata na koncu hodnika, na levo.« Gospod Herbelon je stekel po stopnicah navzgor v nekakem dvomu. Ni dosti manjkalo, pa bi bil kmalu padel, ker se je zapletel z nogo v preprogo, kar ga pa ni najmanj motilo. »Te že naučim veseljačenja, le počakaj!« jo ponavljal, da bi si dal poguma. Vendar pa je moral ves zasopljen zmanjšati korak. Z bijočim srcem je stopal po temnem hodniku in prav na koncu, na levo. je otipavajoč iskal gumb. »Bolje bo, če potrkani!« se je poniišljal. »Oče sem mu in imam vse pravice.« Niti otl daleč si ni predstavljal, da je zapah od znotraj odprt. Pn je bil. Herbelon je sunil v vrata, ki se niso upirala. Na stežaj so se odprla... Pri oknu jo stala miza polna knjig, pred to mizo pa je sedel Mavricij sam. čisto sam, samcat — in se učil... Ko jo gospod Herbelon z ropotom vstopil, .sc je mladenič zdrznil in planil na noge. Prebledel je. Ker je poznal varčno nrav svojega očeta, je skušal, dasi brezuspešno, skriti knjigo, ki jih je pred kratkim kupil v zbirki za sto tri in petdeset frankov. Končno je boječe dvignil glavo in dejal ponižno in vdano: -Odpusti mi, oče!« se jc plašno opravičovp.J >ob četrtkih je doma pri nas preveč ropota ...«