ebe, ki si nam — ljudem tu ob morju — vrnil vse tisto, kar so nam bili vzeli tujci na povelje Rima, roparji svobode in kultiare, ubijalci življenj in poži-galei domov, se ob Tvojem 61, rojstnem dnevu z vso človeško hvaležnostjo spominjamo in veselimo Tvojega zdravja,
■ vseh vasi in mest, iz vseh tovarn in delovišč, s polja in vinogradov in še z morja, gredo misli in voščila vztrajnih in neutrudnih graditeljev socializma v Beograd — k Tebi, Tito, — ki si tako odločno in pogumno spregovoril tudi nam Primorcem v najtežjih dneh suženjstva: Smrt fašizmu — svobodo narodu ! ■t^5 r si vodil na Primorskem tovariše, ki jim ie bila svobodna domovina več kot življenje, vodil si partizane, ki so prav po besedah Cankarja nosili v srcih: » ... Sl&dki in vroči ponos gospodarja...«- S pogumom velikanov so se vrgli na črnega okupatorja in ga malo po malo izrivali s te naše lepe obmorske zemlje. Železno trnje, ki je prepletalo vse vrhove naših gora in hribov na »od boga zaznamovani sveti zemlji«, je pod odločnostjo Tvojih partizanov vedno bolj izgubljalo' svoj pomen. £rrji smega septembra 1943 je vsa Primorska zadihala iz polnih pl.juč — čisti zrak svobode. Rilo je, kot da je še zemlja občutila prijetno in osvežujoče olajšanje. V nas, ki smo tako trdo občutili jarem suženjstva, je vskipe-lo: Svoboda! Ali je končno res, ali j;a so le prijetne sanje? Ivot otroci smo se Primorci veselili tc besede, ki so jo Tvoji partizani uresničili z borbo.
*
Obrnili smo s trpljenjem, žrtvami in krvjo popisan list v knjigi zgodovine na drugo stran. Skoro da nas je postalo strah ruševin in uničenja. Pa je ta strah premagala ljubezen do tc obmorske zemlje, premagal ga je spomin na vse tiste, ki so izkrvaveli v borbi in s svojim življenjskim sokom — rdečo krvjo, zapisali pravico hlapca Jerneja vse do nt o r j a , pa še v Trstu in v Gorici.
Kako vzpodbudno so vplivale Tvoje besede: »Junakom borbe slede junaki dela!« Postali smo ena sama delovna armada, ki je naskočila ruševine. Primorska se je spremenila v velikansko mravljišče. Pri večjih delovnih akcijah se je zbralo tudi do 5.000 ljudi. Imeli smo svetle primere požrtvovalnosti in dokazov, kam so težile naše želje. V razdejani istrski vasi Šmarje pri Kopru, so ljudje začeli z gradnjo osnovne šole in zadružnega doma, ko še ni bila obnovljena niti
polovica vasi, V Marezigah je bila prva misel ljudi obnoviti šolsko poslopje. Na partizanski Predmeji so hoteli imeti prvi na Primorskem zgrajen zadružni dom in prav tako potomci nekdanjih tolminskih puntarjev v Zatolminu.
Za svoje smo sprejeli besede pesnika Gregorčiča: »Zdaj solze vstran, orodje v dlan, dom znova vstati mora!« Našli smo v sebi vse tisto bogastvo, ki nam ga je hotel — iz hiš in iz src — iztrgati
okupator. Iz tega bogastva gradimo danes: »...Domovino srečnih in svobodnih ljudi...«
Samo v bežnem preletu smo se razgledali po opravljenem delu. Že mislimo na naš praznik, 5. in 6. september, ko bomo zbrani na Okroglici pri Gorici. ZA TAKRAT TE, TOVARIŠ TITO, VABIMO IN PRIČAKUJEMO VSI. ALI BOŠ PRIŠEL? SEVEDA BOŠ PRIŠEL, SAJ NE MOREŠ ODRECI TAKIM LJUDEM, KOT SMO PRIMORCI!
Če smo nerodno in preprosto zapisali to voščilo, prosimo, da nam prav tako preprosto oprostiš. Misel, ki je voščilo narekovala, je bila kot neugasljiv plamen, ki nas greje in v katerega je ujet spomin na vse tiste, ki so že v predviharnih dneh čutili v sebi domovino — tisto domovino. ki jo danes gradi milijone pridnih, delovnih in svobodnih, ljudi — N'ovo. Titovo Jugoslavijo.
Ogarev
POZDRAVLJA SVOJEGA VODITELJA
Ljudstvo koprskega okraja je tudi letos poslalo po nosilcih štafetnih palic svoje najtoplejše pozdrave tovarišu Titu. Po številnih krajih so organizirali ob odhodu tekačev kratke mitinge hi prečil ali na stotine pozdravnih pisem.
Začetek Titove štafete v koprskem okraju je bil v ponedeljek popoldne v Piranu. Na Tartinijevem - trgu se je ob tej priložnosti zbralo okrog 1000 meščanov. Na slavnostnem odru so biili predstavniki množi Snih organizacij in oblasti, pred odrom pa so se postrojili tekači: .telovadci, člani Partizana, mladinci in gasilci protiletalske. zaščite, V imenu prebivalstva sta sporočila pozdrave tovarišu Tiitu Antouio Parenzan in Rudi Se-ilič.
Tekači Pirana so nato med ploskanjem nesli štafelno palico skoz: Portorož in Izoilo v Koper. Med potjo so jih pozdravljale zbrane množice.
- Na Titovem ■ trgu v Kopru «¡> se zbrale tudi štafete Iz Kort. Šmarij, Mareziig. Cezarjev. Sv. Antona in Ankarana. Med štafotniki so bili tudi seeoveljski ¡rudarji v uniformah. Že precej časa pred prihodom štafet je vladalo na trgu svečano razpoloženje. Godba je igrala partizanske in narodne pesmi, vojaki pa so plesali svoja tradicionalna kola.
Okrog 18. ure so začele prihajati štafete diru ga za drugo in izročati štafetne palice predsedniku okrajnega ljudskega odbora Francu Kralju-Petfc-u. Tovariš Petek ie zaitem v imenu vsega prebivalstva poudaril, da je želja vsega ljudstva koprskega okraja, da hi življenjska pot maršala Tita trajalla še mnogo let za razvoj nase socialistične domovine. Mislim. je rekel v svojem govoru, da s tega mesta skupaj s pozdravi pošljemo tovarišu Tiitu/tudi obljubo, da bomo tudi v bodoče, delali na poglabljanju slovensko - italijanskega bratstva, proti, vsem poskusom sovražnikov. za izgradnjo socializma skupaj z drugimi . jugoslovanskimi narodi.
V	imenu Socialistične zveze koprskega okraja je sporočil pozdrave tovarišu Titu Mani o Ah ram. naito pa je govorili še letalski podpolkovnik JLA Milan Grnomarkovič. V tem trenutku je prišla na trg burno pozdravljena štafeta napredne tržaške mladine, ki nosi pozdrave demokratičnega Trsta svojemu osvoboditelju.
Ob 19. uri zvečer so vse štafete skupaj s štafeto jugoslovanskih letalcev odšle proti Dekanom, kjer se jim je pridružila še štafeta iz škofij. V torek zjutraj so nosilci štafetnih palic predali palice tekačem sežanskega okraja.
V POSTOJNSKEM OKRAJU je sodelovalo 300 športnikov
V	torek zjutraj se je vsa Postojna odela v cvetje in zelenje. Povsod so vihrale zastave in' naznajalc, da bodo Postojnčami sprejeli nosilce štafetnih palic, s katerimi vsa Primorska od Triglava do Jadrana pošilja maršalu Titu za 61. rojstni dan svoje prisrčne čestitke in najboljše želje za dolgo življenje ter uspešno delo za korist naših narodov 111 vse. ga človeštva.
Pri štafeti, ki je tekla skozi postojnski okraj (od Razdrtega d» (Nailnljevanjo na 3. strani)
Poštnina plačana v gotovini
08881620
GOVOR MARŠALA TITA V SLAVONSKEM BRODU
Najboljša rešite? tržaškega vprašanja je skupna uprava s samoupravo tržaškega prebivalstva
V	nedeljo je bila v Slavonskem Brodu veličastna proslava 10. obletnice ustanovitve slavonskega korpusa NOV, na kateri jc pred 300.000 ljudmi govoril predsednik republike maršal Tito o važnih zunanje in notranje političnih vprašanjih.
V	začetku je maršal Tito poudaril, da 17 milijonov Jugoslovanov
Odmevi Titovega govora
Titov govor v Slavonskem Brodu, posebno tisti del, ki se nanaša na Trst, so na široko komentirali po svetu. Del govora o Trstu je zanimiv predvsem zaradi t(\ga. ker je jugoslovanski predsednik na eni .strani iskreno in čvrsto povedal, kako gleda Jugoslavija na to vprašanje v sklopu teženj večine tržaškega prebivalstva, na drugi strani pa zaradi tega, ker je ponudil Tito Italiji še enkrat roko za rešitev tega vpraša-ija. Najvažnejše pa je to, da je maršal Tito s svojim odločnim govorom razbil vse mahinacije, ki. so jih italijanski. iredentisti s pomočjo komin-formistov razvijali v zvezi s Trstom posebno zadnje, čase v okviru italijanske volilne kampanje. Vemo, da spada med te ma'unaci.je tudi De Ga-sperijev poziv Rusiji, naj pristane na tristransko deklaracijo.
Odveč je, če pojasnimo, da je De Gasperijev poziv Rusiji ne samo znamenje prepričanja italijanske vlade, da sama nima dovolj upravičenih razlogov za izvajanje politike »ita• lijanstva «v Trstu, temveč tudi dokaz sumljivega odnosa, ki ga ima De Gasperi nasproti zapadnim državam, s katerimi je povezan po raznih organizacijah. De Gasperijev poziv Rusiji je samo nadaljevanje zahrbtne politike Italije nasproti tistim, ki jo imajo za zaveznico.
Titov govor so pozitivno sprejeli posebno v Franciji in v Veliki Britaniji. Obe uradni agenciji tell držav sta komentirali, da je Titov govor priča stvarne težnje Jugoslavije za pošteno rešitvijo tržaškega vprašanja, medtem ko je stališče Italije samo potrditev ozkega in nekoristnega iredentističnega gledanja. Govor so pozitivno sprejeli tudi v Grčiji in Turčiji, kakor tudi v Indiji in drugih državah. Značilno je, da je proti temu govoru samo italijanski tisk skupaj z ameriškim listom »i\ett> York T. mesu, katerega glavn-urednik je tesen prijatelj italijanskega poslanika v ZDA, Tarchianija,
Italijanski tisk je šel na linijo, da prikaže Titov govor kot dokaz ponovnega prehajanja Jugoslavije v ruski tabor. Da bi to linijo močneje podprl, je italijanski tisk spačil Titov govor tako, da je popolnoma ignoriral Titov predlog o kondomi-nijumu in zatrdil, da se Jugoslavija strinja z rešitvijo tržaškega vprašanja po mirovni pogodbi. Vsak bralec je temu nasprotno razumel, da je v zvezi z mirovno pogodbo maršal Tito dejal, da bi bilo v tedanjih pogojih (to je ob podpisu mirovne pogodbe) dobro, ko bi bili rešili tržaško vprašanje po določilih le pogodbe, kar pa niso izvedli, ker se velesile niso mogle\ sporazumeti za guvernerja. Predlog jugoslovanskega predsednika je predlog za jugoslovansko in italijansko soupravo v Trstu.
Popolnoma nepravilno pa je tolmačenje New York Timesa, ki pravi, da je maršal Tito s svojim govorom zaprl vrata kakršnikoli rešitvi tržaškega vprašanja. Res je samo eno. in sicer, da je Jugoslavija zaprla vrata rešitvi tržaškega vprašanja v smislu tristranske deklaracije, kakor to zahteva Italija. Tristranska deklaracija, ki je predstavljala le propagandno uslugo Italijan-ski demokrščanski stranki pred volitvami 1948. leta in ni kot takšna obvezna za nobeno od držav podpisnic, predvideva priključitev celotnega STO Italiji. Razumljivo je, da je to tak absurd, da ga ne bo Jugoslavija nikoli sprejela.
Predlog jugoslovanskega predsednika je samo nadaljevanje jugoslovanske politike, da bi na nek način prišlo do sporazuma z Italijo. Toda jasno je, da se bodo uresničili pogoji za ta sporazum šele todaj, ko se bo Italija dokončno poslovila z iredentistično politiko.
ustvarja močno in enotno državo, ki ne bo v hudih časih igrača v rokah raznih tujih sil z imperialističnimi tendencami. Nato je govoril o odnosih z Italijo in med drugim dejal, da je poslalo že smešno italijansko barantanje z našo zemljo v volilni ¡kampanji. Med tistimi, ki na volilnih zborovanjih vse mogoče obljubljajo, je tudi De Gasperi, ki je na nekem zborovanju dejal, da vprašanje Trsta ni odvisno od volitev, temveč od Tita. če on misli — jc dejal tovariš Tito — da je vprašanje Trsta odvisno od mene, potem ga nikoli ne bo dobil.
Maršal Tito je zatem nadaljeval, tla De Gasperi, Pacciardi in drugi danes ne govore več samo o Trstu. Trst — je dejal Pacciardi na nekem zborovanju, če hočemo, ga bomo vzeli čez noč. Mislim, da je dal zelo slabo izjavo, saj bi to lahko imelo zelo slabe posledice. Trsta ne more dobiti čez noč; a kaj bo z našimi ljudmi v Trstu? Mar mislijo, da bomo dovolili, da bi jim požgali domove in da bi jih pobijali kot prej. Ne, mi tega ne bomo dovolili. Sedaj pravijo, da morajo dobiti tudi cono B. O coni B naj nc govorijo. Cona B sploh ne prihaja v po-šlev. S tega mesta jim danes sporočamo: cona-B ne prihaja v pošt ev.
Maršal Tito je zatem dejal, da v zadnjem času v Italiji mnogo govorijo o uporabi etničnega načela, se pravi, da bi tisti kraji, kjer prebivajo večji del Slovenci, pripadli Jugoslaviji, tisti pa, kjer je večji del Italijanov, pa Italiji. De Gasperi dodaja k temu etničnemu načelu tako imenovano nepretrgano etnično črto. V Trstu so n. pr. večji del Italijani. Toda od Trsta do Kopra, žavclj, Skednja itd. pa žive samo Slovenci, čistokrvni Slovenci, povezani z zaledjem. De Gasperi pa zahteva, da bi to prav tako dobila Italija, da bi lahko povezali tudi Koper, in Koper z Izolo in Piranom itd. To »nepretrgano etnično načelo« je njegova formulacija, ki je jaz in noben pameten človek ne more priznati. Sedaj pa venomer manevrirajo s tem etničnim načelom, kakor da nismo za to, da se uporabi etnično načelo. Če gremo za tem, smo pripravljeni. Če tako gledamo, bi bilo celotno ozemlje od Trsta do Tržiča naše, saj tamkaj ni Italijanov, temveč sami Slovenci. Torej naj bi dobila Italija Trst, toda celotna obala in morje naj bosta naša. Tedaj pa
bodo imeli odrezani Trst in bodo lahko pluli vanj samo s čolni. Ali dalje, med Trstom in Koprom, razen nekaj v Miljah — ni Italijanov. Tam prebivajo strnjeno Slovenci. Tu imajo torej Koper, Piran in I-zolo. če hočemo tako deliti po etničnem načelu.
Ker pa vztrajamo pri tem načelu — še zmeraj trdim, da bi bilo najbolj pametno, da se uveljavi mirovna pogodba, da bi bil dosežen sporazum, da bi bil v Trstu guverner, s katerim bi se strinjale vse države. Še boljša rešitev pa bi bila tista, kakršno sem že ponudil pred dvema letoma: sovladanje, da bi imele v Trstu izmenoma upravo Jugoslavija •in Italija s popolno samoupravo tržaškega prebivalstva. To bi bila najboljša rešitev.
Zatem je maršal Tito govoril o predlogih v Churchillovem govoru. Poudaril je, da je bil (o eden izmed najpomembnejših govorov v zadnjih letih in da je njegov namen obvarovati človeštvo pred vojno. Maršal Tito jc dejal, da se samo z eno točko tega govora ne strinja in to glede razgovora nekaterih najpomembnejših držav za zaprtimi vrati. S takšnimi razgovori imamo slabe izkušnje — je dejal maršal Tito. Verujem, da g. Churchill sedaj misli nekaj drugega, da misli, da bi bil vzpostavljen prvi stik in da bi povsem informativno videli, kaj kdo želi. Če je tako, sodim, da je pravilno. Sem pa odločno proti temu, tla bi ¡tamkaj sprejeli odločujoče sklepe, ki zadevajo druge narode, brez sodelovanja le-teh. V tem je naš dvom. Proti temu, da Churchill zahteva tak sestanek, pa nimam kaj reči, dejal bi samo to, da bi bilo usodno, če bi se vnovič veliki dogovarjali na račun malih, da bi odločali o usodi malih.
Ob koncu je maršal Tito govdril še o nekaterih notranje političnih vprašanjih in se zlasti zadržal pri obravnavanju vprašanja kmečkih delovnih zadrug. Dejal je, da nekatere kmečke delovne zadruge niso bile trdne in da so zaradi tega razpadle. To ne pomeni, da so vse zadruge slabo delale, velik del pa ni dobro delal. Mnoge zadruge, ki so dobro uredile svoje notranje gospodarstvo, so ostale, niso razpadle. Prepustili smo kmetom, da sami povedo, kaj ,žele, ali hočejo iti v zadruge ali ne. To pa ne pomeni, da lahko sedaj svobodno razpolagajo s premoženjem teh zadrug, da se ne ve, komu kaj pripada. To
Predsednik britanske vlade Churchill bo po vesteh iz britanskih parlamentarnih krogov po kronanju kraljice Elizabete odpotoval v ^ a-shington. kjer se ho razgovarjal z Eiisenhovvcrjcm. nato pa v Moskvo, kjer se namerava sestali z Malen-kovom.
stvar je treba rešiti komisijsko in nemudoma se moramo lotili tega dela.
Če smo prišli do prepričanja, da mnoge zadruge niso bile trdne, to še ne pomeni, da se bomo odrekli zadružništvu. Še v naprej sc bomo zavzemali za fo, da se ustanavljajo nove zadruge, v katerih bodo tisti, ki imajo malo zemlje, oziroma ki so brez zemlje. Dali jim bomo še več zemlje, kajti kaj bodo sicer ti ljudje delali, V naši državi jc prepovedano izkoriščanje tuje delovne sile, če pa nekdo dela sam, je to v redu. Ob zaključku je maršal Tito pozval naše delovne kmete, naj dajo čim več kmetijskih pridelkov državi in naj ne dovolijo, da bi vsako leto uvažali žito. Želel jc mnogo uspeha tistim, ki bodo ostali v zadrugi in tistim, ki bodo izstopili iz nje, da bi dali kar največ kmetijskih pridelkov delavcem v tovarnah, ki imajo v svojih rokah sredstva za proizvodnjo.
Pogajanja za premirje na Koreji so odložili do ponedeljka. ^ dobro poučenih krogih v OZN pričakujejo, da bo združeno poveljstvo na Koreji predložila spremenjene predloge, ko se bodo pogajanja nadaljevala. Domnevajo, da so nekatere države zahtevale od ZDA. naj skušajo približati predloge združenrga poveljstva indijski ro-o'1 liniji, ki je \ decembru -prejela slavna -kupščina
OZN.
Japonska poslanska zbornica jc ponovno izvolila Jošido za ministr-. kesa predsednika. Jošida. ki ima sedaj 71 let. je bil že petič izvoljen "a I o mesto.
Na Madžarske/n je na zadnjih parlamentarnih volitvah kandidiralo pet škofov. Med njimi so bili tudi trije katoliški, ki so s pastirskimi pl-nii agi-tiiraii in vabili vernike, naj glasujejo za Rakosijev »socializem,-. To dejstvo dokazuje, da sovraštvu N ati-kana do Jugoslavije nima ideološke podlage, temveč so vzroki povsem drugje.
V vzhodnonemški kominformistič-ni stranki se je ponovno začelo čiščenje. ki je zajelo tudi številne znane funkcionarje. Prejšnji teden -o aretirali tudi člana poli tli i roj a Fran-za Dahlema in enega vodilnih članov stranke v Dessau Zeisvveisa. ki ca obtožujejo, da je vzdrževal zveze z ljudmi, ki so bili že prej izključeni iz stranke.
V Italiji so prepovedali izdajo Dedijerove knjige o maršalu Titu z motivacijo. da ni zaželeno karkoli pozitivnega objavili o predsedniku jugo* slovanske republike. Revija »Tempo«, ki je doslej že objavila nekaj od-lomkov iz te knjige, pa je. začela namesto tega objavljati intervjuje s Stepincem. — De Gasperi: Dokler bomo imeli tako dovršeno gramofonsko iglo, se ni bati, da bi našo glasbo napačno razumeli.
Gospod le Gasperi, niker ne strašite
Italija je v znamenju volilne borbe. Da hi pa volilni lizid bil čim ugodnejši za vladajočo demokristl-jansko stranko, iona njen šef in predsednik vlade De Gasperi star običaj, da iz svoje ropotarnice postreže vo-lilcem s staro in oguljeno imperialistično popc.vko o neizbežni nujnosti priključitve Trsta k »madre-patriji«. De Gasperi namreč spet pogreva tristransko deklaracijo iz .leta 1918. Okrog vprašanja priključitve Trsta k Italiji je celo najel ameriške in angleške 'liste, tako ameriški »U. S. (News and World Report« -in angleška »Daily Mirror« kot »Manchester Guardian«, ,Ko je predsednika italijanske vlade De Gasperija nedavno intervjuval dopisnik omenjenega ameriškega lista, je prvi demokrLsti-jan v Italiji dal vrsto značilnih izjav, ki se popolnoma skladajo z vso dosedajšujo italijansko izsiljevalno politiko. Tako je .med drugim De Gasperi izjavil, da »ima fašizem sa. mo ene možnosti, da v Italiji prevlada, namreč, če hi mu pomagale ostale zahodne države, z nezadostnim razumevanjem za vprašanje Tržaškega ozemlja:
Gospod De Gasperi, nikar ne strašite! Nedavno ste strašili s komunizmom, sedaj strašite s fašizmom. S čim jutri?
Gospod Dc Gasperi! Da vam osvežimo spomin, preberite teh nekaj vrstic. 'Mogoče so vam neljube, toda so zgodovinska resnica, ki se ne da zbrisati.
Ko so po razsul« črno-žolte dua-I¡stične monarhije delili zemljo, niti hoteli aii«o slišati, da živi dale" .od levega .in desnega brega Soče in ob morskih bregovih Jadrana slovenski rod. Krvniki so z .rapalsko pogodbo temeljito opravili svoje delo. Globoko v naše narodno telo so -zasadili nož in nas ara zrezali ina dvoje. Nič ni tu .bilo sentimentalnosti. Živo narodno telo je morailo iti na dvoje. Nič niso pomagale hese.de severnoameriškega predsednika Wo o d rov a Wilso-lia o samoodločbi narodov. Tisti, hi so jih priklicali v življenje, so jih sami poteptali. Treba jc bilo zadostiti nenasitnemu italijanskemu imperializmu, četudi na račun malega slovenskega naroda. Toda požreš. na rimska volkulja se tudi poti Snežnikom ni ustavila. Silila je naprej, naprej proti Ljubljani. Zagrebu, na Balkan. Tudi ob morju se je pri-liul.jeno plazila. Prišla jc do RečLne. Ne. še naprej, tja v Šibcnik, S.plit, Kotor. Črno goro in kam še?"
Tako je 600.000 naših ljudi dobilo novega gospodarja. Ko pa je Italija 12. novembra 1920 podpisala ra-pallsko pogodbo, ni z njo hotela prevzeti na sebe nobenih obveznosti napram našim sorojakom v Slovenskem Primorju iin 'Istri. Postavila se je na stališče, da »bolj civilizirana država« ni treba, da sprejme na sebe kakršnekoli .obveznosti, kajti ona ve. kako mora postopati z narodnimi manjšinami. 'Nasprotno, za svojo ne-
pomembno narodno manjšino v Jugoslaviji, jc Italija zahtevala in dobila največja poroštva in obveznosti. Čeprav ni prevzela obveznosti, je Italija po svojih državnikih in celo po svojem kralju dala najbolj svečane izjave, da bo spoštovala manjšinske pravice Jugoslovanov. Tako jc v italijanskem parlamentu 27. oktobra 1919 izjavil Tittoni, da je Italiji tuja vsaka misel o raznarodovanju Ju. goslovanov. da bo spoštovala njihov jezik, njihove kulturne ustanove in da bodo uživali vse zakonske pravice, svobodo in demokracijo. Leto "kasneje jc v parlamentu Sforza izjavil, da jc Italija zajamčiJa jugoslovanski manjšini svobodo jezika 'in kulture. Poudaril jc, da bo to za Italijane obveznost časti iii politične razborito-ti. Zgodovinska resnica pa potrjuje strahotno dejstvo, da od vseh teh in podobnih izjav italijanskih državnikov, mi niti ena postala resničnost. Vse izjave so ostale mrtve črke in groba, najbolj ncomikana resnica. Ne samo od začetka Mussoli-liijeve eirc. temveč še prej. so Jugoslovani v Italiji .postopoma treliran! kot brezpravna raja. To že tako težko stanje se jc s prihodom fašizma še poslabšalo. Še z večjo vnemo so osovraženi oblastniki skušali svetu dokazati, da v novo »osvojenih« krajih nji nikdar bilo in ni slovanskega življa. In čeprav je nasilnež p odvzemal vse mogoče ukrepe, da duševno in telesno s1tc našega človeka, odporna siila naših ljudi se jo. krepila iz dneva v dan. Črni so bili dnevi suženjstva, še bolj črni so bili, ko je plamen zajel naše domačijo, ko je črni nasilnež ob asistenci svojih ku-
Tatov in prelalov ubijal in strelja! naše poštene ljudi. Tisoči so morali umreti, ker so ljubili svojo zemljo, svoj jezik in rod. 'Po tolikih letih trpljenja jc prisijalo sonce svobode. Primorski in istrski ljudje so si olr pomoči 'legendarno Jugoslovanske ljudske armade priborili ¿vobodo, kruh in pravico.
Gospod De Gasperi! To ije kos naše zgodovine, ki strahotno obtožuje vaše sorojake. Danes.v intervju vili z ameriškimi žumalisti strašite s fašizmom, ki naj bi prevladal v itaiijh če zahodne velesile ne rešijo tržaškega vprašanja v korist Italije. Pravite, dajte nam Trst in v Italiji bo -pot vse vredu. Ne tako! Tudi mi imamo .pravico, staro pravico do Trsta. To pravico so nam priborili naši dedje, to pravico ljubosumno hrani ves naš rod, za ohranitev te pravice je padlo 8 tisoč najboljših sinov in hčera vseh jugoslovanskih narodov, te pravic.• se nismo in se ne bomo nikdar odrekli.
Gospod Dc Gasperi. zakaj ne upoštevate konstruktivnih predlogov j u gosilovatiske vlade, zakaj vse vaše izjave iti predlogi slone na kla-ičneni italijanskem .izsiljevanju? \ edile. da za svojo zemljo in svoje ljudi ne bomo nikdar barantali. Modre besede naših voditeljev s predsednikom republike na čelu so zgovorno povedale. da ima Jugoslavija namen, da se doseže pameten sporazum glede tržaškega vprašanja. Ta sporazum pa mora biti tak, da v ničemer nc bode okrnjeni naši jugoslovanski interesi.
Gospod De Gasperi, non verba,-faeta loquuntu.r! Nc besede, dejanj.-, govore!
,S. B. P.
Primorska pozdravlja svojega voditelja
V gradbeni dejavnosti je treba ustvariti konkurenco — 6.300 ha neobdelane zemlje čaka pridnih rok — Obvezno posečan je. gospodarskih nadaljc.va'nih šol
V soboto je biJa v Kopru skupna seja okrajnega zbora in zbora pro-iervajailceA'. .na kateri je govoril ipred-c-ednik OLO Frane Kralj o napolnitvi (proračuna iai plana investicij. Med .drugimi je. navedel, da je bil proračun diohodkov realiziran. in da bo iilo konea leta morda celo presežen, č«? ne bo zadnja elementarna nesreča (povzročila večjih motenj v gospodarstvu. Proračun izdatkov pa ni bil realiziran, ker so 'investicije v za-tví»íju. V diskusiji so odborniki med KfcngMn ugotovili, da je zastoj pri in-restfeijaih zaito, ker je pri gradbenih dedih skoraj Izključno zastopano podjetje Ediilit, ki ima pri nas skoraj monopol. Da Ivi se to vprašanje rešilo, bi bilo potrebno pritegniti k gradbenemu delu tudi druga podjetja
iz Slovenije in Hrvatske in tako ustvariti zdravo konkurenco. Odborniki so tudi pripomnili, da nekaterim podjetjem primanjkuje nekvalificiranih delavcev, zlasti pri gradnjah, čeprav so pili Uradu za delo registrirani brezposelni, ki so po večini nekvalificirani. Pereč proMcm je tudi ureditev dokumentov kvalificirane. in polkvalifiieirane delovne sile v koprskem okraju. Odborniki so predlagali, da bo treba čimprej začeti z organizacijo strokovnih izpitov za kvalificirane in nekvaIuJii*«iratiie delavce.
V nadaljevanju seje se je razvila obširna diskusija o daljšem perspektivnem planu za kmetijstvo. Odborniki so ugotovili, <la je gospodarski svet že pripravi! desetletni .persipek-
Pod elja in tovarne na postojnskem so razdelila sredstva iz loada za prosto razpolaganje leta 1952.
V torek so se na sedežu OLO v ■Postojni zbrali predstavniki raznih podjetij ui tovarn, trrgovei in gostiin-ii ter razpravljali o razdelitvi sredstev iz fonda za prosto razpolaganje iz leta 1952. Ta sredstva se smejo ■praviloma uporabiti le za komunal-slo dejavnost, v kolikor so jih podjetja (prepustila OLO ali posameznim .občinskim odborom. Več i n o teh sred -f-tev pa so podjetja namenila za dvig svojih proizvodnih možnosti, prvenstveno za investicije.
Najmočnejši sklad je doseglo Lcs-rno-indus.trijsko podjetje v Postojni 61 milijonov din. Od tega so namenili OLO za njegove potrebe. 10%, LOMO Postojna 5%. ostalim občinam, kjeir ima podjetje svoje obrate {¡Planina. Ilirska Bistrica. Kncžak) 4% in 1% za razne podpore drugim. Tovarna ilcsovinskih plošč (Fa-J':rsa) v Ilirski Bis.tiric.i jc ostvarila nekaj manj. kot 15 milijonov din. Od tega je namenila 20% OLO, 30% LOiMÓ Ilirska Bi-trica in 50% za f.Vojc ¡potrebe. Le-no-industrijski kombinat »Javor« na Pivki je sicer ustvaril 23 milijonov din, vendar ima že za nad 16 milijonov <1 in visečih dolgov in polno dragih obveznosti. Če bodo ostvarili amortizacijski sklad v celoti, potem bodo OLO lahko odstopili! 9%, ker jim bo v tem ipinimcru ostalo okrog 2 milijona din. Lesno-industrijsko podjetje v Cerknici je Indi nslvairilo 30 milijonov, ■vendar jc iz tega že precej potro-šilo za komunalno dejavnost v Cerknici in na Rakeku, dalo pa je tudi milijon za spomenik padlim borcem .iz NOV. ki bo letos postavljen v Ijošk.i dolini. Tovarna mesnih izdelkov v Postojni jc os.t-varila 1 milijon, ki ga je v celoti namenila za investicije v podjetju, vendar ho od tega dalo do 15%. OLO Trgovsko podjetje «Nanos« je sieed tudii ostvairilo en milijon din. vendar so od tega že dali OLO tri četrtine! Druga podjetja so imela manjše sklade in so te-
Pomoč prizadetim po toči
Na izredni seji gospodarskega sveta pni OIXI v Kopru so ¡razpravljali o ukrepih za preprečitev večjih po-fliedic katastrofalnega neurja s točo, iti je močno prizadelo občini Dekani i;n Koper-okolica. 'Na seji so sklenili, da ho posebna komisija ocenila sikodwL fnileditcan ko bo pjriizadietim fclmetoiu odloženo izplači lo dveh akontacij davka. Razen itega bo £0-«Ipodarski svet brczpla-ono nudil oškodovanim kmetom sadike in semena za nove posevke na opustoše-Tiüli njivah.5 vinogradniki pa bodo dobili brezplačno modro gálico in žveplo za škropljenje poškodovanih viooiTadov.
mu primerno tudi razpolagala z njimi.
Predstavniki podjetij in OLO so se še pomenili o popisu osnovnih sredstev podjetij, ki mora biti v najkrajšem času gotov, žc prve dni prihodnjega meseca. Treba bo zato za nekaj časa vse razpoložljive sile vreči na ta posel, da bo pravočasno laliko opravljen. Pomenili so se še o nakupu jedilnega olja v inozemstvu, ker ho Postojni v letošnjem poletju manjkalo kake t vagone jedilnega. olja. Nabava pa bo mogoča le v primeru, če bi bili oproščeni davka na devize (70%), za kar bodo vprašali na merodajuem mestu. Upajmo, da bodo uspeli!
BRKO
tih ni plati, vendar ho potrebno, da izdelajo te. plane predvsem občine in zadruge. V koprskem okraju jc še nad 6.300 ha neobdelane zemlje, kjer so pred slo leti rasle trte in oljke, in ho moral perspektivni plan zajeti obdelavo teh površin.
Precej je bilo govora tudi o tem, da je potrebno imeti na občinah 'ljudi, ki se. bodo razumeli m a komunalno dejavnost, s čimer se bomo izognili raznim pomanjkljivostim. V Izoli so na primer napravili kanalizacijo. pozneje pa ko so začeli /. ob noro vodovodnega omrežja, so umirali ponovno prekoipavati cesto. Odborniki so predi rigali, naj bi si občine preskrbele tehnične kadre, razen tega pa bo potrebna tesnejša povezava med vsemi podro?ji komunalnih dej a vil osli, zlasti dokler no bodo izdelani regulacijski načrti.
Zatem so odborniki razpravljalil o raznih odlokih, med' katerimi jc najvažnejši oVllok o obveznem posečaaiju nadaljevalnih gospodarskih šol za mladino od 1!. do 17. leta, ki. ne pose. en d naglih šok To šolanje, kakor tudi iposeeanje tečajev za vse liste do starosti 30 Idi', ki niso obiskovali šol, je obvezno.
Znlo žii v a diskusija se je razvila o -'prejemu odloka o potrošnji vode in vzdrževanju vodovodne mreže. Po večkratnih glasovanjih o .spremembi posameznih členov, je bil predlog odloka zavrnjen z majhno večino, ker se odborniki niso mogli zediniti o členu, ki govori o .prepovedi uporabe vode .iz javnih vodnjakov z.a kmetijstvo, obrtništvo in industrijo. Sporna je bila tudi točka v odloku, ki govori o tem, kdo nosi stroške za popraviilo vodovodnega omrežja v hišah.
Ob kancu so odborniki sprejeli še nekatere odloke, med drugim tudi davčno 'lestvico na dohodek kmetijskih gospodarstva za leto 1953. Po tej 'lestvici znaša povprečen davek 7 rU davčne osnove., ki je bila letos že odmerjena po katastru.
■S sprejema Titove štafete v Piranu
(Nadaljevanje s 7. strani)
Kale), je sodelovalo okrog tri sto športnikov. Svoje palice so nosili TVD Partizan, pripadniki J .L A, PLZ in gasilki, pripadniki športne organizacije za konjski šport, ki so jahali na konjih, tin drugi.
Na Titovem trgu v Postojni se je zbrala vellika množica ljudstva iz mesta in okolice .pa tudi precej vojaštva. Vsi so gromko pozdravili tekače, ki so pritekli po cesti od Trsta s šlafelnimi palicami v rokah. Prvi jih je pozdravil podpredsednik postojnskega OLO tovariš Klobučar Frane, ki je tudi prebral pozdravno pismo s čestitkami, ki jih ves postojnski okraj pošilja tovarišu Titu za njegov rojstni dan. Za njim so štafeto pozdravili tudi drugi predstavniki množičnih organizacij ter ljudske oblasti, med njimi v imenu JI A komandant I. prolelarske divizije, narodni heroj, gene.ralmajor
ZADRUGE SO LAMÍ
POSTOJNSKEGA MILIJARDO
OKRAJI DII PROMETI
Preteklo nedeljo je bila redna letna skupščina Okrajne zadružne zveze Postojna. Skupščini sta kot gosta prisostvovala med drugimi tudi Matevž Hace, sekretar OK ZKS in Miro Jelerčič, predsednik OLO. Med gosti smo o-pazili tudi dva moška rojaka iz ZDA, ki se prav te dni mudita na obisku v svoji stari domovini. Zaneslo ju je tudi na to skupščino, da se malo spoznata z našo stvarnostjo, zlasti z vprašanjem zadružništva pri nas. O delu poslovne zveze je poročal njen dosedanji piedsednik Alojz Zakrajšek. Iz njega povzemamo nekaj najznačilnejših misli.
Občni zbor je padel v čas, ko je naša država napravila velikanski korak naprej po poti demokratičnega upravljanja vsega našega javnega življenja po naših delovnih ljudeh. Zapustili smo nekdanje administrativno urejevanje vseh vprašanj našega družbenega dogajanja. Prisilne administrativne odredbe »od zgoraj« je nadomestila iniciativa širokih slojev delovnega ljudstva in to velja predvsem za naše zadružništvo. Načelo prosto-

voljnosti pri vstopanju in izstopanju v zadruge je vlilo zaupanje našim delovnim kmetom. Uredba o imovinskih odnosih in reorganizaciji delovnih zadrug; ki jo je pred kratkim izdal izvršni svet PLRJ, je dc kraja točno opredelila vlogo in pomen, pravice m dolžnosti, zlasti pa pravni polbžaj kmetijskih zadrug. Vsi ti ukrepi našega državnega vodstva in pa splošen napredek najširše demokratizacije državnega, "to je političnega in gospodarskega upravljanja, pri nas, se je močno ocirazil tudi na položaj v kmetijstvu. Pobuda kmetovalcev za dvig kmetijske proizvodnje je v novem položaju prišla mnogo bolj do izraza in je tudi veliko večja, kar se neposredno odraža tudi na sami proizvodnji. Kljub temu, da so različne naravne nesreče hudo prizadele tudi postojnski okraj, vendarle kmetijstvo, zlasti pa zadružni sektor, kaže velik in uspešen napredek.
Tovariš Zakrajšek je zlasti poudaril, da je temeljni pogoj za zdravo in uspešno socialistično zadružništvo načelo prostovoljnosti pri vključevanju v zadruge in izstopa-
TEČAJl ZA EKONOMSKO IZOBRAZB-O DELAVCEV Od 10. maja do J 7. junija bodo v &<ipm, Izoli in Piranu tečaji za ekonomsko izobraževanje, delavcev. Na-men tečajev, ki bodo po dvakrat tedensko. je seznaniti delavec z osnovnimi driižbeno-ekouomskih ved ter jim nuditi osnovno znanje v finančnem, strokovnem in 'trgovskem iposlo-vaiiju podjetij-
Na tečajih bodo predelovali brošuro »Za ekonomsko vzgojo delavcev« . kil so jo ¡prevedli tudi -v italijanščino.
Z letne skupščine okrajne zadružne zveze
Postojni
nju iz njih. Razen tega pa je potrebno posvetiti veliko večjo paž-njo kulturno-prosvetnemu življenju na vasi. Z vsemi silami je treba delati na kulturnem dvigu našega delovnega kmeta in pomagati vasem iz stare zaostalosti.
Poročilo je nato obravnavalo konkretno delo Zveze. Pri tem je bilo zlasti poudarjeno veliko in pomembno delo, ki so ga opravili odbori za živinorejo, za poljedelstvo, gozdarstvo, sadjarstvo. Ti odbori so bili formirani pri Zvezi zaradi čim uspešnejše pomoči, ki naj jo Zveza nudi svojim članom. Posebno sta bila uspešna odbora za živinorejo in sadjerejo, pa tudi semenska služba je dosegla že lepe uspehe. 2e zdaj, ko ti odbori pravzaprav šele začenjajo s svojim delom, so se izkazali uspešne, v bodoče pa bo njihov pomen prav gotovo vedno večji, njihovo delo pa bomo cenili po doseženih uspehih.
V postojnskem okraju je zdaj po združitvi nekaterih zadružnih gospodarstev skupaj 32 splošnih kmetijskih zadrug in devet kmetijskih delovnih zadrug. Vse skupaj vežejo 3'169 kmetijskih gospodarstev od skupaj 5349, kolikor jih je v postojnskem okraju. To je G4°o, ki pa se bodo gotovo zvišal, ker se ugled zadrug vse bolj dviga. Ko so zadruge delale obračun svojega dela in izplačale svojim članom precejšne dobičke, so se marsikateremu ne-jevernežu odprle oči in je pričel resno razmišljati o svojem vstopu v zadrugo.
Spošne kmetijske zadruge so v preteklem letu ost,varile 949,706.000 din prometa. Ce prištejemo še promet KDZ, od katerega je 18,948.000 din dobička, vidimo, da so zadruge obrnile v postojnskem okraju okroglo milijardo dinarjev. Od tega je kilo skupaj din 118,188.000 čistega dobička 1
Kljub temu, da je bilo poslovanje zadrug lani mnogo boljše kot v letu 1951, vendar pa nekatere izkazujejo občutne primanjkljaje. Ti (Nadaljevanje na -t. strani)
Pe.iičin Marko. Po k nitke, m postanku je štafeta nadaljevala svojo pot proti Ljubljan.r. kamor je. prispela po 17. uri. Vso pot so nosilce šta-fetnih palic navdušeno pozdravljali •ljudje, ki so se zbirali ah glavni cesti. koder je tekla štafeta. Brko
Pred proslavo desetletnice primorskih brigad
■OTVORITEV KULTURNEGA DOMA V LOPARJU
V	nedeljo bodo v Loparju odprli nov ljudski dom. Ta dom so začeli graditi šele pred šestimi meseci in ga v tako kratkem času popolnoma dokončali. Ta dom jc bil Loparju, eni izmed najbolj znanih partizan? skih vasi, neobhodno potreben, kajti doslej se niso imeli Lopami niti kje zbirati na sestanke. To potrebo je ljudska oblast čutila in je dala Loparju vse na razpoltgo, da si je zgraditi dom.
Raivno v času, ko proslavljamo deseto obletnico vstaje Primorske tudi v Loparju, proslavljajo ta praznik z novo zmago. V nedeljo ImmIo imeli oh •tej priložnosti veliko prireditev in vabijo vse prebivalstvo bližnje ter daljne okolice in vse tiste, ki so šli v pat rižanske brigade m imo Loparja.
31. MAJA ZBOR MLADINSKIH BRIGAD V 'SEŽANI
V	nedeljo 31. maja bo v Sežani zbor mladinskih Irigad. katerega se bo udeležila lud.i tržaška mladina. Dopoldanski spored obsega podelitev odlikovanj brigadirjem in brigadir-kam. ki so sodelovali tri ali večkrat na mladinskih delovnih akcijah v Jugoslaviji, popoldanski pa razne športne prireditve, med drugim nogometno tekmo, motodirke, strelske tekme, šah, namizni tenis in balin-camje. Na sporedu je tudi koncert mladinskih pevskih ziborov z nastopom folklorne .skupine in tambuira-škili zborov.
.v.v.t
Na pobudo občinskega odbora Zveze borcev bodo v kratkem prekopali in prenesli v Piran posmrtne ostanke dveh partizanskih borcev. Eden od teh je Dino Zangrauido, ki je umrl za posledicami težke rane na glavi, v vojaški bolnici, v Splitu pomladi 1915, drugi 'pa Bruno Fornasa-ro, ki je padel marca 1915 po hudi borbi z Nemci na vrhu De.siki pri ■Klani nad Reko. kjer je lud.i pokopan. Oba- borca sta prejela že med vojno od vojaških oblasti številna odlikovanja za junaško zadržanje. Svečan pogreb obeli padlih partizanov bo 'V Piranu 31. maja.
PRIREDITVE OB TITOVEM ROJSTNEM DNEVU
Na čast T itovega rojstnega dne organizira avltofinolo klub iz Kopja ocenjevalno vožnjo motornih dvo-ko-les dne 21. maja ob 11. uri poipol-due na Progi Kopcr-Smarje-Sečovljes Pontorož-Piran-Izoladvoper. Vožnje se lahko udeležijo motoristi vseh ka-tegorij. .Natančnejša pojasnila se dobijo pri okrajnim odboru Ljudsko tehnike v Kopru.
*
V nedeljo popoldne bo v Kopru velik telovadni nastop piouirjev koprskega okraja. Nastopilo bo okrog 6(0 pionirjev in pionirk .
Strokovnjaki med liatón, ki ie itilo prizaia ps
POBEGI — ČEŽARJI
V soboto ji- imel kmetijski strokovnjak in gos pod airstivo.n i k dr. Ko-vačič v prostorih zadružnega rloma strokovno predavanje o ukrepih, ki naj jih podvzemajo kmetje, ki jim je toča poškodovala vinograde in polja.
Uvodoma je navedel približno škodo. ki presega 100 milijonov dinarjev samo na Koprskem. Letos so kmetje zelo skrbno obdelali vse njive in vinograde, bolje in več kot vsa povojna leta. Poskrbljeno je bilo, da bi se nekaiteri kmetijski pridelki lah-ko izvozili v Avstrijo. Nemčijo in v Trst. Zadružno podjetje »Fruc.tiis« je imelo pripravljene posebne hladilne vagone v Sežani za izvoz v omenjene države.
Predavatelj je naito dal kmetom nekaj potrebnih nasvetov glede negovanja po loči poškodovanih kultur. Priporočal je, naj takoj nasadijo in-dustrijski paradižnik «Ravena«, ki je zelo primeren za saditev iu bo kasneje zelo dober za prodajo. Sadike te vrste bodo na razpolago že v prihodnjih dneh. Po industrijskem paradižniku je veliko povpraševanje v Švici. Nemčiji in Avstriji.
Za kmete je razveseljivo dejstvo, da se bo poškodovani krompir popravil do 90 odstotkov. Takoj po toči je bilo videti, 'da je uničen, ker pa je suša zadrževala rast. je imel shranjeno še vso rastno moč in se je sedaj ob izredno ugodnih pogojih hitro obrasel. Kar je pa zgodnjega krompirja, če je še dober, naj se ga takoj proda, ker ima se.daj ugodno ceno.
Poškodovano žito je. najbolje takoj pokosili in posušiti za krmo živini. Njive naj se nato takoj pre-orjejo in naj se nasadi koruza, ki bo te dni prispela in bo na razpolago prizadetim kmetovalcem. Kot nadomestilo za poškodovani grah je priporočljivo saditi štiri vrste, fižola. ki se dobro obnesejo v teh krajih. Seme teh vrst bo tudi na razpolago prizadetim.
Tovariš Silvester je po predavanju nil pomen pravilnega gnojenja 111 poudaril, da je zemlja naših kmetovalcev zelo izčrpana, ker je ne gnojijo dovolj s hlevskim gnojem. Priporočil je. da bi kmetje dali zemljo analizirati kemičnemu inštitutu v Kopru, ki bi potem lahko povedal, kakšna gnojila naj uporabljajo. Pohvalil je živino in povedal, da imajo kmetje v teh krajih nekaj krav-mlekarie, ki jih imamo lahko za najboljše v vsej Jugoslaviji.
Tovariš Silvester je po predavanju predlaga,1, da bi se za pomoč kme-
tom izčrpale vse neizkoriščene investicije in naj se jim da možnost najetja dolgoročnih kreditov. Dr. Ko-vačiču smo hvaležni za koristno pre.-d a vanje.	K avšek Duš a n
Konferenca živinorejcev v Kopra
Na nedavni konferenci živinorejcev koprskega okraja so razpravljali o stanju živinoreje, o selekciji iu o rodovniških knjigah. Sklenili so, da bodo pri vseh splošnih kmetijskih zadrugah organizirali odseke za živinorejo ter društva za vzgojo plemenske živine. V bodoče bodo posvetili večjo pozornost pravilni ureditvi pašnikov in travnikov. Razpravljali so tudi o cenah mleku in velikih razlikah v ma-ščobnosti mleka v posameznih krajih. Ugotovili so, da so temu krive slabše vrste krav v nekaterih področjih, deloma pa tudi slabi odnosi nekaterih kmetovalcev do skupnosti. Predlagali bodo podjetju Mleko, naj v bodoče odkupuje samo mleko, ki ima minimalno 2,9 stopinj maščobe,
*
Na seji okrajnega odbora Zveze borcev in Društva rezervnih oflirir-jev so razpravljali o pripravah za letošnjo veliko partizansko prireditev na Okrogliei pri Vogrskem, kjer se bodo izbrali vsi boni primorskih brigad. Tam bo likrati tudi proslava desete obletnice kapitulacije Italije, Predvidevajo, da se bo proslave udeležilo okrog 3.000 ljudi iz koprskega okraja. V zvezi s tem bo Zveza borcev organizirala tudi partizanski tabor v Koz j anah v Brkinih, ki bo T. junija. Razen lega bodo pripravili podoben partizanski tabor v znani
partizanski vasi Socerb.
*
Konce junija bo odpotovalo okrog 30 članov splošnih kmetijskih zadrug koprskega okraja na 3-tedenski poučni izlet v Nemčijo in na Iloland-sko. Ogledali si bodo tamkajšnje kletarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo in mlekarstvo. Ob tej priložnosti bodo obiskali tudi velesejem v Monakovem in v Hamburgu.
*
Lzvozno-nvozno podjetje Fruetus iz Kopra je začelo te dni izvažati prve kmetijske pomladanske pridelke. V Avstrijo so odposlali 4 vagone graha in vagon češenj, v Trst pa T vagonov graha. 4 vagone češenj in vagon vrtnih jagod.
Piran
Cenovne organizacije Socialistične zvezo delovnega ljudstva v Piranu so že organizirale prva predvolilna zborovanja in izvolile kandidacijske komisije. (Mani osnovnih organizacij so kritično razpravljali o delu osnovnih organizacij v prvih Štirih mesecih leto? ler o prihodnjem delu. Sklenili so tudi, da bodo prvomajsko tekmovanje podaljšali do rojstnega dne maršala Tita iu vključili v tekmovanje tudi volilne priprave. Osnovni' organizacije Socialistične zveze, v Piranu bodo ¡/.volile okrog 100 delegatov za občin-k o konferenco ter 10 delegatov za okrajno konferenco SZDL.
*
\ soboto je začela obratovati redna avtobusna proga Piran—Sv. Lucija— Sečovlje, ki bo nadomeščala tramvaj. V prometu so trije avtobusi (eden s prikolico), ki bodo vozili vsakih 20 minut.
Pomoč za proiitubsrhulozno ijorbo v Postojni
Okrajni odbor »Proti tuberkulozue sekcije« je seznanil s svojim delom borbe proLi TBC poleg.občinskih od-boTov RK tiuli vse sindikalne po-«Lružnicc, podjetja in zadruge v okraju. Ker so za take akcije potrebna denarna sredstva, jo odbor zaprosil vse omenjenega kolektive za prispev-kc. Med prvimi se je odzval delavski svet — »Tovarne lesovinskih plošč« v Ilirski Bistrici. Pokazal je veliko razumevanje in je na svoji izredni seji sklenil prispevati 30.000 din. Isti delovni kolektiv je na seji odločil, da bo vsak delavec in uslužbenee prispeval vsak mesec, začenši od aprila naprej po 10 din mesečno.
Okrajna protituberkulozna sekcija in okrajni odbor RK se za tako razumevanje tovariško zahvaljujeta delavskemu svetu in kolektivu za velikodušnost. Pričakujeta in upata, da ly>do temu zaledu sledili še d rimi ko. Jektivi. "	"P. F,
Ameriški Slovenci na obisku v svoji stari domovini
Pred kratkim je prispelo iz, ZDA večje število naših izseljencev, ki že dolga leta niso bili doma, v svojem roj-tnem kraju. Tudi v postojnski okraj jih je prišlo nekaj. Okrajni odbor Izseljcniške matice jim je priredil prisrčen sprejem. Povabil jih je vse v Postojno, kjer so si skupaj ogledali čudežno podzemlje v Postojnski jami. nato pa so malo posedeli v restavraciji bolela Javornik. Tu jih je v imenu Izšeljeniške matice in v imenu OIv ZKZ ter ljudske oblasti pozdravil tovariš Matevž Hace. sekretar OK. Y kratkem govoru
■ sm^fm: ■WM0 'm
Koper
Prejšnji teden so zaključili proti-* tuberkulozni leden v koprskem okra. ju. tem tednu so bila zdravstvena pred-avainja v 'Kopru, Izoli. Sv. Petru. Kortali leir jio viseli osnovnih in srednjih šolali. Ves denar, ki so ga zbrali v proti tuberkuloznem tednu, bo Rdeči križ prispeval za pomoč od toče prizadetim prebivalcem. Samo v Izoli so razna podjetja darovala okrn 100.000 dinarjev".
V protituberkulozaiem tednu ]>> več komisij Rdečega križa pregledalo higiensko stanje po lokalih in trgovinah v raznih krajih in storilo potrebne ukrepe.
Oče in sin. ki se nista še nikoli videla. Tovariša Penka Albina, gledališkega igralca iz Postojne, je obiskal oče, ki je še pred njegovim rojstvom odšel v ZDA in je sedaj prvič prišel na obisk v svojo staro domovino
Zadruge postojnskega okraja so presegle milijarda din prometa
(Nadaljevanje s 3. strani) zr.ašajo skupaj din 1,883.000, ki jih moramo razdeliti med 11 zadrug. Med njimi prednjači KZ Doljna Košana z dinarjev 358,000, slede pa ji KZ Bukovje z nad 300.000, KZ Jelšane 276.000, KZ Palčje 173.000, KZ Planina 136.000, KZ Ilirska Bistrica 133.000 in še pet z manjšimi
primanjkljaji. Ce računamo sem še sporne in dvomljive terjatve ter izgube pri poslovanju zadrug, pa je skupna vsota še precej vefja (din 2,236.000.).
Ne bo odveč, 6e pogledamo, kako so zadruge razdelile čisti dobiček:
Investicijski sklad.......din
Rezervni sklad........n
Socialni sklad.........„
Obratni sklad.........„
Kulturno-prosvetni sklad .... Sklad za živinorejo, sadjarstvo in
poljedelstvo.........„
Razdeljeno med člane (največ v obliki reprodukcijskega materiala) ............„
Za kritje izgub . . i.....„
Ostali akladi.........
Skupaj ¿m
37,645.156,-830.307,-25.000,-43,070.160,-2,548.000,-
11,333,000,-
6,856,412,-307.350,-6,619,945,-109,240.330,-
( 34,30'VS ^
0,800.1) > 0,02", o) 39,40°-j ) 2,30% )
( 10,30%)
( 6,1®% ) ( 0,20% ) ( 6,00 "a ) ( 100,00°'.) >
Pri tem smo opazili, da so zadruge težile predvsem za tem, da si ustvarijo visoka obratna sredstva, manj pažnje pa so polagale na dvig kmetijske proizvodnje. To se pravd, da pri zadrugah še vedno prevladuje škodljiva tendenca dajanja prednosti trgovini pred proizvodnjo. Vsekakor je visoki dobiček, ki so ga zadruge uresničile, rezultat trenutne konjukture cen kmetijskim pridelkom, zlasti pa še lesu. Sicer pa niso vse zadruge e-nako ustvarjale dobička. Tako je na primer osem zadrug imelo 2,349.82-5 din dobička nasproti šestim zadrugam, ki so imele 4,793.389,— -din dobička, medtem ko je ostalih 19 KZ imelo skupaj
za din 102,051.332,— čistega dobička. Vse K Z skupaj pa so imele konec leta za din 149,313.000,— knjiže-nega gotovinskega premoženja, stvarna vrednost obratnih in materialnih sredstev, ki so danes last KZ, pa je še daleč večja!
živinoreja in sadjarstvo sta glavni kmetijski panogi postojnskega okraja. Zato so bili tudi najaktivnejši odgovarjajoči odbori pri posameznih zadrugah, kot tudi pri sami Zvezi. Ti odbori vršijo selekcijo živine, skrbijo za njeno zdravje, pospešujejo mlečnost in zlasti skrbijo za vzrejo kakovostnega plemenskega naraščaja. Vse KZ imajo skupaj 10 plemenilnjh postaj, na katerih je 299 plemenskih is:kov in
11 merjascev. Tu moramo omeniti vzorno plemenilno postajo za vso Loško dolino, ki se zdaj tam urejuje. Ta ima že 6 bikov, 4 merjasce in 5 plemenskih svinj in je ena največjih v Sloveniji. Na splošno pa je postojnski okraj precej bogat na plemenjakih. Ima skupaj 68 bikov, od katerih imajo zadruge 45„ državna posestva 15, osem pa jih je pri privatnikih.
Važna pomoč živinorejcem je rodovnik. Lani so vpisali vanj 378 krav, 153 telic in 15 bikcev v po-stanjskem okraju, razen tega pa se seveda vodi stalen rodovnik za vso plemensko živino. Na splošno prevladuje sivorjava pasma, ki so jo strokovnjaki spoznali za najprimernejšo v naših krajih. Zaradi pospeševanja in splošnega napredka živinoreje so bile lani tri velike živinorejske razstave, ki so prav lepo uspele-. Bile so v Loški dolini, v Novi vasi in Ilirski Bistrici. Raz-stavljalcem je bilo v obliki nagrad razdeljeno nad pol milijona dinarjev.
Pred zadruge se postavljajo nove in velike naloge, živinorejski odbori bodo morali misliti posebno na razširiterv vzrejnih področij, na nabavo piemenjakov, na uvedbo molzne kontrole za vse rodovniške krave, rta organizacijo prodaje plemenske živine na plemenskih sejmih, prodaje klavne živine in mleka, posebno še zato, da se s tem onemogoči delovanje raznim špekulantom.
Postojnski okraj im-a po lanskoletni statistiki 18.803 goveje živine. V perspektivnem desetletne:« načrtu je dana prednost kvalitetnemu izboljšanju plemenske živine pred Številčnim povečanjem,
Zelo važna je prehrana živine. Podatki kažejo, da je govedo v postojnskem okraju precej podhra-njeno. Zato se bodo morali živi-
norejski odbori predvsem boriti rudi za odpravo primanjkljaja krme, kar je skoraj povsod resen problem. Te primanjkljaje bo treba kriti iz lastnih pridelkov in je treba zato storiti vse za dvig proizvodnje živinske krme. To pa bo mogoče doječi le na ta način, da se povsod uredijo gnojišča, vsako leto nabavi približno 1000 vagonov umetnih gnojil, odločno je treba povečati posejane površine krmilnih rastlin ;td. itd. To se bo potem odraslo seveda tudi na mlečnosti krav, ki je za zdaj odločno premajhna. Povprečno daje zdaj krava v postojnskem okraju do 1300 litrov mleka na leto, morala pa bi dajati in bo, če bo imela dovolj dobre hrane, tudi vsaj 1700 litrov na leto.
Lani je bila izvršena tudi decentralizacija semenske službe. OZZ je od »Semenarne« prevzela vso tozadevno organizacijo razen uvoza semenskega krompirja. Najvažnejša naloga poljedelstva v postojskem okraju, postopna preusmeritev poljedelstva na pridelovanje semenskega krompirja in krompirja sploh, kar je v skladu z naravnimi pogoji okraja. Okraj spada po svoji legi in geološkem sestavu tal med najugodnejše predele Slovenije za pridelovanje semenskega krompirja, če bi lahko dosegli, da hi se samo na polovici kromptirjevih površin prideloval namesto merkatilnega semenski krompir, bi prt povprečnem donosu 80 stotov na ha predstavljalo ob malenkostnem zvišanju proizvodnjih stroškov povečanje narodnega dohodka za približno 50—60 milijonov din! OZZ bo prihodnje leto uvozita iz Holandl-je (letos so to prepre-iile velike poplave tamkaj) štiri vagone njihovega semenskega krompirja, kar bo potem baza za nadaljnje pridelovanje semenskega krompirja.
(Nadaljevanje in konec prih.)
jim je v lepih besedah orisal položaj v naši domovini in napore, ki jih mi vlagamo v graditev močne in neodvisne Jugoslavije, domovino svobodnih in ponosnih ljudi.
Vsi prisotni so njegov govor navdušeno pozdravili in se mu zanj tudi prav lepo zahvalili. Poudarili so svojo privrženost staremu kraju in se za ganljiv sprejem prav lepo zahvalili. Nastal je vsesplošen živahen pomenek mod znanci, najlepši de! pa je pričel, ko so se zbrali člani, moškega pevskega zbora SKUD .Stane Semič - Daki iz Postojne, ki so gostom zapeli nekaj .lepili narodnih in borbenih pesmi. Gostom je potj-i tako ugajalo, da so bili kar zamaknjeni in so pevcem navdušeno ploskali.
•Že lepote jame so goste silno im-presionirale. Baraga Stanko, ki je že 22 let v ZDA, je kar vriskal od navdušenja in je dejal, da bi morali videti vsi Amerikami. Gospi Troha Jenmie iz Babnega polja ja dejala, da bo o tem pisala v Ameriki. Vsi so bili edini, da kaj takega še niso videli in da se je že zato izplačalo priti pogledat v staro domovino.
Omeniti moram še veliko zavest naših ljudi, ki živijo v Ameriki. Tako je gospa Zabukovčeva iz Starega trga že 51 let v- ZDA, pa še prav lepo in tekma- ter brez napake govori slovensko.
V Postojni jo tudi primer, da sta se oče in sin videla prvič v življenju. To je tovariš Penko Albin, gledališki igralec ,ki se mu j o oče pred njegovim rojstvom odselil v ZDA, pa ga je zdaj prišel obiskat. Brko
Dekani
X soboto je -v dvorani zadružnega doma nastopilo MKUD aUdamik-.: iz Herpeij. Najprej so nastopili dijaki nižje gimnazije z mladinski) igro, drugi del gostovanja pa je izpolnil pevski nastop. Iz mladih grl so privrele številne narodne, partizanske in umetne .pesmi. Preseneti! nas je bogat program in odlična izvedba tudi težjih skladb.
Z istim programom so mladi .pevci nastopili v nedeljo .tudi v K->j>n:.
S.
Škofije
Podjetje Intereuropa bo v kratkem odprlo na bloku v Škofijah svojo špeditersko predstavništvo, ki bo prevzelo razne posle izvoznih in uvoznih podjetij obeh okrajev pri izvažanju in uvažanju raznega blaga v našo c-ono. Pri tem predstavništvu bo turistom in gostom za razne informacija na razpolago tudi predstavnik potovalnega urada ADRIA v Portorožu.
VINJENI MOTORIST SE JE ZALETEL V SKUPINO VOJAKOV
Prometni odsek Narodne zaščite v Kopru je zabeležil v nedeljo dve. prometni nesreči. Ob 20.50 je z motornim kolesom zavozil v jarek na cesti med Strunjanom in 'Portorožom 26-.letui Franc Muzc.f iz Izole s sovoza-četu Petrom Hvalo. Oba sta dobila lažje poškodbe.
Ob 22. uri pa je Aleksander Fur-laučič iz Milj zavozil z motornim kolesom v skupino vojakov iu pri tam teže poškodoval deseta rja JLA Učeviča. Tudi sa.m je utrpel l^žje poškodbe.
V obeh primerih je bila vzrok nesreče vinjenost vozačev.
STRELSKO TEKMOVANJE KOPRU
V nedeljo je bilo na koprskem strelišču okrajno strelsko tekmovat nje. Nastopilo je 11 ekip, med katerimi se je najbolj odlikovala ekipa Portoroža, ki je prejela strelsko diplomo. Med posamezniki so se najbolj odlikovala: Toni P.eboL 12 Portoroža, ki je prejel prvo diplomo, AJdo škerc iz Marezig (II, diploma), Avrelij Pirjavec iz Portoroža (III. diploma), Rafael Beržan iz šmarij (IV. diploma) in Edi žerjal iz Kopra (V. diploma).
Elektrifikacija Istre naglo napreduje
Lansko leto, ko so se začela prva dela za elektrifikacijo Istre s pričetkom graditve daljnovoda Ocizla—Crnikal, je marsikdo zmajeval z glavo, češ »V Istro vsak samo pogleda, potem pa pri tem ostane«. OLO pa je to pot mislil drugače. V dveh letih je treba elek-trificirati vso Istro, nad 40 vasi, in nad 15 vasi v Brkinih. V lanskem letu so bile elektrifikacirane razen Hrastovlja vse vasi v občini Crnikal in brkinske vasi v občini Vreme.
V letošnji zimi je bilo možno ob ugodnem suhem vremenu uspešne nadaljevati z delom tako, da je v tej zimi in zgodnji spomladi električna luč zasvetila v Golacu, Poljanah, Smokvici, Kocjančičah, Popetrah, Galantičah in Poletičah, Vse to ogromno delo je bilo mogoče izvršiti s požrtvovalnim delom Uprave za elektrifikacijo pod vodstvom tov. Perjančiča in Rapotec Cirila, ki sta vložila ogromno truda in pokazala veliko samoinicia-tivo kot organizatorja in operativca.
Okrajni ljudski odbor Sežana posveča elektrifikaciji Istre in Brkinov vso pozornost in skrb, kajti le malo investicijskih sredstev je bilo do sedaj zagotovljenih po proračunu.
Skoro vsa sredstva je moral OLO kriti iz lastnih sredstev. Mnogo so k uspešnemu delu seveda pripomogli tudi prebivalci sami teh vasi, ker so pri elektrifikaciji izvršili mnogo težaških del kot izkop jam ter prevoz in postavljanje drogov. Posebno so se pri prostovoljnem delu izkazali prebivalci brkinskih vasi, medtem ko v Istri v nekaterih vaseh ni bilo za to mnogo zanimanja.
Za praznik L maja je električna luč zasvetila v nadaljnjih 7 vaseh; Prapročah, Truškah, Buča jih, Ko-zlovičah, Zabavljab, Jurasih in Trseku.
Za elektrifikacijo teh vasi je bilo v letošnji spomladi zgrajenega čez 5 km daljnovoda iz Gračišča do Bučajev in od tam so razne vasi še čez 7 km nizke napetosti. V Bu-čajih je bila zgrajena tudi trans-' iorniatorska kabina za odvod nizke napetosti.
Istrani v teh vaseh so imeli zelo svečan praznik 1. maj. Ob tej priliki so imeli v Bučajih lepo zborovanje in prireditev, katere se je udeležil tudi predsednik OLO Petri-r.ja. Danilo in podpredsednik Ov-čarič Anton.
Pri elektrifikaciji t.eh vasi so se posamezniki pri delu zelo izkazali. Član odbora za elektrifikacijo vasi je napravil sam čez 100 ur prostovoljnega dela. Rozman Karel iz Popeter je prav tako napravil sam 100 ur, Marsič Alojz 40, Maršič Anton iz iste vasi 54 ur.
Uprava za elektrifikacijo vlaga vse napore za dograditev daljnovoda iz Gračišča do Sočerge v dolžini 4 in pol km in iz Črnega kala do Hrastovelj v dolžini 3 in pol km, S temi daljnovodi bo možno napeljati nizko napetostno omrežje v poslednjih 8 vaseh Istre, s čemer bo elektrifikacija v teh krajih zaključena.	J. V.
Gospodarska dela v Strmci
Na čast IV. kongresu OF-SZDLJ, se je pričelo v Strmci živahno delo. Evo največjih in najvažnejših del pa je vsekakor graditev 1 km dolge poli.
To pot je imela vas že večkrat v načrtu toda žal —- vedno je ostalo le pri načrtu. Niso mašli človeka, ki bi s svojo odločnostjo in voljo spravil ljudi k uresničitvi tega načrta.
V mesecu marcu t. 1. pa so se tov. predsednik dosedanjega OE odbora in se nekaj ljudi (naja.gilj.uejši med njimi tov. Ogrizek Anton in Jenček Ivan) postavilo na stališče: pot se mora zgraditi 1 Načrt je bil takoj narejen: vsak kdor bi imel senože-tii ob tej poli, more prispevati nekaj delavnih dni.
Kakšen pomen ima ta pol? Na tn vprašanje bi kaj lahko odgovorili va-šeani in vsak dnngi, ki bi le enkrat videl ¡poti iz teh senožcti. Velika strmina, obupno razdrta po! po hudo-
urnikih, ne. pretiravam, če trdim da tako pot ogroža življenje ljudem in živini. Če bi človek mogel kalkuli-rati še škodo na vozovih in dragem materialu ter zamudo časa, bi številke wme »vpile« po temeljitem popravi, lu poti.
Prav ta pot bo »odrešila« več po. ščitnikov težkih skrbi. -Na tem območju posedujejo 32 parcel s približno 80 ha travnikov.
Strmca v poletnih mesecih nama vode! Ljudje mgibljejo ka'ko priti do nje. Zato bi bilo nujno, da bi občina Postojna priskočila tem ljudem na pomoč s kakšnim strokovnjakom, ki bi ugotovil vir vode in izdelal potreben načrt. Za to namen imajo že 93 tisoč din, kar pa bo seveda malo. Delo bi opravili sami. Vašča n i so prepričani, da jim občina ne ho odrekla najnujnejše pomoči.
Problemi, iki so razjedali vašeane več desetletij, so se začeli reševati šele zdaj na pobudo organizacije OF-SZDLJ.	I, V.
Še nekaj o okolici Štjaka in Vrabč
Pocr.si vje pride. Pred časom, smo omenili, da moramo misliti na kakšen traktor, če hočemo pospešiti pot. našemu kmetijstvu in je ta sedaj že prišel na Vrabče in dela že več kot mesec dni. Ljudje vidijo., da jim to prihrani obilo truda in za veseljem spremljajo zrigolane brasde orjaka.
Pa tudi štjak ne bo izostal pri •tem, čeprav je štjak bolj bogat na trteh kot Vrabče, ima sorazemrno težje rigolanje, ker je trta doma 13 V rebreh in je za rigolanje zelo neprikladen teren, se bo pa počasi še marsikaj napravilo, ker danes zgleda, da. je nemogoče.
Verjetno bo ob takih prilikah, zlasti od strani šoferjev pohvaljena cesta štjak—Vrabče, kjer jo žt: več let upravlja voda.	S. K.
Iz Gerknšce
V	dneh od 25. -1. do 30. i. smo priredili dijaki IV. razreda nižje gimnazije v Cerknica poučni in zabavni izlet v Dubrovnik pod vodstvom učitelja R.B. Vozili smo se tja z ladjo in si tako ogledali našo dalmatinsko obalo ter si ina podlagi tega ustvarili naravno sliko o na-š-.m divnetn Jadranu. Obenem smo spoznali večino naših otokov in tudi življenje prebivalstva. Ogledali smo si obrežna mesta, zlasti pa zgodovinske kraje Šibenik. Split, najbolj podrobno pa Dubrovnik. Navdušeni smo bili nad lepoto našega Jadrana, .-■poznali smo še bolj važnost morja za vsako državo, zato smo ga še bolj vzljubili.
V	Dubrovniku smo si ogledali vse znamenitosti, zlasti pa slike, slavnih slikarjev. Vse nas je zanimalo, zato smo si dokaj obogatili svoje znanje.
Ob povratku smo se vozili z vlakom preko kršne Like in videli vse napore naše ljudske oblasti, da bi ustvarili iz teh kraških polj rodovitna pnlja in olajšali življenje Liea-nom. Ogledali smo si tudi Karlovae 111 se vrnili skozi Dolenjsko domov.
Izlet so nam omogočila naša gospodarska podjetja z velikodušnimi podporami. LIP Cerknica je daroval v ta namen 12.(100 din, Kmetijska zadruga 8.00 dim, Vino 2000 din, ZB 1.000 din, t «kupnem znesku 23.000 din, ostalo pa smo med letom, zbrali sami.
Vsem darovalcem «e dijaki IV. razreda nižje, gimnazije v Cerknici tem potom naijskrciieje zahvaljujemo. Znali bomo ceniti njihov dar v bodočem življenju, lzlel nam bo ostal vse življenje r spominu, pa tudi naši darovalci.
JCer pa obiskuje našo gimnazijo tudi nekaj dijakov iz sosednjih Begunj. so se ti s prošnjo za podporo obrnili na kmetijsko zadrugo r Begunjah. Bilo pa je zaman, ker Ic-ta ni imela razumevanja za potrebo dijakov. No. pa tudi njim «rojevrstna hvala!
Dijaki
IV. razreda nižje gimnazije Cerknica. Zanje: Zagorjan Ljerka, Žnidarštč Vika. Tomšič Pavel, Otoničar Janez.
kmečka hiša v Pivki
m
Petelin ju na
Šahovs&o prvenstvo Idrije fe osvojil Danilo Sever
Pred kratkim se je končal turnir za letošnje šahovsko prvenstvo Idrije. Prvo mesto je osvojil Danilo Sever s 7 in pol točkami pred Trohom s 6 in pol točkami ter Hladnikom in Vidmarjem. Turnirja se je udeležilo 12 igralcev. Precej uspehov ,sO dosegli učenci rudarske šole, ki so se za ta tunir skrbno pripravljali. Četrto kategorijo so osvojili trije novi igralci, trije pa so jo potrdili.
Postofia ss bori n sv©|@ itepiiti
Po Postojni še vedno lahko vidimo premnoge žive priče preteklosti, ki bi že zdavnaj morale v interesu turističnega razvoja izginiti. Tako tujca že na vhodu v Postojno pod štefinom pozdravlja raz steno bivša italijanska Postu-mia. Potem pa si kar po vrsti sledijo skozi vso Postojno po Tržaški in Ljubljanski cesti same ljubkosti : obstreljevane in razdrte hišne fasade, napol podrta kapelica, neometani hlevi in hišna pročelja, zanemarjena dvorišča. Po cestah se sprehajajo psi in kokoši. Te še najraje brskajo okoli mestne restavracije in po traticah pred samo mestno občino. Pravo čudo je, da še ni nobeni kak avto pre-strigel nit življenja.
Vendar pa so pri vsem tem tudi objektivne težkoče. Tako na primer Narodna banka nima za letos potrebne kvote in zato posamezna podjetja, ki bi morda hotela reno-virati pročelje svojega poslopja, tega ne morejo napraviti. Nekateri privatni lastniki stavb morejo le počasi zmagovati relativno zelo visoke stroške za popravilo svojih poslopij. Ljudski odbor mestne občine je storil vse, da zagotovi mestu za letošnjo sezono kar najlepši izgled. Popravljali bodo mnogo stavb po mestu, toda čakuti morajo, da sc vreme ustali. O'} takem deicviv.m in mrzlem vremenu, ki vsak čas nosi ce'o še sneg s seboj, bi bilo odveč cel.i misliti na kakš-
na popravila ter bi bil to proč vr-že;t denar. Pač pa so ljudski odborniki sklenili, da bodo blokirali v banki denar stanovanjskega fonda rekaterih privatnikov, ki norelo popravljati svojih hiš, čeprav je ta denar za to namenjen. S tem denaijem bodo pntsm plačali podjetje, ki bo izvrši'-.") potrebna dela.
Veliko skrb in pa-uijo turističnemu napredku in zato olepšavi mesta Postojne posveča posebno Turistično društvo; Njegovi člani neumorno posečajo vse javne lokale in druge objekte, ugotavljajo pomanjkljivosti in potem dajejo smernice za izboljšanje. Tako je bilo že precej opravljenega in Postojna se vse bolj dviga iz skorat osemletne otopelosti. Počasi izginjajo zadnji sledovi vojne vihre. Dela za ureditev Titovega trga se približujejo svojemu koncu. Ko bodo tudi ta gotova in ko bodo popravljena vsa razbita pročelja, bo Postojna imela vsaj približen videz mesta in okrajnega središča. Potem pa bo še treba redarja z zanko, ki bo po mestu pse in kokoši lovil. Postopoma bo potrebno urediti še mnoge stvari, vendar lahko upamo, da bo do Postojnskega tedna, ki bo konec avgusta, v glavnem položaj še kar povoljen, vsaj kar zadeva hišna pročelja. Je pa v cvezi z ureditvijo mesta Postojne še polno problemov, na katere se bom ob priliki še povrnil.
BRKO
LOJALNA ALI NELOJALNA KONKURENCA?
Prcii nekaj dnevi je bil gralt v stročju precej dražji kot je sedaj. Zadruge, odkupna podjetja in kmetje so težili za tem, da bi bile cene zadovoljive na vse strani. To je zelo prav, če .. .?
Konkurenco imajo nekateri radi. drugi pa ne. Kmetje jo čakajo, odkupna podjetja pa se med seboj rav-sajo. Nič izmišljenega ali žaljivega. Rad postrežem z dejstvi.
Pri Randclju pod Padno, ki je še na ozemlju koprskega okraja, je neko odkupno podjetje iz bujskega okraja odkupovalo grah kar — 30 din draže kot naše zadruge in podjetje »Fructus«. Seveda so kmetje kar drli skupaj z grahom. Kdo bi tudi ne gledal na zaslužek!
Na vse to pa so nekje (v Šmarjah. ali v Kopru) tako napravili, da so prišli na lice mesta organi Zaščite, ki so »škodljivce« — konkurente spodili. Ti pa so se znašli in so na svojem ozemlju onkraj Rokava začeli odkupovati. Kmetje so nato vozili tja in »Fructus« jim ni mogel do živega. Da nekaj ukrene, je »Fructus« začel odkupovati pri Fernu še 10 dinarjev draže kot Bujčani. Kmetje so bili konkurence veseli. Govorili so, <la bi moral tudi »Fructus« tako poiskati tržišče kot Bujčani in ne s silo pritisniti 1111 konkurenta. »Frurtusu ni vzdržal konkurence in sta se podjetji zmenili za enotno ceno. Tako so bile cene avtomatično zvišane — in konkurenca, ki bi bila morda pomagala zadrugam, podjetjem in kmetom, da bi se v bodoče zanimali za planiranje kmečkih pridelkov. je bila že v kali zatrta!
Kmetje sedaj pravijo, da je bila konkurenca vsekakor zdrava, saj bi ctfie same padle z naraščanjem pridelka l'H se potem tudi primerno ustalile. Nezadovoljni so s postopkom. da so bili poslani miličniki nad trgava- in ne trgovci, kot bi bilo treba. Tako govorijo in sodijo ljudje J>'< tem, kar so videli in ugotovili. Pričakujejo pojasnil in razčiščenja vprašanja od tistih, ki so odgovorni.
' P. H.
ZAKAJ NI PLINA V KOPKU?
Podjetje ISTRA-BENZ v Kopru je la.ni uvedlo kuhalnike s plinom BUTAN, ki ga nabavljajo v Lendavi. Naše gospodinje so bile zlasti v poletnem času zelo vesele te pridobitve, toda njihovo veselje je kmalu minilo. Lansko poletje je podjetje cstalo brez plina in go^ spodinje so hodile zaman spraševat, kdaj se bo stvar uredila. Uslužbenec podjetja jih je potolažil. naj malo potrpijo, da dokončajo v Lendavi montiranje črpalk.
Letos poleti se je stvar ponovila. Podjetje utemeljuje pomanjkanje plma s tem, da primanjkuje jeklenk. Popolnoma razumem.1, d:> je naša industrija preobložena z delom in da ne more zadostiti vsem potrebam, vendar smatramo, da bi se lahko podjetje ISTRA-BENZ malo bolj zanimalo Z2 to stvar, saj bi lahko poslalo prazne jeklenke na polnjenje v Lendavo. Pred podjetjem stoji namreč vrsta praznih jeklenk, in menda čaka., da se bodo same od sebe napolnile.
Mislimo, da bi se z malo dobre volje ta stvar prav lahko uredila.
P. -
KDO BI ZNAL ODGOVORITI NA TO VPRAŠANJE?
V	Protituberkuloznem dispanzerju t Postojni je dne 12. maja čakalo nad 100 ljudi za pregled. Med temi jc bilo tudi. več mater z dojenčki, ki so nestrpno prekladale svoje malčke z desno roke na levo in obratno. Vsakokrat, ko so se vrata odprta, se je vsa skupina čakajočih zaletela naprej. Naravno, da je vsak hotel bili prvi, saj so bili vsi naveličani čakan ja. Pregled se je. začel ob 10. uri. Zdravnik opozori ob 11. uri, da ne more. več pregledovali, ker se mora vrnili v Ljubljano. Vsi ljudje od blizu in daleč pa morajo prav tako domov.
Marsikdo vprašuje, koliko časa s" bo to še. ponavljalo? Velikokrat so nekateri že. prišli z upanjem, da pridejo na vrsto. Vsak prizadeti bi rad ved'!, kaj ni prav v njegovi, notranjosti.	LELA
KOMU NAJ ŠE VERJAMEMO?
V	Resoluciji o političnih in organizacijski'': vprašanjih IV, kongresa SZDLS je v peti točki rečeno:
«Vzgoja mladine v političnem moralnem pogledu sodi med glavne naloge' Socialistične zveze. Zato m dovolj, da njene organizacije od časa do časa razpravljajo o tem vprašan ju. marveč je potrebno, da. se -vztrajnim političnim delom neprenehoma borijo za socialistično vzgojo naše mladine, v šoli in izven nje. da zategadelj dejavno in neposredno pomagajo mladinskim .prosvefnim. te-lesnoi vgojni min drugim organizacijam. Prav posebno pa mora bi" njihova pozornost posvečena Društvom vrijateljev mladine, in jim nudili vso pomo tako moralno, organizacijsko in materialno.
V	Postojni je v zvezi s to točko predaval v okviru Ljudske univerze sekretar okrajnega komiteja ZKS tovariš Matevž'11 ace. Poudaril je, da to velja posebno za vasi in da bi morale te imeti dobre učitelje. Obema naj bi dale čim več investicij za kulturne domove, za pospeševanje kmetijstva. živinoreje in sadjereje.
V	resni zvezi, z vsem prej narejenim je primer, ki ga bom navedla v nasledn jem :
Šolska upraviteljica iz Bukovja (Postojna) je z največjo težavo pridobila mladino za učenje igre. Večkrat je že obu.pavala. da ne bo uspela. pa je z vztrajnostjo in dobro voljo le premagala največje, ovire. ,\«-učila je. igro. nekaj zborovskih pesmi in deklamacij, kar na vasi ni ravno lahka zadeva.
Sedaj pa nastaja vprašanje: Kje igrati? Nekateri so mnenja, da bo že šlo z dobro voljo, saj je občina obljubila 4 kubične metre desk za oder. Teh desk pa ni od nikoder Predsednik je gotovo pozabil na oh-ljubo, ali pa misli, da je že obljubili dovolj.
Zadeva je za učiteljici vsekakor zelo if-rodna in prav nič manj za predsednika sveta za k uit um in prosveto na občini.a ki nima toliko besede, da l>i ustregel najmannjšnn zahtevam. Kam naj se tak učitelj potem še obrne, če hoče nekaj pokazati in doseči?	LALE
Godovič nad Idrijo v zadnjem snegu
3 m ú m 3 m m w
Ob rojstnem dnevu maršala Tita objavljamo odlomek iz XVI. poglavja Dedijerove knjige Josip Broz Tito — ,Veselje in žalost zmage, v katerem nam kaze Tita kot državnika.
Ustanovitev skupne vlade je bilo še vedno eno izmed osnovnih vprašanj, s katerim se je ukvarjal Nacionalni komite. Z vseh struni so pritiskali.. Nekega dne je general Wilson, zvezni komandant Sredozemlja, povabil Tita, naj pride k njemn na obisk v 'Caserío, v Italiji, l-toeasno se je zvedelo, da je v Italiji tudi kralj Peter in da je možno, da postavijo Tita ¡vred gotovo dejstvo, to je. dase bo moral sestati pri genera-•lu Wiilsonu s kraljem Petrom. Razen tega je še nekaj drugih vzrokov govorilo za to, da bi bilo bolje, da Tito ne sprejme povabila komandanta Sredozemlja.
Tako je GK odločil, na Titov predilloig. da to pot Tito ne bo šel na obisk h generalu W/iilsonu. Wilsonov glavni stan je sprejel to sporočilo zelo nejevoljno, kajti bili so prepričani, da bo Tito priseli.
Obisk so tako odVžili, izvršil pa se j" 10. avgusta 19-11. Sestanek' z generalom Wilsonom je bil le -lo-rmal-nega značaja. S svojim vedenjem je tudi general napravil popolnoma drugačen .vtis kot ostali zavezniški komandanti v Italiji, kot n. pr. general Alexander a'li ameriški general Eakers. V vedenju generala Wilsona so Jugoslovani čutili, da so manjvredni. Edini bolj vedri trenutek tega sestanka je bil za časa kosila, ki ga je general Wilson priredil Titu r čast. Posluževali so italijanski natakarji. Titova dva oborožena spremljevalen pa s.ta jib sumljivo opazovala, ker sta slišala, da .govori eden izmed njiju srbsko. Pomislila sta. da je to kakšen fašist, Iti je bil v Jugoslaviji z okupatorskimi četami, pa sla Se ustrašila za Titovo življenje. Zato sta s svojima puškama ves čas kofčila stala tesno ob njegovi strani. Zaradi tega je bila situacija zelo mučna. Takrat se je najprej začel smehljati gostitelj, potem se je zasmejal Tito in za nji.ui vsi prisotni. Tito je nato dal znak svojima sprem-Ijevalciuua, naj se umakneta.
Istega večera je. priredil tudi general 'Eakers, komandant petnajste ameriške zračne armiije. v svojem štabu na čast Titu sprejem. Eakers je napravil na Tata vtis odkritosrčne, -ga. človeka, vojaka, ki razločno pove to. kar misli,.
Potem je dobil Tito še poziv generala Alexandra, komandanta osme arm'lje. naj .ga obišče na. trumi i. v nji :grr,'; in štabu pri bolseu-kem jezeru, sover.no od Rima. Na pot j - šel Tito z letalom .skupaj •/. generalom MaoLew.oii) In s «rojim spreni-hv/n.
ga, Churchilla, na kakšni bojni ladji in. če bo tam tudi kralj Peter, bo pač ¡govoril tudi z .njim.	I
Nato je Churchill zamahnil z roko. Prepričal se je, da iz te moke ne bo kruha. Pozneje je še v razgovoru omenili .kako bi biilo, če bi Tito sprejcil kralja Petra v Jugoslavijo kot letalca. Nato je Tito odgovoril :
»Naj le puhle in naj se bori, kot se borimo vsi drugi!«
Razgovor je (prešel na odnose Jugoslavije in Bolgarije. Churchill je vprašal:
»Kakšni so vaši odnosi z Bolgari-j o ?«
Na to vprašanje je Tito odgovoril, da se bodo odnosi razvijali v znamenju bratstva, kljub sedanji situaciji.
•Nenadoma je v razgovoru Churchill vprašal, ali mislimo v Jugoslaviji vzpostavi t i socializem po vzorcu Sovjetske zveze.
Tito je odgovoril, da nam bodo sovjetske izkušnje pač koristne, a prilagoditi jih bomo morali svojim pogojem. Churchill je potem govoril, da je situacija v Srbiji drugačna, da kmetje tam ne marajo partizanov, ampak hočejo Dražo Mihajloviča. Pripomnil je še, da moramo srbskemu maroifii dati priložnost, da se svobodno odloči, kajti Stalin je imel največje težave prav s kmeti.
Potem so še diskutirali o vprašanju Is tire in Trsta. Churchill je govoril nedoločno. Rekel je, da bo Trst važno oporišče za zavezniške ¡akcije proti Avstriji.
Potem je Churchilli peljal Tita v svojo delovno sobo in anu na zemljevidu pokazal razvoj operacij na zavezniških bojiščih. Ravno tiste dni bi so morala pričeti invazija južne Francijo.	i
Churchill je še priredil banket v Titovo čast in izmenjala so prisrčne zdraviice.	■■
Ravno v času tega sestanka s Churchillom je dobili Tito sporočilo vrhovnega štaba, da so druga, pota in sedemnajsta divizija prodrle v Srbi. jo, raizibiile Nemce, Bolgare in četni, ke na Kopaoniku ter se združile 9 srbskimi divizijami v Toplici. Tudi nadaljnje operacije, so se razvijale zelo ugodno. Partizanske ediniee so prodirale vedno bliže Savi in Donavi. Ti it o je takoj odredil, naj gredo v Srbijo še druge ediniee: Prva pro-letairska divizija, Šesta proile!ar.-.'ka divizija in Dvanajsti korpus.
¡Potem se je Tito vrnil ¡na Vi-. .Medtem se je začela velika sovjetska ofenziva v Romuniji. Ediniee Rdečo armiade so razbile Romune in Nt m- i <e ter se spuščale proti Donavi. Bli- i žal se je dan njihovega svidenja z J odinicami .Narodnoosvobodilni1 voj. j fke Jugoslavije. To se je zgodilo 6. j septembra 19-11,	j
Tov. Zakrajšek Milan se je tudi popeljal. Letalo je »Matajura, s katerim se je prejšnji teden ubil naš pilot Kladiiar-Bibi v Grazu v Avstriji
nekako kar ni hotelo vžgati in se je zato danes pridrevil na letališče kapetan Leo kar s celo premično delavnico — avtomobilom. Cedo in Tone pa sta se samo nasmehnila. Dva, tri obrate, kontakt — in že je elisa zapela brnečo pesem letalskega življenja. Majhno letalo ja to, dvosedežno, domače konstrukcije, izdelano v tovarni Letov v Ljubljani. Le motorček je uvožen, francoski.
Ko si s Tonetom privezujeva padala, opazujem,,nebo. Jutranje sonce, ki je obetalo tako lepe vreme, počasi grozijo zakriti oblaki, precej močan veter piha od Ravbarkoman-de, kjer ima po ljudskem verovanju burja mlade. Naju pa ni kar nič strah, sklenila sva samo, da ne bova letela v preveliki bližini meje, ker bi naju veter lahko zanesel preko, to pa bi povzročilo cel kup nevščenosti. Z drsiva preko letališča in že iz višine pozdravljava Pcstojnčane, ki se ozirajo v nebo. Se pozdravni krog, nato pa se u smeriva levo od Nanosa v Vipavsko dolino. Pod seboj vidim kot na dlani vso Pivško kotlino, ki jo na vzhodu zapirajo Javorniki s svojimi mogočnimi gozdovi, na zahodu pa gola pobočja Nanaša. Tudi na severu je gozdnato višavje. Pod njim se f.krivajo velike kraške jame, levo od naju pa se razteza Kras, za katerim slutim morje in našo bolečino — Trst.
ko smo se umikali iz štomaža ob Cavnu ria Predmejo. Kar nasmehnil sem se, ko sem se spomnil majhnega in debelega italijanskega generala Ce>uttija, ki je včasih gospodoval in se šopiril v Novem mestu, zdaj pa s^ je držal mule za rep in ga je ta vlekla v hrib. Ob kapitulaciji Italije je trdil, da je »vedno za partizane in da bo zdaj prvi bo-»ac »coTitro i maledetti Tedeschi«. Hotel je čimprej v Italijo in mi smo mu dali možnost, da je lahko potoval do Primorske z nami. Bil je kaj smešna pojava in nam je s svojimi debelimi, izbuljenimi očmi pripravil marsikatero zabavno minuto, ko je vsakomur, ki ga je hotel poslušati, deklamirai svoj večni »io, generale Cerutti, sono primo par-tiggiano.. .:<
Sedemindvajsetega septembra 1943 smo se morali pred ogromno nemško premočjo umakniti tudi z Gore. to j» s Predmeje in Otlice globlje v Trnovski gozd. Slabo vre-mi je preprečilo, da jaz, ki sem bil določen, da penesem poročilo v Glavni štab, nisem mogel pravočasno vzleteti z letalom. To so potem Nemci seveda našli in zažgali, jaz pa sem mora! naslednji dan iz Kozjih sten peš na dolgo pot v Novo mesto, odnosno na točko 20, Tovariši, ki so. pošiljali pošto — Leskošek, Ambrožič, Brajnik, Pere in drugi — so bili kmalu po mojem
Maršal Tito si ogleduje vaje J LA
S seboj je vzeil tudi Tigra. Po poti je letalo krožilo nad raznimi bojišči, posebno si je ogledalo Gassino.
Tito je sedel spredaj pri pilotu, ki ga. je vprašal, ali morda želi pilotirati. Pokazal je Titu osnovne obrate i:i mu predal v roke komandno palico ravno, ko je letalo zavilo v velikem krogu nad Cassinom.
V tem trenutku se je pilot nasmehnil ter rekel Titu:
»Oprostite, moram v zadnji del letala. da vzamem cigarete. \i pa, pro-sinn, uravnajte letalo.«
»Ni bilo ravno prijetno«, je pozneje ¡pripovedoval Tito. »Ko je bilo letalo ravno je še šlo, toda potem so je nagnilo... Imel sem pa dveininut-no prakso letanja.«
Ko se je čez nekaj trenutkov pilot ¡vrnil, se je Tito vseeno prijazno smehljali. Letalo je nadaljevalo pot ¡proti Rimu. Toda naleteli so na burjo. oblaki so bili popolnoma črni. bliski so švigali okrog letala. Tito je predložil MaeLeanu:
«Obritim« raje proti morju. Če pa. demo, bo bolj mehko!
Medtem je postajal veter vedno močnejši! in Titu iso dali padalo. 1 -U-.časdio je dobil morsko bolezen in ko se je .letalo spustilo pri Boise-nu, se ni počutil raivno najbolje. General A'lexamdcr pa se- je izkazal za zelo prijaznega (gostitelja.
Po obisku fronte je šel Tito še v Run. Nikoli prej še ni bil v glavnem mestu Italije. Ogledal si je mesto in vse njegove znamenitosti, spremljala pa sta ga dva partizana i brzostrelkama na prsih.
Ko je prišel iz Koilosseuma. so ga
štafetno palico, potujejo tudi vsa odprta srca članov letalske organizacije, ki želijo velikemu sinu naše domovine še dolgo življenje. Med njimi so tudi naša, Primorska.
Letalski šport je pri nas še mlad, skoraj brez vsakih tradicij, in to velja še posebno za Primorsko. Letos pa smo napravili precej velik korak naprej v razvoju letalstva. Ustanovili smo letalski center za Primorsko, ki bo po svojem delovnem programu tehnično središče in koordinacijsko telo vseh primorskih aero-kluoov za vzgojo novega letalskega kadra. Zanimanje za letalski šport se je na Primorskem občutno povečalo.
Letalska štafeta, ki je letos nosila čestitke tovarišu Titu, je v naši republiki začela svojo pot v Ma-
riboru, nadaljevala pa čez Mursko Soboto, Celje, Novo mesto. Ljubljano in letalski center za Gorenjski v Lescah v Postojno, od koder so naši letalci ponesli štafetno palico v Pulj, kjer so jo prevzeli bratje Hrvati in bodo z njo nadaljevali zračno pot skozi vso našo domovino do Beograda.
Javili so nam. da bo letalo s štafetno palico priletelo v Postojno v ponedeljek. Hitro se je to razve delo po Postojni in na letališču se je popoldne zbralo kar precej ljudi, ki so hrupno pozdravili letalo, ko se je prikazalo izza Nanosa. Brez težav je pristalo in ko se je zaustavilo ob zbrani množici, ga je pozdravila vojaška godba. S pilotom je izstopil direktor jeseniške železarne, ki je predsednik jeseniškega aero-kluba in s kratkim, prisrčnim pozdravom izročil štafetno palico predsedniku postojnskega kluba. Po kratkem govoru je. bila lepa slovesnost zaključena, palica in čestitke pa so čakale v izložbi postojnskega Putnika, da jih letalo,, ki je medtem počivalo v hangarju, naslednji dan ponese v Pulj. To je zaradi zračnih vrtincev in podobnih nevšečnosti, ki jih povzroča gorski masiv Učke, najtežja etapa na poti. Polet je bil odločen za drugi dan, v torek, opoldne.
Nestrpno smo zvečer čakali Toneta, ki bo vozil letalo. Z njim se je najavil tudi sekretar Letalske zveze Slovenije Cedo. Pri večerji smo se z njima dogovorili, da midva s Tonetom dopoldne obiščeva z letalom še Primorsko in pozdraviva vse Primorce, zlasti pa še člane letalskih organizacij, s katerimi smo preko našega letalskega centra tudi povezani. Tudi oni so se pridružili čestitkam naših letalcev, jadralcev, padalcev iin modelarjev.
Jutro nas je našlo na letališču. Izvlekli smo iz hangarja letalo in ga vsega pregledali. Prejšnji dan
Ob Nanosu sva in letiva v njegovi višini. Močan veter nama pošilja pod krila in letalo se stresa, kot. bi se jezilo na plešastega starca, ki naju obpihuje, Malo dalje proti severu pa mu je teme že pokrito z bogatimi gozdovi, ki so v letih naše oborožene borbe za svobodo nudili gostoljubno zavetje tisočem primorskih partizanov. Prenekatere-ga je v svoja kamenita nedra zaprl tudi v večni počitek in prav malo je manjkalo, da nisem tudi jaz maja 1943 na njem našel svoj grob. Nehote se mi obude' ti spomini in se prehitevajo po vsem gorskem masivu, ki se od Nanosa nadaljuje proti zahodu, kamor letiva. Pod nama je Vipava, nato Ajdovščina, pred nama pa se že svetlika belina goriških zidov in za njimi zelena furlanska ravan — Italija. Zaželel sem, da bi tudi Slovenci tamkaj, odrezani od svojega narodnega telesa, videli letalo in čutili naš pozdrav.
Na-višavju nad Ajdovščino se od Cola do Premeje razteza področje, kjer je vsak kamen spomenik in priča borbe primorskega ljudstva za svobodo. Ves Trnovski gozd in dalje proti severu, kjer se je najpogosteje zadrževal štab slavnega devetega korpusa NOV, je posejan z grobovi. Ogromno sovražnikov je padlo ria tem področju, pa tudi mnogo partizanov je tu našlo svoj zadnji aom.
Spet mi je spomin utekel v tiste čase in zdelo se mi je, da vidim malo poljice pod Križno goro desno oa O t lite, kjer smo septembra 1943 imeli spravljen naš prvi partizanski avion. Ijuo je to malo dvosedežno italijansko lovsko letalo, ki ga je naš-a vojska iztrgala na ajdovskem letališču Italijanom iz rok. Ko je ogromna nemška vojna mašina pritisnila s svojo ofenzivo partizanske sile iz Vipavske doline v Trnovski gozg, smo tudi letalo preselili na Goro. Živo sem videl tiste dni,
Italijani spoznali in začeli so mahati z rokami in kazati na Tita ,s prstom:
»Tito. Tito ...«
Iz Rima jc šel Tito v Neapclj, kjer se je sestal 12. avgust a s predsednikom angleške vlade \\ instonom Churchillom. Sestanek je bil v vili bivše kraljice Viktorije. Ob tej priložnosti je ¡¡mel Tito s Churchillom več razgovorov. Prvemu sestanku je prisostvoval :le prevajalec. Drugemu sestanku pa so prisostvovali z jugoslovansko strani Sretan Žirjovič, VJatko Veleibi.t. dr. Šivbašič, Sava Ko. sanovič in drugi. Razgovori so obravnavali širok krog vprašanj.
Churchilli je začel s pohvalami naše vojske, potem pa je prešel na operacije v Jugoslaviji. Pripomnil je. da mu je ,žal, da je tako star in ne more skakati s padalom. Rad bi namreč prišel v Jugoslavijo in se tam boril.
»Saj ste poslali svojega sina!« jc rekel Tito.
V tem hipu je dobil Churchill solzne oči.
Glavna stvar, okoli katere so se sukali razgovori, je bilo vprašanje kralja Petra. Churchilli je vprašal Tita, ali bi se z njim hotel sestati. Tito se je skliceval na odločbo A V -NOJ. ki je kralju Petru prepovedalo poivralleik. Poudaril je še, da je krr.lj Peter nepriljubljen zaradi svojega zadržanja za časa vojne ter da ne sme storili ničesar, kar bi- oslabilo našo borbo proti sovražniku.
Churchill je še enkrat vprašal, ali bi -e -e.-itail s kraljem Petrom, pa čeprav samo na kakšni bojni ladji. Tito j,- (-.¡¡'govoril, da lahko obišče nje-
Med najmlajšimi športi, ld jim a Titova socialistična Jugoslavija >mogočila neslu-ten razvoj in na-Dredek, jc prav gotovo letalski. Po /sej državi so ustanovili aere-klube .n takorekoč iz nič ustvarili mate-•ialne pogoje za padalstvo, mode-arstvo, jadranje in motorno leta-ije. Danes predstavlja letalstvo nočno organizacijo, ki združuje in »zgaja vedno nove trdne in močne ijudi, ki osvajajo zračne višine in ri bodo v primeru potrebe tudi znali braniti našo domovino.
Tovariš Tito j o pokrovitelj Letalske zveze Jugoslavije. Letala na-;ih aero-klubov mu vsako leto v štafeti nosijo čestitke k rojstnemu dnevu. Vedno večje število ilanstva se vsako leto pridružuje tem čestitkam. Z letali, ki nosijo
odhodu napadeni v Kozjih stenah in so ji.h Nemci pošteno sprehodili po Trnovskem gozdu. Jaz sam pa sem tudi nedaleč od tam padel v nemško zasedo, ki mi je na mestu pobrala vseh šest spremljevalcev. Bil sem ranjen skozi koleno in da me ni težila ogromna odgovornost in pošta, ki sem jo nosil seboj, naj-brže ne bi bil sposoben nadčloveške moči, s katero sem se otresel svojih zasledovalcev. Brzostrelka jih je prisilila, da so polegli z nosom v travo in se sami niso nikoli več dvignili. To mi je omogočilo, da sem se zavlekel v gozd, v gosto grmovje, kjer sem od prestanega napora in izgubljene krvi izgubil zavest. Nikoli pa ne bom pozabil skrbi in ljubezni, ki so jo zame pokazali ljudje v samotni hiši v bližini, kamor sem se čez dva dni zavlekel, ko sem malo prišel k sebi. Nemcev ni bilo več, kmalu sem našel tudi neke izgubljene partizane, ki sem jih mobiliziral, da so mi pomagali naprej. Srečno sem vso pošto prinesel na točko 20 in ko jo je pokojni tovariš Kidrič odpiral, se mi je Maček-Matdja posmehnil: »Aha, si jo le enkrat izkupil...«
Vsi ti spomini so mi preblisnili možgane, ko sva letela mimo teh krajev, da sem zavijal vrat in hote! ugotoviti, če se morda ne vidi tista hiša, ki mi je takrat nudila
gostoljubno zavetje. Pa že je bilo vse mirno in zavila sva desno čez Trnovski gozd proti severu. Levo je Grgar, pred nama v dolini pa partizanska prestolnica Cepovan. Lepo se vidi vsa Banjška planota, na drugi strani Soške doline pa drugače sončna goriška Brda, ki pa jih zdaj pokrivajo nizke megle in oblaki. Desno od naju pa pokažem Tonetu dolino Trebuše in mu povem, da so letalci v lanski zimski katastrofi tam pomagali ljudem z odmetavanjem hrane in drugih potrebščin s padali.
Prikaže se z desne Idrijca in že zagledava pred seboj tudi krasno zeleno jezero, ki ga nad Mostom tvori naša planinska Soča. Vse bolj se nama približujejo tudi gorski orjaki. Razpoznavam sivega o-čaka naših planin in najvišji vrh v Jugoslaviji — Triglav. Pred njim pa je ves gorski masiv, ki na severu zapira dolino Soče. Desno je Črna prst, Rodica, Vogel, Podrta gora, Bogatin, Maselnik, Lemež, Krn in mnogi drugi. Zadnji nama zapirajo pogled v gornjo dolino Soče, pod nama pa je že upravno in politično središče tega prelepega kota naše domovine — Tolmin. Tudi tu je mnogo navdušenih pristašev letalskega športa, ki zdaj prav gotovo že zasledujejo najin let. Spustila sva se prav nizko nad me-
sto in ga parkrat obkrožila, pozdravljajoč njegove prebivalce.
Dvignila sva se spet v višino. V daljavi vidim Kobarid, pod nama pa je vijugasti trak zelene Soče. Obrneva letalo in se spustiva po dolini' Idrijce nazaj proti vzhodu. Vedno bolj oblačno je tod in ponekod letiva kar skozi oblake. Človek tu približno zasluti, kako nesrečen mora biti slepec, ki se na vid ne more opirati. Vendar pa se oblaki trgajo in pred nama je vedno bolj jasno. Levo je ostalo rudarsko mesto Idrija, pod nama pa so vsepovsod sami gozdovi. Desno se je za hribi v dolino spet zasvetila Vipava, potem pa je pogled že zakril spet naš znanec Nanos. Pod nania je že spet kotlina Pivke, katere serpentinasti tek sekajo ravne poti in ceste. Vidim že tudi letališče ; kapetan Leo tam z mahanjem urejuje pristajanje. Poleta je konec. Ko se malce motoglav iz-kobacam iz letala, sem ves poln vtisov. Takoj sem sklenil, da jih posredujem tudi drugim. Upam, da bodo bralci čutili vsaj pol tistega, kar je prevevalo mene med poletom, ko sem užival pogled na prelesti naše ožje domovine — naše I-rimorske. Vzkliknil bi z našim partizanskim pesnikom: »Za kar sem se boril, bi hotel tudi stokrat umreti!«
\V. SOMMEKSET MAUGHAM:
m Iri
Po hudih bojih, ki jih je izbojevala brigada »Srečka Kosovela« na Krasu v prvi nemški ofenzivi po kapitulaciji Italije, s katero jc sovražnik besno divjal po kraških tleh. ¡»rti! vrati našega Trsta, s čimer je nameraval na vsak način zatreti kakršenkoli odpor na tem, zanj važnem delu Balkana, -je kljub požiganju kraških vasi in pobijanju Kraševcev doživel popoln polom in neuspeh, -Se ni bilo konec nemške ofenzive, katere moč odnosno tehnična .in šle-vilčnu premoč je bila veilika, so Ko-sovclovei prešli v ofenzivo. Načrtno -o začeli izvajati razne akcije in sovražnik, ki jo mislil, da je s partizani odpravil ter da se bo svobodno gibal po kraških tleh; se je b.rid. ko uštel. Naš prvi bataljon, ki se je nahajal na jugovzhodnem delu Komna. je začel napadati sovražnika, ki se je naselil v Koounu in na vseh (prometnih zvezah Komen-Trst, Trst-Dut.ivvlje-Stainje.l-iKonien. Fašisti v Komnu, ki jih jc bilo kakih 300, so se kaj hitro aab^rikadiraili. le.r •oplcli z žico. Niso se upali več niti po Komnu. Ker so Nemci videli, da na tem delu še ni -konec s partizani, kar so občutili na lastni koži, kadar so le stopili iz T.rsita, so kaj kmalu v Komnu in okolici »koncentrirali precejšnje štev.iilo italijanskih kara-bi'irjerje.v An so jih .nekega dne proti koncu- oktobra poslali v hajko proti nam. to je proti I. in III. bataljonu. Mi smo se nahajali-na področju Veliki dol-T.ublje-tPliskoviea. III. lia-laljon, ki mu je poveljeval kraški heroj »Sljenka«, pa >na sektorju Ko-sovelje-Kopriva-Piliskovica. Ta nemška ofenziva z italijanskimi m ožini je kaj kmalu propadla, ker so «o nas bali. Vsega je padlo nekaj rafalov in ofenziva se je zaključila. ¡Pričela so se pogajanja med štabom naše. bri-gade. in komando karabinjerjev. So. veda naši voditelji Iztok, Branko. Jaminik, Skala, Bojan 'in drugi so zahtevali popolno razorožitev. Italijani. so najprej zahtevali gotove pogoje. ker pa niso uspeli, so vseeno položili orožje in tako smo zaplenili tudi vso njih spremljajočo motori-zaeijo in drugo. Ta vest je bilia takoj ¡razširjena po celotni Primorski, zaradi česar so bili .prebivalci nepopisno veseli in so še bolj prijeli za delo. Povedati moram še to, da ljudstvo ni štodiilo ne z žrtvami in ne 2 ostalim. Vse jc mrgolelo, samo da so videli partizane in še bolj ¡njihove zmage. Z radostjo so izgovarjali »Naj požigajo. kar hočejo, ampak dobili so jih le«. Človek si ne more predstavljati te vztrajnosti in volje ljudstva, če bi to res ne bila ljudska vojna - revolucija.
Prišel je čas, ko se je naš, to je I. bataljon, premestil iz sektorja Veliki do'1-Pliskovica v sektor Pcdrovo-Rilienibctrg - sedaj Branik. Tudi v Braniku so Nemci med ofenzivo pu-. stili peščico italijanskih fašistov. Tako So z našim prihodom na Pedrovo nas tudi ti občutili. Talkoj so se kakor običajno vkopali in iprepleli postojanko z bodečo žico. Počitka niso ■imeli, kajti smo jih stalno nadlego-
vali in 'na razne načine lovili. Bilo je nekaj primerov, da so omenjeni fašisti, seveda tedaj samo po uniformi, zapustili fašistično postojanko in se javili z orožjem naši edinici. Postali so dobri partizani. Ti so bili pred.vseim iz furlanskih predelov. Nemcem to ni šlo v račun, ker razen našena bataljona so na Spodnjem Kra sil in v Vipavski .dolini aktivno tolkli po njih tudi II. in III. bataljon. Zaradi tega so organizirali ponovno hajko na našo brigado in se tako najprej spopadli z II. in III. bataljonom pri Oševljoku nad Ren-čami ler Železnimi vrati. Ob tej pri-lož-iio-ll so požgali Lipo. Tudi tu ni biilo brez nedolžnih žrtev. Ko pa so hoteli' nadaljevati pot iz Lipe v Skrbimo, jih je čakal maš bataljon, ki je pribi.tel na .pomoč drugemu. Najmanj so so tega ¡nadejali, ko jih je obsula na sami čistini pred Škrbino toča svinčfcnk iz naših pušk in mi-'trailjezov. Najprej so -odgovarjali s puškami, mitra!jezi in topovi, kcir pa nas iiuiso mogli pregnati in ker jim jc pretila obkolitev, so takoj iz Lnpe ¡poklicali oklopnike. Tudi to ni pomagalo. Mi smo jih tolkli in so se morali umakniti. Tega so bili sea-eda veseli prebivalci Skrhine, ker so bili na vrsti za Lipo. Tudi mi smo se vrinili veseli z uspehom v naš stari logo.r — Podrovo. Izgub nismo imeli, bilo ije ile. neka j laže ranjenih, med njimi tudi tovariš Caharija — Pope.
Tako smo bili š'e istega večera klicani na štab bataljona, na čelu katerega je stal tovariš Mahne Stan. ko. komandant in Dušan komisar, vsi komandirji in komisarji čet ter njih namestniki. Jaz sem bil takrat namestnik Orla v I. četi. V štabu se je -naliajail tudi tov. Branko, namest. nik komisarju brigade. Tu smo dobili navodila za takojšnji pokret in to v smeir Pivke. To vest smo takoj raznesli med borce. V vasi je bilo izredno .živo. Ne morem ¡popisati, ¡kako suio bili vsi zadovoljni, ko smo izvedeli od tov. Branka, da je štab brigade določil ¡prav naš bataljon, da bi prvi prešel s Krasa na Pivko z
nailogo. da vsestransko tolče sovražnika v okolici Postojne na prometnih zvezah Postoijua-Trst-Reha. Premik našega bataljona na Pivko je bil velikega -taktičnega pomena za tolčenje sovražnika in za širjenje upora na ileui delu Primorske. Čeprav .je bilo tudi tu kakor drugod že vse argamizinuto v OF- ni imel ta predel trenutno ¡večjih partizanskih edinic. ki bi sovražniku, lahko reče-mo, diktirale gibanje ter preprečevale njegove načrte.
Omeni1! sem. kako je bilo v lajer. 'ju, takoj po novici, da bo bataljon krenil, vse živahmeje. To izredno veselo razpoloženje so vašffani opazili ■in so začeli izpraševati, kaj je -novega. ka.m greste, kaj nas boste zapustili. kdaj se vrnete itd.
Nadaljevanje prihodnjič
France Magajna:
Samo za objokane ljudi
Nadaljovanje in konec
»Veš, prijatelj, tale tvoj udarec je bil pa zares »dober«.
»Kajneda,« je potrdil Anglež ?. upravičenim ponosom. »Saj sem ti to že prej pravil.«
Ko je Kraševec popil še četrtin-ko litra brinovca in se je počutil spet fant od fare, je stisnil pest in treščil z njo Angleža s tako neusmiljeno močjo v obraz, da mu je zmlinčil ves nos in mu izbil celo rajdo zob iz zgornje čeljusti. Ves omamljen se je Anglež opo-tekel po sobi in padel v bližnji kot. Tam je med bridkim jokom in in stokom cedil kri, si otipaval prazno čeljust in si božal razbite ustnice. Kraševec je pa med ¡tem naročil še brinovca in mirno pil.
Po preteku pol ure se je Anglež pobral na noge, si obrisal z rokavom krvavo brado in je nato rekel Kraševcu:
»Kar je res, je res: tudi tvoj način ni ravno slab!«
3 3
in mravlja
Ko sem bil še prav majhen deček, sem se moral naučiti napa,met nekaj La Fontainovih basni. Moralo vsake zgodbe so mi temeljito razložili. Med tistimi, ki sem se jih bil naučil, je bila tudi zgodba o čričku in mravlji, ki je učila, da se na dovršeno urejenem svetu »delo plačuje in lenoba kaznuje«. V tej čudoviti basni (oprostite, da povem nekaj, kar navadno napačno sodimo) mravlja, celo leto nabira hrano za zimo, medtem ko čriček sedi na travni bhki in poje pesmi soncu. Potem pride zima in mravlja je zadostno preskrbljena, čriček pa ima prazno shrambo. Gre k mravlji in jo prosi hrane. Takrat mu da mravlja svoj klasičen odgovor: »Kaj si delal Doleti?«
»Prepeval sem dan in noč, razen ko si bila na obisku,«
»Takrat si pel. Zdaj pa pojdi in pleši.«
Nikdar se nisem docela strinjal s to moralo. Tega m pripisujem svoji pokvarjenosti. Prej bi lahko trdil,'da jg bila temu kriva mladost, ki ni bila sposobna do kraja dojeti tega moralnega nauka.
Bil sem naklonjen čričku in nekaj časa mravlje niti videti nisem mogel, ne da bi jo pohodil. Na ta jedrnat (in kot sem pozneje spoznal, popolnoma človeški) način sem hotel dati duška svojemu neodobravanju pameti in' zdravega razuma.
še vedno sem premišljeval o basni, ko sem nekega dnč zagledal Georga Ramsaya, ko je kosil v restavraciji. Nikdar še nisem srečal nikogar, iz čigar obraza bi lahko bral tako mračnost. Srepo je strmel v praznino, videti je bilo, kot da nosi težo vsega sveta. Bilo mi ga je žal. Takoj sem pomislil, da mu je njegov nesrečni brat spet naprtil kako neprijetnost. Stopil sem k njemu in mu pomolil roko.
»Kako se imaš?« sem ga vprašal.
»Nisem najboljše volje,« je odgovoril.
»Spet Tom?«
»Da, spet Tom.«
Uspešno opravljeno delo partizanskih minerjev na progi Trst-Gorica 1011 g
»Zakaj ga ne preženeš? Vse si že storil zanj. Zdaj bi te že lahko, zavedal,, da je nemogoč človek.«
Zdi se mi, da ima vsaka rodbina svoj izrodek. Tom ja že dvajset let zadajal hude glavobole svojim domačim, živeti je začel dokaj dostojno: pečal se je s trgovino. Poročil se je in imel dva otroka. Ramsayevi so uživali velik ugled in vsi so pričakovali, da bo tudi Tom zavzel koristen in časten položaj. Toda nekega dne je, ne da b: kogarkoli o tem prej obvestil, izjavil, da noče več delati in da ni primeren za zakonski stan, želel si je zabave. Nobene pritožbe ni hotel poslušati. Zapustil je ženo in uvad. Imel je nekaj denarja, s katerim je srečno preživel dve leti po raznih krajih Evrope.
Glasovi o neumnostih, ki jih je počel, so prihajali domačim na ušesa. S strahom so spremljali njegov propad, Stikali so glave in premišljevali, kaj bo napravil, ko potroši ves svoj denar. No, kmalu so zvedeli: izposojal si je. Bil je tako mil in odkritosrčen. Nikoli nisem sreča! nikogar, ki bi mu težje odbil posojilo. Z izposojevanjem si je ustvaril stalne dohodke. Prijatelja pa je vedno dobil kar mimogrede. Vedno je trdil, da je dolgočasno zapravljati denar samo za življenjske potrebščine, ampak da je veliko bolj zabavno zapravljati razkošno.
V tem pogledu je bal odvisen od brata Georga. Pri tem ni uporabljal svojih čarov, kajti George je bil resen in nedovzeten za taka zavajanja, Bil je vreden spoštovanja, Enkrat, dvakrat je nasedel Tomovim obljubam, da se bo poboljšal in mu je dal večje vsote denarja. Toda s tem denarjem si je kupil motorno kolo in dragocen nakit. Ko je George sprevidel, da ne bo brat nikoli boljši, mu je obrnil hrbet. Toda Tom ga je začel spravljati v zadrego. Georgu ni bilo lahko, kot uglednemu odvetniku, ko je gledal svojega brata, kako meša coctail v baru njegove priljubljene restavracije, ali ko ga vidi na sedežu taksija pred svojim klubom. Tom pa je trdil, da je služba v baru ali pa služba vozača taksija popolnoma dostojen poklic, ki pa ga je pripravljen zaradi rodbinskega ugleda pustiti, če mu da George nekaj sto funtov. Irr" George je plačal.
Toma so nekoč skoraj zaprli, George se je zelo vznemiril. Vso zadevo je temeljito preštudiral. Tom jo je res že predaleč zavozil. Bil je lahkomiseln in sebičen, toda do zdaj ni napravil še nič nečastnega; George je pri tem mislil na kršenje zakona. Toda, če ga bodo zdaj tožili, ga bodo najbrže tudi obsodili. In tega ne sme dopustiti, saj je kljub vsemu njegov edini brat. Mož, ki ga je Tom prevaral, je bil nek zelo maščevalen Cronshovv. Izjavil je, da bo tiral stvar do konca in menda je celo rekel, da ja Tom »pridanič« in g-a je treba kaznovati. To je povzročilo Georgu mnogo skrbi. Predno pa je stvar uredil, je moral plačati več kot- petsto funtov stroškov. Nikdar pa ga še nisem videl tako besnega, ko je izvedel, da sta Tom in Cronshovv potem skupaj odpotovala v Monte Carlo, še istega dne, ko sta vnovčila njegov ček. Tam sta zadovoljno preživela lep mesec.
Nadaljevanje na S. strani
SREČKO KOSOVEL
27. maja 1026. leta jc zahtevala «mrl novo žrtev od slovenskega slov. ftvii. največjo po Ketteju in Murnu: kraškega pe-tiika Srečka Kosovela. Ugasnil je komaj 22 let star, potem, ko se je šele pognal kvišku. Približno po petindvajsetih letih je ponovil tragičen primer, da je v cvetu
mladosti omahnil pristen pesnik.
.- ....t i--.
Oh njegovi sni rt i
ga pobliže
poznali le njegovi prijatelji, pa -e ti ne popolnoma, ker je Srečko svojo stvari skrival pred svetom, kakor da se boji zanje.
Odkrili so pesnika njegovi prijatelji takoj po smrti in razdali slovenskemu narodu njegovo bogato zapuščino. Vzljubili so ga ne samo kraški in primorski ljudje, za katere je pesnik pomenil bodrilo v suženjstvu, pač pa vsak Slovence je bil ponosen nanj. Kraševci še posebej so pesniku izkazali morda največjo čast. da so eno od svojih vojaških enot v Narodnoosvobodilni vojni poimenovali po njem. Njegova pesem, ki je šla na Krasu kakor ustno izročilo,od ust do ust, je kakor Torkar-jev oreh obrodila dober sad in ni bila več pesem zatiranja in muke, postala je pesem upora in zmago-elavja.	__ •
Rodil se ji- Srečko v Sežani 18. marca 1901. Ljudsko šolo je obiskoval v Tomaju kjer je bil oče Anton, doma iz Vipavskega, učitelj. \ Ljubljani je dovršil gimnazijo in se vpisal na filozofsko fakulteto. Ob koncu univerzitetnega študija je začelo njegovo zdravje pojemati lako, da je zaradi pomanjkanja hudo zbolel in legel. Ko je toliko ozdravel, da jt. lahko potoval, je odšel domov na Kras in kmalu zatem umrl v Tomaju.
Srečko je bil pristen Primorec po duhu in ttile.-u. Mešanica tolminsko-vipavske krvi je določila tudi elemente njegovega značaja. Bil je skromen. vase zaprt in tih, toda do skrajnosti občutljiv za najmanjšo krivico-
Svetovna vojna je mlademu srednješolcu odkrila marsikatero stvar, ki bi je ne bil tako hitro spoznal, če bi živel v normalnih razmerah. Med drugim se jc po končani vojni raz-netil v Italiji nacionalni šovinizem, ki je privede! na krmilo fašistično stranko. Takrat je slovenski besedi odklenkalo. Za tistega, ki je bil rojen na Primorskem, a je živel v Jugoslaviji. je bilo dvakrat hudo. Mladina. ki je študirala v Jugoslaviji, je bila Italijanom še posebno sumljiva, ker se ni hotela odpovedati materinemu jeziku in nacionalni zavesti.
Vse to jc moral preizkusiti na lastni koži tudi iSreeko Ko««»vel. Kadar se je odpravljal domov, ni nikoli vedel, če se bo vrnil, ali bo končal v zaporu. Vse to pa ga je še z večjim hrepenenjem priklepalo na dom in na ožjo domovino, kjer >o se iz. dneva večale nacionalno, jezikovne a tudi socialne krivice njegovih rojakov. Tam., kjer čuti novadi-u človek eno bolečino, qui i pesmi,k dvojnov, trojno bolest. Tega ni mogel izraziti drugače kakor s jwsniijo.
.Njegove pesmi opevajo Kras, nje-
Srečko Kosovel:
STARKA ZA VASJO
Lačni otroci ležijo na senu, burja vihra skozi lino pod nizkim, sivini čelom hiše — noč je pokrila ravnino.
Mali sanja: droben krompirček, ne eden — polna skleda. Tiho stopa za temno vasjo raztrgana sivka Beda.
Drugi sanja: krompirček v oblici mrzle ročice ogreje. Tiho stopa za hišami in se ledeno zasmeje.
Tretji, četrti in peti in vsi — tisoč in več — jaz ne moreni
spati.
Ničesar nimam in vendar mislim: vse, o vse bi vam moral dati!
govo kamenito prirodo z gmajnami, bori, liipami in topoli, z, lastovkami in brinavkanii. a tudi kraškega človeka, ki se telesno muči na svoji zemlji in zraven lega trpi. Z vso strastjo in mladostnim ognjem je oznanjal odklon od hlapčevstva in proti njemu propovedoval upor. .Napovedal je boj krivici in nasilju, boj za izboljšanje in preroditev človi ka.
Spoznal jc, da je družbeni red njegovega časa zgrešen in krivičen, ter je zahteval, da se zamenja z novim, boljšim, ki bo pravičen za vse ljudi, ki bo videl v slehernem človeku človeka. To je seveda težko, skoraj nemogoče doseči po naravni poti. Priti mora potres, revolucija, da se z. ¡enim maham spremenijo razmere. Takšen prevrat jc Srečko Kosovel napovedal v mnogih svojih pesmih. Toda njegova revolucija ni bila samo sebi namen. ¡Njen cilj jc bil etičen: hotel je novega človeka, ki bo
pesnik
našega Krasa
po-taviI življenje na noge, pravične osnove in ustvaril za vse ljudi enake pogoje.
Zaradi teh svojih misli in teh jih borbenih go<el so se kraški borci med NOB zbirali v brigadi z njegovim imenom, dezerterji iz italijanske vojske so že v Afriki pred po-vratkoni v domovino osnovali pevski zbor,ki jc sklopu Jugoslovanske armade nesel slovensko narodno in partizansko pesem po vsej Jugoslaviji in tujino.
Vse to dokazuje, da obsega Kosovelovo ime političen in kulturen program, kar je popolnoma v skladu z njegovim življenjen in delom.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE V KOPRU
Malokomu je znano, da deluje v Kopira lutkovno gledališče, ki je imelo letos že nekaj predstav. Se manj pa jc znano, da vodijo gledališče dijaki, ki so lani dobili nekaj smernic od tov. Slavka Ilirija in potem začeli na svojo roko. Sami igrajo, režirajo. pripravljajo kostume, električno napeljavo in kar je še potrebno. Posebno se je gledališče priljubilo najmlajšim, ki vedno napolnijo malo dvorano y dijaškem domu do zadnjega kotička.
Čeprav so dijaki vse napravili sko-ro iz nič. so vendar uspeli predstavili že dve igri: »Jureek in trije razbojniki« in »Koren ločen«, v kratkem bodo uprizorili »Žogico nogico«. Torej vidimo, da so poleg učenja in šoil-kegii dela v enem šolskem lotu dali tri dela.
Ne moremo govoriti o skromnem delu dijakov s pretrdimi kritičnimi besi dami. ki r moramo vedeti za razmere in pogoje, v katerih delajo, vendar je potrebno povedati, da včasih lutke, preveč plešejo po odru. Opaziti je, da se je tudi lo nekaj popravilo od predstavo do predstave. V glavnem pa so uspeli in nam že dosedanji uspehi pričajo, da so na dobri poti.
Mislim, da mladi igralci, ki dela-jo brez finančnih sredstev in so se vse leto tako nesebično žrtvovali, zaslužijo priznanje. Odgovorni prosvetni forum naj bi jih nagradil s kakim primernim darom. Naj navedeni le nekaj imen »naših lutkarjev«, kot jih dijaki med seboj imenujejo: Marcel Stefančič, Darij Valentič, Tita Janež, Logar Borut, Silvo Pueer, Ana Toškan. Ana Kaligarič in drugi.
P. H.
in mravlja
(Nadaljevanje s 7. strani)
Tako je Tom dvajset let sodeloval pri stavkah dirk, igral za denar in dvoril najlepšim ženskam, se lepo oblačil in jedel v najdražjih restavracijah. Vedno je izgledal svež in mlad ; čeprav je imel šest in štirideset let, mu jih nihče ne bi prisodil več kot pet in trideset. Bil je nenavadno zabaven, čeprav ste vedeli, da zasluži vese prezir. Bil je vesel in poln sarma in nikdar mu nisem posodil petdeset funtov, ne da bi občutil, da sem njegov dolžnik. Tom Ramsay je poznal vsakogar in vsakdo je poznal Toma Ramsaya. Niste sicer mogli odobravati njegovega početja, toda piezirati ga tudi niste mogli.
Ubogi George, samo leto dni starejši od svojega zapravljivega brata, se je od teh skrbi zelo postaral. V petindvajsetih letih ni imel nikdar več kot petnajst dni dopusta. Vsako jutro je bil že ob pol desetih v uradu in ga ni nikdar zapustil pred šesto uro. Bil je pošten in marljiv, imel je dobro ženo, ki je ni nikdar varal, niti v mislih. Svojim štirim hčeram je bil vzorni oče. Vsa leta je hranil tretjino svojih dohodkov, da bi se na stara leta odselil na deželo na majhno posestvo, kjer bi obdeloval vrt in igral golf. Bil je vesel, da se stara,, saj se je z njim staral tudi Tom. Mel si je roke in govoril: »Da, tako je, dokler je Tom mlad in lep. Toda samo eno leto je mlajši od mene in čez štiri leta bo imel petdeset. Takrat bo končno le spoznal, da življenje ni lahko. Jaz bom imel
trideset tisoč funtov. Pet in dvajset let sem govoril, da bo Tom končal v jarku. Videli bomo, knko mu bo to všeč. Videl bo, kaj je bolje: delati ali pasti lenobo!•<
Ubogi George! Smilil se mi je. Vprašal sem ga, ko sem takole sedel poleg njega, kakšno podlost je napravil Tom. George je bil očitno zelo vznemirjen.
»Veš, kaj se je zgodilo?« me je vprašal. Bil sem pripravljen na najhujše. Mislil sem, da je končno le
prišel policiji v roke. Georgu pa je komaj uspelo, da je spregovoril:
»Sam veš, da sem vse življenje pridno delal, dostojno in pošteno sem živel. Po trudapolnem delu imam pravico na mirno življenje do konca svojih dni. Živel bom od svojih prihrankov. Vedno sem vršil vsojo dolžnost tam, kamor me je postavila previdnost«.
»Res je.«
»Ne moreš oporekati, da je bil Tom len, nekoristen, nevreden in nečasten lopov. Ce bi bila kje kakš-
»Rečem ti, to ni pošteno, to ni pošteno. Prekleto, da ni!«
Nisem kriv, toda planil sem v smeh, ko sem gledal Georgov besni obraz. Tako sem se smejal, da bi skoraj padel pod mizo.
George mi tega ni nikdar oprostil, Tom pa me večkrat povabi na prvovrstno večerjo v svojo čudovito vilo na Mayfairu in zgodi se, da si sposodi od mene kako malenkost, kar pa je zdaj le še moč navade. Toda nikdar to posojilo ne preseže zlatnika!
¿iucUUa pumea sf&t dnevnik
S 1. junijem bo začela izhajati »LJUDSKA PRAVICA« spet kot dnevnik, in sicer kot
Slovenska izdaja «BORBE»
Ta novi dnevnik bo prinašal obilo zanimivih, poučnih člankov in vesti, tako iz inozemstva, kjer ima »Borba« številne dopisnike in sodelavce, prinašal pa bo tudi zanimive prispevke iz vseh delov države.
S tem,
da bo »Ljudska pravica« izhajala dnevno kot sestavni del »BORBE« v slovenskem jeziku, bo objavljala najvažnejše članke in vesti iz tega našega centralnega glasila, približno polovico prostora pa bo zavzemalo gradivo iz življenja v Sloveniji. Ni nam treba posebej poudarjati, da bo novi dnevnik imel stalne zanimive rubrike, kot so komentarji, dnevna kronika, pisma uredništvu, zanimivosti iz znanosti in tehnike, roman v nadaljevanjih, žensko in mladinsko stran in podobno.
Slovenska «BORBA»
bo izhajala dnevno v precejšnjem obsegu, in sicer na -8 do 16 straneh. Mesečna naročnina bo 250 din, posamezna številka pa bo veljala 10 din.
Prepričani smo, da bo slovenska »BORBA« vsakogar zadovoljila, zato se takoj naročite nanjo. Postala vam bo najboljši prijatelj in vam pomenila dragocen stik s svetom ter dajala vendno pravo podobo našega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja.
Naročila naslavljajte na upravo »Ljudske pravice« — slovenske izdaje »Borbe«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, poštni predal 42.
PRODOREN USPEH RAZSTAVE V IDRIJI
na pravica bi moral biti na prisilnem delu ali v ubožnici.«
»Res je.«
Georgov obraz je oblila rdečica. »Pred nekaj tedni se je zaročil z neko žensko, staro prav toliko, da bi mu lahko bila mati. No, in zdaj je umrla in mu zapustila vse svoje premoženje: pol milijona funtov, jahto, vilo v Londonu in hišico na deželi.«
George Ramsay je s pestjo udaril po mizi:
Letošnji delavski praznik so v Idriji proslavili zelo svečano. Dolga dopoldanska povorka se jc ustavila na Dolinici, kjer je predsednik rudniškega sindikata tov. Kokalj pozdravil številno udeležence in podal besedo tov. Regentu, ki vsako leto prav rad pride med naše rudarje. da z njimi obudi spomine na prve delavske borbe, ki so bile prav v Idriji zelo živahne.
Osrednja točka letošnjih proslav pa je. bila vsekakor velika razstava zgodovine idrijskega rudnika živela srebra, ki je bila prirejena v rudniški dvorani". S slikami, predmeti in grafikoni ter starimi načrti je bil nazorno podan celoten razvoj rudnika od vsega začetka do današnjih dni. Pozdravni nagovor je imel ravnatelj idrijskega mestnega muzeja, ki je pozdravil števillne predstavnike oblasti in dragih muzejev, ravnatelj rudnika pa je nato otvoril razstavo s kratkim nagovorom. O lepi ureditvi razstavo, za kar gre največja pohvala Hov. Janku Troštu, se jo kmalu raznese! glas in skoraj ni bilo domačina, ki bi jc ne bil obiskal. Tem so se tokom tedna priključile tudi številne šole in tudi precejšnje število tujcev, tako. r|a si je razstavo ogledalo skoraj »000 ljudi. Posebno tujci so bili zelo navdušeni in niso Sledili z zelo laskavajn.i izja-varni. Ta razstava pa jc seveda šele odprla okno v še. popolnoma neraziskano in za naš narod zelo važno panogo zgodovine, v tehniko in rudarstvo. kjer imamo vsekakor večje tradicije, kakor se na splošno misli, ("lani mestnega muzeja in tudi dru-gi znanstveniki bodo sedaj imeli na razpolago obilico gradiva, ki ga bo treba zgodovinsko obdelati in osvetlili. Ko smo v Idriji ustanavljali muzej, se je splošno govorilo, da skoraj ne. bomo imeli kaj razstaviti, sedaj po tem kratkem obdobju pa imamo že skoraj skrbi, kam bomo ves zanimivi zgodovinski material -pravili, ker bo poslopje kmalu premajhno. Dela na muzeju v zuc-ku okoli 2 milijonov s„ bila sedaj oddana Zigradu iz Idrije, tako da lahko upamo, da bo idrijski muzej že prihodnje leto otvoril svoje razstavne proste ro.
Se z nekoga vidika si' nam zdi l:> ri>z-tava važna: večkrat se je govorilo. da so v Idriji ljudje popolnoma zgubili čut za znanost in umcl-nn-1, ker so lile nekatere prireditve zelo slabo obiskane. Prav ta razstava in zadnje gostovanje Gledališča S-lovrm -koga Pri mor j a iz Postojne pa ■ ta pokazala, Ja imajo ljudje tudi še danes vse razumevanje za kulturne prireditve, zahtevajo pa kvaliteto.
vini vodstvom mladega in nadarjenega pevovodje tov. Petra Gompa čedalje bolj uveljavlja iu obeta, da bo postala ena od najboljših pevskih skupin v postojnskem okraju. Čeprav ne obstaja niti eno leto, nas je pred dnevi prijetno presenetila s samostojnim pevskim večerom.
Mešani, moški in ženski zbor nam je zapel več pesmi.
Kvintet se nam je predstavil sicer samo z eno pesmijo, vendar smo prepričani, da se nam bo v kratkem, glede na kvaliteto pevcev, predstavil z bogatejšim programom.
Ce upoštevamo, da so pevci samo delavci in kmetje, med njimi 53 odstotkov mladine in da jc pe.povodja mladinec — kmečki sin s pevovod-skiin tečajem in da vodi zbore samostojno, brez vsake strokovne pomoči od katere koli strani, smo lahko z-doseženimi uspehi več kot zadovoljni.
Nujno pa je, da se zbori številčno-ekrepe s tem, da se jim pridružijo še vsi oni pevci in pevke iz Pre-stranka in okolice, ki so do sedaj iz tega aH onega vzroka stali ob strani.
•Strajnar Alojz
«Gospodar» na odru prosvetnega društva Otave
Na Otavali smo uprizorili prejšnji teden trodejanko »Gospodar«. Ljudje so z veliko udeležbo dali priznanje igralcem in režiserju tovarišu Stritihu, ki jc vsestransko požrtvovalen in je tudi sam nastopil v vin. pi -Milic. Polovica igralcev jc bila prvič na odru in so pokazali veliko sposobnosti in veselje do kulturno-prosvc.tnega dela.
Čisti dobiček prireditve je namenjen za nabavo spominske ploščo padlima učiteljema Merviču in Šinkovcu. ki sta padla kot talca leta 19-12. S tem so lx> prosveta in uči-teJjstvo vasi Otave oddolžilo spominu učitelja Merviča, ki je služboval na Otavali že od leta 19:13. Ustanovili je žo takoj od prihodu prosvetno društvo in to poti težkimi pogoji. Učil in uprizoril je težke igre kot »Krivoprisežnik« iu »Veriga«-Znal jo lepo oblikovat! življenje prosvete na vasi in je veliko prispeval pri gradnji nove šole na Otavali..
Z odkritjem spominske ploščo, ki bo v nedeljo 17. maja, se bo Ijud-,-tvo oddolžilo ljubljenima učiteljema za veliko delo, ki sta ga opravila v kori-t Ijudsitva..iiiton Purkart
PEVSKB VEČER KUD „IMASU VAKOAL" V PRESTR&ft3KU
Pevska sekcija kulturno umetniškega dru-tva »Ivan Vadil al« iz. Pre. stranka pri Postojni so ]>od m ariji-
«Kovačev študent v Tolminu»
Sindikalna podružnica SGP »Standard« je priredila KovačnV Vodopivčevo spevoigro »Kovačev Študent,« Scenarij in režijo je vodil akademski slikar Rudi Kogej, orkester pa je igral pod vodstvom profesorja Znidarja. Orkester in pevski zbor, ki je pel razne vložke narodnih pesmi, sta svoji vlogi zelo dobro izvedla.
$
lOMMIUf ZAKLAD
DVESTO MILIJARD LEŽI NA DNU MORJA — LOUIS BORDET. ČLOVEK. KI ŽE PET LET IŠČE POTOPLJENI ZAKLAD NA KOR-ZIŠKIH OBALAH — RESNICA ALI FANTAZIJA? — TAJINSTVENI SF.STANEK V BASTIJI — NEUSPEH FRANCOSKE EKSPEDICIJE.
¿est; zabojev čistega zlata — skoraj dvesto milijard so potopili po Rommelovem ukazu. Ce naj bi zaklad postal tistega, ki je vložil največ truda, da ga najde, bi ga "moral dobiti Louis Bordet, kajti v štirih letih se je potapljal v morje okoli Korzike več kot dvesto' krat. Oskrbel si je potapljaško obleko in preis kal peščeno dno, vsak podmorski griček in greben, vsak ovinek, vse v upanju, da bo našel potopljeni zaklad.
Toda ta «mastni« plen lovi več Teilektantov, Pred kakim tednom je angleška ladja »Ciganska zaročenka« zapustila pristanišče Antillen ter odplula proti zalivu Bastia. Efcspedicijo vodi inžinjer Henry "Helle, ki svojih namenov prav nič ne skriva.
Čudna moč Rommelovega zaklada ... Pet let že več skupin raziskovalcev najpazljiveje preiskuje morsko dno. Porabili so za to že več milijonov in zdaj se tisti, ki so ■dsü denar bojijo, da jih ne bi kdo prehitel. Le Louis Bordet se ne boji ! Pravi, da bo zaklad našel on, ker ve, kje je potopljen.
V noči med 17. in 18. septembrom leta 1943 je bil Loius Bordet v grapi korziških »maauisardov« včlani korziškega uporniškega gibala) v majhni vasi Poretta v zalivu Essr"s. Zaveziniško letalstvo jt tiateaardiralo nek nemški konvoj, ki ;-e plul proti Italiji in katerega ■položaj so «maquisi« po radiu spo roisli Angležem. V luči bomb je Boidet- v trenutku videl konvoj brez .zastave in brez vsakega drugega znax-.enja. Najprej je mislil, da gre z? skrivno izkrcanje, toda potem je ¿apazil, kako ljudje z ladje mečejo nekaj ogromnih zabojev, ki so psc;a2i v morje in vzdigovali velike, penaste valove. V tem je vodja grupe Bordeta poklical in ta je vso epizodo pozabil.
Tcda več let pozneje, je poskušal -o iraet odkriti točen položaj ladje v ;:'s:i noči. Teren okrog Porette pa ie bil po mnogem bombardiranju zelo porušen in težko se je hiio orientirat/i. Najprej je prei-.skai morsko dno in tokove v zalivu Bastia. Ugotovil je, da zklad ne more ležati globlje od 50 metrov, tor«; ga lahko brez težav najde zdrav človek, opremljen z avtomati-: r.o potapljaško obleko. Po njegovem računu bi moral biti v rokavu reke Golo, majhne reke, ki neprestano nosi v morje velike količine peska. Bordet je vedel, da i-xna vsak zaboj deset metrov dolgo vrv, na koncu katere je plutovina. Ko se je tretjega dne hotel vrniti na površino, je opazil prvo pluto-■vin-D. Ves se je tresel od vznemirjenosti, ko jo je prijel. Takrat pa je začutil silno bolečino, ki mu je paraiizirala nogo. Krr mu je za-
čela teči iz rane in moral je ven. Potem se je potopil njegov prijatelj in doživeli so veliko razočaranje: v zaboju so bili papirji in doku-kumenti neke angleške ladje, kar je bilo celo označeno v podrobnih pomorskih kartah.
Bordet ni obupal. Od pomorskih posadk, ki so jih po Hitlerjevi odredbi postrelili v Italiji, sta še živa mornar Peter Fleig in novinar Jahn Godley. Bordet je našel Fleiga ravno, ko je pripravljal ekspe-dicijo na račun francoske vlade. Leta 1948 sta imela Bordet in Le-noir, najboljši potapljač na Korziki, dogovorjen sestanke s Fleigom v Bastiji, Ko sta prišla tja, Fleiga ni bilo, le nek neznanec, ki je položil na mizo revolver in rekel prijateljsko :
»SLišita, pustita to stvar pri miru in tudi Fleiga ne nadleguj ta več! Sta razumela?«
Medtem je francoska ekspedicija doživela neuspeh. Po tem je Fleig izginil in nihče več ga ni videl.
Bordet pa je z raziskovanjem nadaljeval. Odkril je ostanke neke nemške ladje, ki so se zasidrale v nevarnih pečinah. Celo zarjavelo orožje je našel. V Antibesu je imel Bordet nekega prijatelja, katerega je prosil, naj mu sporoči, karkoli bi zvedel v zrvezi z Rommelovim zakladom. Le-ta mu je sporočil, da je zvedel za neko tajno listino, v kateri je opisana vsebina zabojev, šest zabojev je baje polnih zlata, draguljev in umetniških predmetov, ki so jih pokradli Židom v Severni Afriki; v sedmem zaboju pa naj bi bile slike italijanskih slikarjev iz petnajstega stoletja in nekatera platna Picassoa in Shagalla. Manj tolažilna pa je neka druga vest, ki trdi, da je Rommelov zaklad potopljen pri kraju Bonigacio, na skrajnem jugu Korzike.
Toda Bordet se v svoji fiksni ideji ni pustil omajati. Celo vest, da je neki bogati Amerikanec o-premil ladjo »Ciganska zaročenka« in bo tudi iskal, ga ni zmedla. Odločil se je samo, da bo iskal še bolj natančno in da si bo nabavil novo potapljaško opremo. Te dni bo šel na nov podvig, na fantastično iskanje velikega podmorskega zaklada.

«Se?«©"®®;

Velikansko ledeno gorovje plava v Severnem ledenem morju. Prizori, ki jih doživljajo raziskovalci polarnih pokrajin, presegajo vsako še. tako bujno človeško fantazijo. V polomih nočeh je. severni sij — tajinstvp^no-skrivnoslno-maznetično svetlikanje — edina svetolba. ki nadomešča sonč/io luč. Ai s« človeka - umetnika, ki bi mogel opisati tak očarujoči prizor spreminjajočega se svetlikanjn nad večnimi ledeniki in plavajočimi ledenimi gorami. Vhoko nad horizont kipijo njihovi vrhovi, ki jih osvetljujejo velikanski mnogobarvni plameni severnega sija. Zdi se, da nevidna roka umetnika — velikana slika na temno ozadje zvezdnatega stropa. To je polarna noč. to je svet sanj. to je izvor najvišje'lepotne fantazije ...
^uta^^ca u.
»Magda, veš, kar zdi se mi, da sva grešili pot!«.
ZASLIŠEVANJE
Kakor vemo, večina evropskih držav ni prav navdušeno sprejela nov način zasliševanja. l:i ga izvaja ameriški uren! za priseljence. Na podlagi odredb MacCarranovega zakona ne izpraša ta urad do kosti samu priseljencev, ampak celo navaj-lne obisk o valre in turiste o njihovem političnem prepričanju.
Kako so Angleži reagirali na to ameriško prakso, nam pokaže naslednje zaslišanje, ki ga je objavil znani angleški publicist Stephen King-Hall v svojih National News Letters i" zaradi katerega so se v Londonu prisrčno nasmejali. Zasliševanje naj bi bilo pri izstopanju na ameriška tla.
Ameriški uradnik urada za priseljence (ki ga bomo kratko imenovali A): »Ali ste bili kdaj v Rusiji?«.
Angleški, obiskovalec (imenovali ga bomo B): »Sem«.
A: »Kaj ste tam iskali?«
B: »Obiskal sem gospoda Stalina.«.
A: »Ali je bil ta obisk privatnega ali političnega značaja.«
B.- »Političnega.«
A: »Ali ste kdaj sodelovali s Stalinom?«
B: »Sem. Skušal sem mu pomagati, kolikor je to bilo v moji moči,«.
A: »Ali. je rabil to pomoč?«
B: »Da, zelo.«
A: »Ali mislite, da bi mu trda predla, da mu niste, nudili te po-moči ?«
B: »Zelo verjetno, da bi. Izvolite mogoče cigaro?«
A: »Ne, dokler zaslišanje ni končano. AH ste bili kdaj radikalec?«
B: »Da, v prvih letih dvajsetega stoletja. Pozneje sem se odločil drugače,«
A: »Ali mogoče podpirate kakšno obliko vladavine, ki je ameriškemu načinu nasprotna?«
B: »Podpiram.«
A: »Kakšno obliko?«
B: »Sem odločen pristaš monar-h ¡stični h principov. Verujem v kralje in še posebno v kraljice.«
A: »Zdi se mi, da sle sumljiva oseba in vaš primer moramo natančno preiskati. Poslal vas bom na Ellis Island. Medtem bomo s sodelovanjem obrambnega oddelka MI 5 v Londonu pregledali vaše dokumente. Prosim vaše ime in naslov?«
B: »VTinston Churchill, Boicning Street 10, London.«

»Kako vendar? Vedno praviš, da nisi utrujen; kadar pridem, pa tam
m počivaš!«
sediš
»Seveda! Če ne bi počival, potem bi bil tako utrujen, kakor so drugi!«
NA SODNIJI
»Torej, obtoženec, udarili ste svojega gospodarja s kladivom po glavi in zdaj nas hočete prepričati, da vam je to on sam ukazal. Kako morete pripovedovati take neumnosti?«
»To ni neumnost! Gospodar mi je dobesedno rekel: zdaj bom -/zel podkev iz ognja in ko ti pokimam z glavo, udari po njej!«
LAKOTA NA ŠVEDSKEM
EDINSTVENI SLUČAJ V ZGODOVINI NARODA. KI JE NAVAJEN NA BLAGOSTANJE
Zaradi stavke delavcev prehra.nbe.. ne industrije in vsej njej sorodnih pango Švedska že nekaj d ml trpi Ia-koto. V tistih redkih trgovinah, !«i so še odprte, ni moči kupiti kruha, sadja. ne. ribjih in mednih konzerv, niti ne svežega mesa.
Ta situacija je pravi paradoks zs deželo, ki je plavala v izobilju in miru, ki ni poskusila strahot in pu-stošenj obeli svetovnih vojn.
Vsi švedski državljani so — naj-pred radovedno, pozneje pa vedno a večjo bojaznijo — spremljali pogajanja. ki so bila pred stavko. Pred kakim mesecem dni je poskusila prchranbena industrija na Švedskem znižati svojim delavcem mezde, prav v istem času, ko je delavski sindikat zahteval povišanje za 10 kron (okrog 500 din) tedensko za moška in 12 kron za ženske. Razgovori so trajali štiri tedne in vlada je' zaman hotela- ublažiti dve nasprotni si -.tališči. Tako so v četrtek začeli stavkati mesarji, dve uri za njimi peki, potem delavci konzervne industrije, delikates in tovarne kvasa. Po podatkih ministrstva za delo stavka 'danes 3.500 mesarjev ter 28.290 moških an žensk iz različnih panog pre-hranbene industrije.
Že .pred stavko je prišlo na ulicah Storkhoima ter drugih večjih mestih do prizorov velike panike. Legij-a žen so se gnetle po trgovinah z živ-ljeaiskimi potrebščinami ter v nekaj urah pokupile vse zaloge kou-aerv, preferenca, piškotov, masla, kvasa, zelenjave in sadja. Policiji je z veliko muko uspelo, da obdrži red in prepreči obračunavanje žen s trgovci, ki so po ukazu stavkajočih, zaprli trgovine. V številnih rrie.stni'; četrtih prestolnice so defHirale velikanske množice obeh spolov in protestirale proti vladi, ki je zavzela pasivni položaj med industrialei in sindikati.
Od prejšnjega petka opazujejo do sedaj še, neviden naval potnikov na železniške postaje: tisoči in tisoč: Švedov odhajajo v bližnjo Norveško ter se vračajo s polnimi košarami življenjskih potrebščin. V obmejna predele Norveške so navalili trgovci iz vse države ter pokupili vse razpoložljive prostore in barake, v katerih so improvizirali trgovine zi svoje odjemalce iz švedske.
Delavski .sindikati so obvestili vlado, da bodo dovolili, da majhne ekipe delavcev proizvajajo življenjske p® trebščine za bolnice, za domove za stare in onemoejle ter za vojaške itn dijaške menze. Vlada ipa vsake po! ure poziva prebivalce po radiu, naj ne kopičijo življenjsk ih potrebščin pa nepotrebnem, ker se bodo razmere prav kmalu uredile.
Toda kljub temu ljudje v Stock-holm.u pesimistično gledajo na možnost mirne rešitve.
10
Prve dni se mi je vse to zdelo tako daleč, kot kakšna pokrajina na mesecu, in šele sedaj se je v meni začela porajati nekakšna meglena in negotova nada, da jih bom vendarle ■enkrat spet videl.
IV.
3ilo je nekoliko dni po našem prihodu, ko so nas naši gostitelji ali pa ječarji — včasih res nismo vedeli, kako bi ¿ih nazvali — vzeli s seboj na izlet po dnu oceana. Sest jih ¡je šlo z nami, med njimi tudi poglavar Manda. Zbrali smo ise v istem vhodnem prostoru, kjer so nas bili najprej sprejeli. Sedaj smo imeli možnost, da si ga natančneje ogledamo. Bil je to zelo prostran prostor, najmanj trideset metrov -aolg in širok in njegovi nizki zidovi in strop je bil pokrit ,z morskim rastlinjem in moker od vlage. Dolga vrsta klinov, •z nekakšnimi znaki, ki so po mojem mnenju bile številke, se je vlekla okoli vsega prostora, in na vsakem od teh je visel oklep od prozorne steklovine ter poleg njega po en pai naramne baterije, ki je služila za dihanje. Pod je bil iz kamnitih plošč, v katere so stopinje mnogih pokolenj izbru-•Biie vdolbine in v katerih se je sedaj nabirala voda. Ves ■prostor je bil močno razsvetljen s fluorescentnimi cevmi na stropu. Nataknili so nam naše steklaste oklepe in vsakemu iso še dali v roko močno, na koncu zaostreno in od neke lahke kovine narejeno palico. Nato nam je znani Manda
ukazal, naj se čvrsto primemo za ograjo, ki je bila ob zidovih. Namen tega nam je postal kaj kmalu jasen, kajti ko so se zunanja vrata počasi odpirala, je voda začela vdirati is tako silo, da bi nas bila odnesla, če se ne bi bili držali za ¡ograjo. Naraščala je naglo in ko je prišla nad naše glave, je pritisk popustil. Manda je 'prvi šel k vratom in trenutek kasneje smo bili zunaj na dnu oceana, pustivši vrata odprta za naš povratek.
Ko smo se ogledovali v hlaifini, trepetajoči in pošastni .svetlobi, ki se je razlivala po oceanskem dnu, nam je segal pogled okoli štiri sto metrov na vse strani. Zelo smo ,bili začudeni, ko smo opazili na zadnjih mejah vidljivost/i prav močno žarenje. Proti temu je naš voditelj usmeril jsvoje korake in vsi smo mu sledili v gosjem redu. Napredovali smo počasi, ker smo morali premagovati odpor vode ,in ker so se naše noge z vsakim korakom globoko pogrevale v mehko blato. Vendar smo lahko kmalu razločno videli, odkod prihajajo svelobrd žarki, ki so vzbudili našo pozornost. Bila je seveda naša lastna kabina, poslednji ostanek našega zemeljskega življenja, ki je, zibaje se in s prižganimi lučmi, ležala na eni izmed kupol na daleč razprostranjene zgradbe. Bila je do tri četrtine napolnjena z vodo, vendar je zaprti zrak še čuval tisti njen del, v katerem so se nahajale naprave za električno razsvetljavo. Bilo nam je v resnici malce čudno pri srcu, ko smo zrli vanjo, iv tisto nam tako domačo notranjost, kjer so naše klopi in naši instrumenti bilt še nedotaknjeni in kjer je sedaj sem ter tja plavalo nekaj precej velikih rib kot v kakšni ste-[kleni posodi. Drug za drugim smo splezali vanjo skozi odprta vratca. Maracot j-e hotel priti do beležnice, ki je pla-•vala na površini vode, Scanlan in jaz pa .sva hotela vzeti -nekaj svojih osebnih stvari. Tudi Manda s svojimi tovati-/ši je zlezel noter in si je z največjim zanimanjem ogledo-,'val glooinometer, toplomer in ostale naprave, ki so bile pritrjene k steni. Toplomer smo sneli in ga vzeli s seboj. Znanstvenike bo mogoče zanimalo dejstvo, da znaša temperatura v največjih globinah, do katerih se je spustil člo-
vek, štiri in pol stopinje Celzija in da je, zaradi kemičnega razpadanja grezi, višja kot v gornjih plasteh morja.
Izgleda, da je naša odprava imela, razen tega, da smo se malo razgibali na dnu oceana, še neki določen namen. Sli /smo namreč tudi v lov na hrano. Videl sem od časa do časa, kako so naši spremljevalci svoje zaostrene palice hitro zasa-jali v tla ter vsakokrat izvlekli nabodeno veliko, rjavo in filosnato ribo, ki je v velikih množinah ležala tako globoko zarita v grez, da jo je samo izvežbano oko moglo odkriti. Ir>. ■tako so kmalu vsakemu od teli malih ljudi ob boku binglja-!le dve ali tri velike ribe. Scanlan in jaz sva se kaj kmalu priučila temu načinu ribolova in ujela vsak po nekaj rib. (Maracot je bil edini, ici je hodil kot. v snu, zaverovan v krasote oceana okoli sebe in je imel nekakšne dolge ter zamaknjene samogovore, ki jih nismo slišali, pač pa smo jih lahko opazovali po zmrdovanju njegovega obraza.
Na prvi pogled se nam je zdelo vse enolično, vendar' smo kmalu prišli na to, da so te sive planjave menjale često svojo obliko delovanja globokomorskih struj, ki so se kot podvodne reke vile skozi njih.
Ti tokovi so rezali kanale v mehko blato in odkrivali spodnje plasti morskega dna, Tlo teh kanalov je bilo ia rdeče gline, ki pokriva vso površino oceanskega dna, in teti so bili nagosto posejani z belimi predmeti, za. katere sem mislil, da so školjke. Ko pa smo natančneje pogledali, se je izkazalo, da so to bile ušesne kosti kitov in zobje morskih {Kov ter drugih morskih pošasti. Eden izmed teh zob, ki sem ga pobral, je bil dolg čez trideset- centimetrov in smo bili lahko zadovoljni, da taka pošast živi le v zgornjih plasteh oceana. Po Maracotovem mnenju je bil to zob neke ogromne in krvoločne mečarice. Spomnil nas je na izjavo Mitchella Hedgesa, ki je dejal, da so celo najnevarnejši morski psi, ki jih je kedaj ujel, imeli na svojem telesu brazgotine, ki so dokazovale, da so včasih naleteli na večja in nevarnejša bitja, kot so bili oni sami.
V oceanskih globinah je neka posebnost, ki napravi močan vtis na opazovalca. Kot sem že rekel, se tam is po-
TRANCE MACA]NA:
UČENJAKOM
NEKfiJ O ZVOKU
(Nadaljevanje in konecJ
Kdo zna na to »neumno« .vprašanje pravilno odgovorili ? Dam vam pet minut «asa za razmišljanje!
»Seveda je oh eksploziji nastal pok - grom pravzaprav. Bližina ali oddlaljenostt žfvili' biki j vendar ue more v ničemer vplivati ua nastanek cvoka pri razstrelbi. Ko se je bom-ta razletela, je kajpada nastal silen pok, čeprav ni bilo nikogar v bližini, da bi ga čuk Ne more drugače biti.«
To je res in vendar ni res! Zato pa se učeni dlakoeepi zaradi tega vprašanja pogostoma vlečejo za lase in se zmerjajo, da je grdo.
Ko je bomba eksplodirala je nastalo hudo valovanje zraka, toda to valovanje samo na sebi je neslišno. Da ho slišno, mora zadeli in zagi-ijati slušni bobniček v ušesu človeka ali živali. Šele ko začne mreniiea ali opna tega bobniča tudi valoveti. občutimo glas — v tem slučaju pok ali grom. Če slušno opno ne zavalo-vi. na glasu, ne ču jemo ničesar. Eksplozija bombe na -samotnem otočku je prav gotovo povzročila valovanje zraka, ni pa povzročila gla-isi, ker ta nastane šele t ušesu, ki ga pa na otočku in v bližini ni bilo.
Te misli ni težko razumeti. Nekaj podobnega se dogaja pri radiu. Oddajna postaja ne valovi zraka, valovi pa neko skrivnostno stvar, ki ji pra-viino eter. Zračni valovi potujejo s hitrostjo 333 metrov na sekundo, valovi rtra pa so strašansko hitrejši - -300.000 kilometrov na sekundo. Ves čas, po noči in po dnevu, živimo sre. di teh valov, žal (ali pa na srečo) jih naše uho ne more dojnti, ker je občutljivo le za zračne valove in ti« ea etrne. Valovi clra torej so, pa'so za nas neslišni. Nimajo torej gla-f;i. Ako jih hočemo občutiti, lo je slišati, moramo imeti umetno, nalašč zan je občutljivo uho in to je naš radio aparat. Ta umetna priprava občuti valove etra in jih izpremeni v zračne valove. Ti sel k-- udarjajo na bobenčke v naših ušesih in uslvai jajo v njih glas,
Človek, ki je popolnoma gluh. ne bu .nikoli slišal glasu. Ako sprožamo v njegovi bližini največji kannn, ne bo slišal glasu, čeprav bo prav močno občutil udar zračnega pretresa. Tega pa oličutijo tudi mrtve šipe na oknih, ki se ob močni eksploziji v bližini zdrobijo od samega zračnega pretresa.
ERAGOTIN KETTE:
l/io&et ¿h- tasiauUa
Na streho je priletel vrabec k lastovki.
»Kam greš, lastovka?« je ščebe-taje vprašal brhko sosedo,
»Na jug, na jug,« je zacvrčala ptica, »kaj ti ne pojdeš na zimo iz mrzlih in neprijetnih krajev?«
;>Jaz, a zakaj neki?«
»Glej ga, bedaka, saj tu ne boš imel ni gorkega. stanovanja, ni dovolj hrane...«
»In ko bi moral tudi poginiti,« j<- odvrnil dobri rjavček, »ne zapustim svoje preljube domovine, marveč z njo hočem trpeti in stradati ter pričakovati boljših in srečnejših dni.«
t.VKA-JOVA ZMAJ:
JE ŽE VELIKA
»Vidiš, vidiš, mati mila, sama sem se prebudila, sama sem se snoči slekla, sama sem s e zdaj oblekla. Je-li, zdaj sem že velika?!
Kadar dvignem svojo roko, že čez glavo gre visoko; če pa stopim na stolico, vidim skoro že v Gorico. O, velika sem, velika!
Večja tiče mi obleka, večja tiče čaša mleka, cela tiče mi potica ne več samo polovica —« »Da, da!« — mati ji mežika.
DRAGOTIN KETTE:
Srna in orel
Na visoki skali je stala skočna srna. Ko jo ugleda požrešni orel, prileti k nji in ji takole pravi: »Pač je res, da si skočna, oj srna; vendar ne bi hotel zamenjati svojih peruti za tvoje noge.«
»Jaz pa svojih nog ne za tvoje peruti,« se mu odreže srna ponosno,
»Hm,«« de nato orel zatiičljivo, »pa skoči čez tale prepad, ko se tako hvališ s svojimi nogami. Bomo videli, kdo bo prej čezenj, ti ali jaz!«
Srno ujeze te besede. Hitro se požene in zaleti čez prepad. Toda ta je preširok in srna trešči vanj tako nesrečno, da pri priči mrtva obleži. Orel se pa veselo spusti ni-zdol in si odnese svoj plen brez truda v gnezdo.
»Da, da,« pravi še, ogleduje mrtvo žival, »kaj bi sam ugonab-ljal, ko vas pogublj-ajo častihlep-nost in jeza!«
Križanka „Metuljček"
Vodoravno: 1. dva enaka sicnika, 4. besedica vzpodbude, 6. ime našega velikega pesnika, 9. vrsta pesmi, 11. komčast košček lesa, 13. prva predsednik slovenske vla--de, ki nas je pred kratkim za vedno zapustil, H. mesto, ki so nam ga Italijani brez pravice vzeli, 15. vranji glas, 16. žensko ime, 17. pikajo huje kot čebele, 18. kratica- za avtomobil, 20. izumrli pripadnik Slovanov (njegovo pleme nastopa v romanu »Pod svobodnim soncem«), 21. vrsta zemlje, 24. igralna karta, 25. nikalnica, 26. kdor uči, 28. dvojica, 29. poslanec, kurir, 30. vcznik, 3 predlog.
Navpično: 1. tekočina, 2. spoj, dotik, združitev, 3. predlog, 4. del obraza, 5. glavni števnik, 7. velika reka na meji med Nemčijo in Poljsko, 8. značaji, morale, 9. član družine, 10. turški plemič, 11. kraljevsko znamenje, 12. del rastline, 19. podložnik graščakov, 20. beseda »acetilen« brez srednjih dveh črk, 22. osje gnezdo, 23. tuje žensko ime, 26. upanja, nade, 27. kratica za našo armado.
Hrt s v ( * fp: m pl ;
...v	..,

~ - V
REŠITEV IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE
PIONIRSKA KRIŽANKA: Vodoravno: 1) ura, 2) vrana, 3) Eva.
Navpično: 1 )ure, 2) Drava, 3) Ana.
LEŠNIKI: 154) mesec ali sonce, 155) mesečina ali zarja.
V svojem pismu, ki mi ga je že pred časom pos!al Zdenko Furlan Iz Studenega pri Postojni, se mi Zdenko na vso moč zahvaljuje za prejeto nagrado! I, Zdenko, saj si si jo zaslužil! Prvič zato ker si pravilno rešil drugič pa zato, ker st v dobrih odnošajih z botro Srečo, ki si je prav takrat tebe izbrala za svojega izvoljenca! Zdenko, stric Miha pričakuje, da se mi boš še kaj oglasil!
Naša nova mala znanka iz Hru-ševia, Irena Bizjak pa je takole napisala :
Dragi stric Miha!
Ze dolgo časa Ti nameravam pisati, pa se vendo bojim Tvojega nenasitnega koša. Danes pa sem se opogumila in sklenila, da Ti napišem nekaj /vrstici Napisala Ti bom, kaj delamo pionirji iz Hrušev-ja. Vsi smo plačali pionirski dinar, to je dvanajst dinarjev letno. Imamo tudi skupno šolsko hranilnico, v katero vlagamo denar in ga hranimo za počitniški izlet, katerega se že silno veselimo. Prijatelji smo tudi s knjigami, posebno pa s »Slovenskim Jadranom« in pa s Tvojim kotičkom, ki je v njem toliko lepega in zanimivega. Prejmi naše najlepše pozdrave!
Veš, ljuba moja Irena, moj ubogi koš je čisto po nedolžnem dobil svoje ime »nenasitni«. Kajti u-bogi revež je kar naprej lačen. Saj stric Miha le redkokdaj žrtvuje kakšno pionirsko pismo, da poteši njegovo lakoto. Kaj pomeni to? — To pomeni, da so skoraj vsa pisma, ki mi jih pišejo moji mali prijatelji lepa in pravilno napisana. No, in tako pisemce je bilo tudi tvoje. No, upam, da si zdaj premagala strah pred nenasitnim košem, I-rena, in se mi biš še kaj oglasila! Le po pozdravi vse člane vašega pionirskega odreda!
Med pisemci, ki čakajo v predalu sem našel tudi tole, ki mi ga je pisala Dolenčeva Marjanca iz Postojne! Takole se glasi:
Ljubi stric Miha!
Prav lepo se Ti zahvaljujem za Tvoje lepo darilce. Zelo sem bila vesela »Slovenskih narodnih«, le tisto, ki jo jaz tako rada prepevam, pogrešam. Tisto veš: »Srček dela tikataka«. Zelo rada pojem, znam mnogo pesmi, tudi dalmatinske, ki jih je napisal ubogi slepi revež Vje-koslav Knježevič. Ravno zaradi te-
LEŠNIKI 15G) Pod strop pripete košarice, iz njih so zletele škarjice, čez morja letijo, poti ne zgrešijo.
157) Skozi zaprto okno skočila, šipe nobene ni razbila.

ga tako zc!o cenim njegove pesmi. No, za danes naj bo dovolj. Pra^ lepo Te pozdravlja Tvoja dobra prijateljica Marjanca.
Veš, Marjanca, zakaj v zbirki narodnih ni tiste pesmice, ki jo ti tako rada poješ? Zato ker to ni narodna pesem! Veš narodne pesmi, so tiste, ki jih je kdove pred koliki leti napisal neznani ljudski pesnik ali pa take, ki so jih napisali veliki slovenski pesniki Simon Gregorčič, France Prešeren in -drugi, pa so postale v ljudstvu zelo priljubljene in se se z ustnim izročilom prenašale iz roda v rod. Takim pesmim pravimo »ponarodele«. No, zdaj razumeš, zakaj ni tiste pesmice v zbirki? — Veseli me, Marjanca, da rada poješ! Ko se bova kdaj srečala, pa bova skupaj ■kakšno lepo pesmico zapela, kajti, tudi stric Miha zelo rad kakšno zaokroži! Velja, Marjanca?
Zadnjič se pa nisem s svojimi malimi ugankarji prav nič pogovoril! Veste, zakaj ne? Zato ker nisem dobil nobene rešitve »Konjička« iz prvomajske številke. Ali je bil zares tako bojevit, da ga niste mogli zajahati? Saj ste drugače pionirji taki junaki!?
No, zato pa se me je danes spet spomnila cela vrsta malih ugankarjev. Seveda vzorni pionirski odred s Sv. Trojice ni manjkal! Poslali so mi različne rešitve, kar me zelo veseli, kajti vsak naj misli s svojo glavo In naj ne prepisuje od drugega. Zelo me pa čudi, da Dobrin Vojko še ni sprejel knjige, ki sem mu jo že pred časom poslal. Verjetno se je izgubila kje na pošti. No, Vojko ne bodi žalosten, stricu Mihi se smiliš, ko si tako potrpežljivo in zaman čakal, Zato bo malo pogledal v svo.jo knjižnico in gotovo bo našel še kaj zate. Križanke Mramor Marjana pa na žalost ne morem objaviti, ker je Veliko prevelika. Le poglej, Marjan, kakšne majhne križanke objavljam v našem kotičku. Nobena nima več kot. sedem kvadratov! Torej pogumno se loti manjše in jo pošlji stricu, pa jo prav gotovo in z veseljem objavim.
Pa še Strmco moram prav posebno poklicati, ker bi se rad zahvalil Kupnik Bertu za poslane šmarnice. Pa še kaj mi piši, Berto!
Botra Sreča je danes naklonila nagrado BECAJ JOŽICI iz Hru-škarjev in STRAŽAR LEOPOLDI-N1 iz Trbovelj. Nekaj pa je odločil stric Miha kar na svojo roko, brez Srečine pomoči! Nagrado bo poslal tudi pionirskemu odredu v Sv. Trojici za njihovo pionirsko knjižnico!
časnega fosforescentnega razkrajanja velikih množin organskih t vari širi stalna hladna svetloba. Toda gori je pa vse temno kot noč. Človeku se zdi, kot da se nahaja sredi mračnega zimskega dne, s težkimi in črnimi viharnimi oblaki nad glavo. Iz tega temnega neba se, kot v neprestanem snežnem viharju, počasi vsipljejo drobni beli lističi, svetlikajoči se na temačnem ozadju. To so lupine morskih polžev in drugih drobcenih bitij, ki živijo in umirajo v •osem kilometrov debelem sloju vode, ki nas deli od površine oceana. Mnoge od teh lupin se razkrojijo že na poti, spreminjajoč se v apnenčeve soli, medtem ko ostanek tvori usedlino, ki je zagrnila veliko mesto, v katerem smo sedaj prebivali in Id je ležalo pod našimi nogami.
Zapustivši poslednjo vez z zemljo pod nami, smo se spustili v mrakoto podmorskega sveta in smo kmalu naleteli na popolnoma nov način življenja. Pred nami se je pojavila neka premikajoča se in nejasna gmota, ki se je, ko smo prišli, bliže, izostrila v množico ljudi, vsak izmed njih je bil v svojem steklastem oklepu in vlekli so za seboj široke sani, visoko natovorjene s premogom. Bilo je to naporno delo in ubogi ljudje so se, vsi sključeni, napenjali in z vso silo vlekli za konopce, spletene iz kože morskega psa, ki so jim služili kot zaprežne vrvi. Z ■vsako skupino ljudi je bil človek, ki jim je zapovedoval. Za nas je bila zanimiva ugotovitev, da so nadzorniki in delavci očividno bih pripadniki dveh različnih plemen. Poslednji so bili visoki in plavolasi možje, modrooka in krepko grajeni. Njihovi nadzorniki pa so bili, kot smo jih že prej opisali, temnopolti, bolj podobni zamorcem, in širokih ter čokastih teles. Tre-nutno se nismo mogli spuščati v to skrivnost, toda. imel sem vtis, da je eno pleme bilo že v davnih časih zasužnjeno od drugega, Maracot je bil mnenja, da so eni bili verjetno potomci tistih grških ujetnikov, čigar boginjo srno bili videli v templju.
Srečali smo nekaj teh ljudskih vpreg, od katerih je vsaka vlekla svoj tovor premoga, preden smo dospeli do samega rudnika. Tukaj so odstranili globokomoreke used-
line in peščene sloje, ki leže pod njimi, ter izkopali velik jašek, v katerem so se izmenjavala slojišča gline in premoga, ki so predstavljala zemeljske plasti davno izgubljenega sveta, ki je sedaj ležal na dnu oceana. V raznih nadstropjih te velikanske jame smo videli skupine delavcev pri kopanju premoga, medtem ko so ga drugi pobirali in nalagali v košare, ki so jih potem vlekli na površino. Ves rudnik je bil tako razsežen, da nismo mogli videti nasprotne strani ogromnega jaška, ki so ga tolika pokole-nja bila izkopala v dno oceana. Ta premog, spremenjen v električno energijo, je bil vir energetske sile, ki je poganjala vse stroje v At-lantisu. Mimogrede bi bilo zanimivo omeniti, da se je ime starodavnega mesta pravilno ohranilo v legendah, kajti ko smo ga nekoč omenili Mandi in ostalim, so le-ti bili zelo lznenadeni, da ga poznamo, nato so pa krepko prikimavali z glavami, hoteč nam tako pokazati, da so razumeli.
Ko smo zapustili veliki premogovni jašek, oziroma, ko smo nadaljevali svojo pot desno od njega, smo prišli do nizkega venca bazaltmh čeri, katerih površina je bila tako gladka in lesketejoča kot tistega dne, ko so bruhnile iz notranjosti zemlje, medtem ko se je, več kot sto metrov nad nami, njihov vrh nejasno svetlel na temnem ozadju. Podnožje teh vulkanskih čeri je bilo pokrito z gostim rastjem visokih morskih trav, ki so rasle iz krotovičastega mnoštva lasastih koral. Nekaj časa -smo potovali vzdolž roba gostega grmičevja, iz katerega so našli spremljevalci, da bi nas zabavali, z udarci svojih palic izganjali vsakovrstne čudne ribe in rake, od katerih so sem pa tja kakšen primerek spravili za svoj lonec. Hodili smo talco brez vsake nezgode. ali pa še več, ko sem opazil, da je Manda naenkrat obstal in s kretnjami nemira in začudenja začel gledati okoli sebe. Te kretnje pod vodo so bile jezik zase, zakaj v hipu so njegovi tovariši zapopadli vzrok njegovega vznemirjenja in midva sva ga s tesnobo v srcu nenadoma tudi doumela. Dr. Maracot je izginil.
Pri rudniku premoga je bil prav gotovo še z nami in šli
smo skupaj vse do bazaltnih čeri. Nemogoče je bilo, da bi nas bil prehitel, zato je bilo jasno, da je moral biti nekje ob goščavi za nami. Kljub vznemirjenosti naših prijateljev, sva bila Scanlan in jaz, ki sva nekaj vedela o moža-karjevem čudaštvu in raztresenosti, prepričana, da ni bilo nobenega vzroka za preplah in da ga bomo kmalu našli, kako zamišljeno opazuje kakšno morsko pojavo, ki je vzbudila njegovo zanimanje. Vrnili smo se torej vsi nazaj in smo komaj naredili kakih sto metrov, ko smo ga že zajedali.
Tekel je, toda tako gibčno, da tega človek nikdar ne bi pričakoval od moža njegovih let. in njegovega obnašanja. Seveda, tudi če človek ni noben atlet — teče prav dobro, kadar ga preganja strah. In on je imel dovolj vzroka, da se pošteno potmdi, kajti tri grozna bitja so mu bila tik za petami. To so bile tigraste rakovice, z belimi in črnimi lisami po telesu, od katerih je bila vsaka približno tako velika kakor newt'oundlanski pes. Roke je Iztegnil predse, kot bi prosil za pomoč, in se, nespretno in spotikaje se, ha vso moč pomikal naprej. Na srečo rakovice niso bile kaj prida hitre potnice in so hitele po mehkem morskem dnu s čudnim stranskim premikanjem, ki je bilo samo malo hitrejše od teka prestrašenega begunca.
Imele so pa seveda več sape in bi ga bile v nekaj minutah verjetno zgrabile s svojimi strašnimi kleščami, da niso naši prijatelji posegli vmes. Poleteli so naprej s svojimi sulicami in Manda je z močno električno svetil-koko, ki jo je nosil ob pasu, posvetil v obličje ostudnih pošasti, ki so zbežale v goščavo in nam izginile izpred -oči, Naš tovariš je sédel na kup koral in na njegovem obrazu je bilo videti, da ga. je ta dogodivščina izčrpala. Kasneje nam je pripovedoval, da se je podal v goščavo z namenom, da bi prišel do neke redke globokomorske školjke in da je zašel v gnezdo teh divjih tigrastih rakovic, ki so takoj planile za njim. šele po dolgem počitku je prišel k sebi in nadaljeval z nami potovanje.
m
Ne bomo držali križem rok, ampak bomo poskušali narediti iz njih koristne člone družbe
Navadno beremo o tem, kako naj otroke vzgajamo, kako naj jih hranimo in negujemo. Bolj redko pa beremo o vzgojno zanemarjenih otrocih, za katere se starši ne zmenijo ali pa staršev sploh nimajo. Povedali vam bomo dve resnični zgodbi o takih dečkih. V življenju boste morda kdaj naleteli na take primere, pa se spomnite teh zgodb. Mogoče vam bodo pomagale iz zadrege!
DEČEK. KI JE DVANAJSTKRAT UŠEL IZ POBOLJŠEVALNEGA ZAVODA
Petnajstletni Mihovil je jokal, ko so ga vzojitelji obiskali v zaporu okrožnega sodišča. Zmršen, nerazvit za svoja leta, toda izredno inteligenten in bister fant, je prelival spokorniške solze, ko se je po svojih avanturah znašel v zaporu.
Mihovil je eden izmed tistih dečkov, ki so bili kot majhni otroci v dneh vojne prepuščeni sami sebi in vsestranskemu vplivu ulice.
šola je prišla prepozno, nanj ni mogla več vplivati. Mali Mihovil je bil vedno v razredu le za zgigo.
»če je učitelj odšel iz razreda, sem šel za kateder, imel predavanje jn v dnevnik pisal »cveke« tistim otrokom, ki mi niso bili všeč«, se spominja deček svojih porednosti iz prvega in drugega razreda ljudske šole, čeprav je od takrat preteklo že šest let.
»Nobena kazen ni nanj vplivala, oviral je delo v razredu in prisiljeni smo bili, da ga izključimo,« pripoveduje učitelj.
Tako so ga leta 1950 poslali v nek dečji dom. Tam je bil eno leto, potem pa je šel v poboljševalni zavod.
»V veliki sobi nas je bilo 20,« pripoveduje Mihovil, »in odločim smo se, da bomo ušli. Stanovali smo v tretjem nadstropju. Bilo je sicer visoko, toda na hodniku bi nas opazil vzgojitelj. Izkoristili smo žleb, ki je bil ob oknu in tako se
nas je spustilo po njem petnajst, re Srečno smo ušli.«
Mihovil je še preplaval reko, da je prišel do železnice; pod klopjo drugega razreda se je odpeljal. To je bil njegov prvi beg iz poboljševalnega zavoda. Cez en mesec so ga poslali nazaj,, toda ušel je še dvanajstkrat od leta 1950 do 1952.
Po dvanajstem begu je našel družbo — nekega Pranja, Rabila sta. denar za hrano, za kino, za cigarete in zato sta začela z vlomi in krajo. Mihovil je bil v tem že verziran, saj ni bilo prvič. Začela sta pri sadju in raznih predmetih na trgu, potem so prišli zajci, kure, pa gume od motorja in razno drugo. Vlomi in kraje so bile vedno bolj pogoste, posebno po hotelih. Tako se je zgodilo, da v mestu ni bilo dneva, da ne bi nekomu kaj zmanjkalo.
Tako daleč je prišel petnajstletni Mihovil. Postal je vlomilec, čeprav celokupna vsota ukradenih stvari ni bila velika. V zaporu se je vedel zelo spokorniško, jokal je in prosil, toda večkrat je poskušal tudi pobegniti. Ali so iskrene njegove solze in prošnje, naj ga pošljejo v šole, da bi se naučil kake obrti? Dvanajstkrat je že ušel iz poboljševalnega zavoda, kjer bi se obrti lahko naučil, dvanajstkrat je že prosil odpuščanja in obljubil, da se poboljša, pa je vedno obljubo prelomil. Ni sprejel pomoči, ki mu jo je nudila družba. Kljub temu pa ga tudi zdaj družba ne bo zapustila, ampak mu bo ponudila roko in poskušala narediti iz njega dostojnega člana svoje skupnosti,
ZGODBA O PRVOSOLCU PETRU
Peter je bil tenak fantič, prijetnega obraza in živih oči. Čeprav je bil nadarjen, ni v šoli kdovekaj napredoval. Bil pa je seveda med .tistimi, ki so vedno delali nemir in nered. Od časa do časa je v šoli manjkal in potem prinašal sumljiva opravičila. Nekoč pa je izostal pelih 14 dni. V šolo je prišla Petrova mati. In takrat so se odkrili za čuda veliki grehi mladega človeka.
Peter je najbrže pobegnil čez mejo, zvabil s seboj še dva tovariša iz sosedstva, vzel s seboj novo obleko, izmaknil materi 500 din, nedolžnemu sosedu pa cel tisočak. Mati je bila videti obupana in močno v strahu. Bala se je nepri-Jik in zato je hitela praviti, da je fant čudaške narave, naprtila mu je celo trditev, da je nenormalen. Baje ga po več dni ni bilo domov in mati ni od njega nikoli zvedela, kje je bil in s čim se je hranil.
Toda miličniki so malega begunca kaj kmalu pripeljali nazaj. Zasliševanje je bilo precej kočljiva stvar, kajti fant je že v šoli pokazal, da je trmast in na vsa vprašanja je trdovratno molčal. Kaj storiti s takim zakrknjencem? Edina
ZbF\flVNlS>KI KOTIČEK
BOLEČINE V PODPLATIH
(Nadaljeiunje in konec)
To rej: bolečine v sprednjem delu stopal je pripisati prekomerni in nepravilni obremenitvi glavic sto-palnili kosti zaradi prirojene ali še (pogosteje zaradi pridobljene sla-bo-ti sprednjega, prečnega stopal-nega loka.
Mnogo naših žena leta in leta trpi zaradi opisane bolezni. Prenaša in molči. Zdravljenje pa je tako preprosto in uspešno, če ni kakšnih posebnih vidnih, otipljivih in težkih motenj v kosteh noge in če je bolečina značilna za prenapor in utrujenosti — naša žena je ves dan na nogah — zadošča, da si napravimo mehko blazinico iz močno stisnjene vate ali gaze, liar naj bo veliko za oreh in to mehko kepico damo lik zadaj oh dobro tipljivih glavicah slopal-nih kosti, to je tik za najbolj bolečim mestom, v smeri proti peti, v sredini prečnega stopalnega loka. To blazinico pričvrstimo s trakom obliža, ki ga tesno pripnemo preko stopala. Ta preprosti postopek nam prinese veliko olajšanje.
Velikost oziroma debelino blazinice pač ne moremo točno predpisa, ti: poskusite in preizkusite. V težjih primerih bo zdravnik predpisal po meri napravljene vložke, ki bodo pravilno podpirali prečni stop al ni lok. Temu dodamo še vaje, s katerimi si ojačamo mišice v stopalih, ki so oslabele in zaradi katerih se je prečni lok sploščil. Če jih ojačamo, se bo lok popravil. Ojačamo jili ,s hojo po prstih, s lem, da s prsti nog grabimo, kot bi hoteli nekaj pobrati, da stopamo po zunanjih robovih navznoter obrnjenih stopal itd. Tu vam bo najbolje svetovala fiziolerapevt-ka. In še (nekaj je važno: zavedajmo se, da so tudi noge naše, prav itako naše kot drugi deli telesa, kol srce — če hočemo, ali pa .skromneje kot Toke. Utrujenim rokam dovoljujemo počitek. Zakaj ne bi malo počivale tudi noge? Sedite že malo, saj se marsikaj da opraviti tudi sede. Ko ste utrujeni, privoščite si toplo kopel nog, če želite, izmenoma z mrzlo. Tako delajte vsak dan in olajšanje bo veliko.
Dr. M. K.
:šitev bi bila najti pot do zaprtih vrat njegove duševnosti. Ravnati je bilo treba z njim kot. z odraslim človekom, In res, Peter je spregovoril 1
Na vsa vprašanja je odgovarjal mirno in odkrito. Priznal je svoje prestopke in ni valil krivde na nikogar. Ko je govoril o starših, je rekel, da ga imata očim in mati rada, tocla očim je zelo nervozen in ga včasih za najmanjšo malenkost pretepe do nezavesti. Takrat kliče mati na pomoč celo sosede, ker bi ga očim utegnil ubiti. Včasih, pretepe tudi mater in če se mu po-stavi Teter v bran, pretepe oba. Cez nekaj časa pa se umiri in tedaj mu je žal za vse, kar je storil hudega. Sicer je očim čevljar in mnogo denarja znpije. Tudi mu ni všeč današnji družbeni red. Vpričo Petra godrnja in zabavlja in ob primerni količini zaužitega alkohola pride do spoznanja, da je pri nas vse zanič, da pa je onstran naših meja vse pametno in dobro. V tem mnenju ga krepko podpirata mati in sosed, skopuški nameščenec.
Zasliševanje je bilo končano. Ali se boste tudi vi zgrozili nad otrokom in udarili po njem zaradi nenormalnih lastosti? že v nežni mladosti je Peter občutil grozoto družinskih prepirov in pretepov. Mar ni upravičeno hrepenel, da bi čimprej odšel z doma? In kam naj bi šel? No, prav gotovo tja, kjer je, po pripovedovanju odraslih, bolje kot pri nas. Odrasli pa niso bili do njega pošteni, poniževali so « pretepanjem njegovo človeško dostojanstvo in lagali o razmerah drugod.
Kakšno kazen zasluži' ta mali grešnik? Na predlog šolskih oblasti je socialno skrbstvo poslalo Petra v vzgojni zavod, kjer dobro uspeva. Všeč mu je poljsko delo, rad ima živali in izdeluje letalske modele. Poln je življenja in zatrdno je sklenil, da bo postal pilot. Ce bi danes kdo govoril s Petrom, ne bi nikdar spoznal v njem nekdanjega »nenormalnega« otroka.
Pred tednom matere in otroka v sež nskem okraju
Okrajni iniciativni odbor za prireditev tedna matere in otroka je na svoji prvi seji dne 13. t. m. razpravljal o raznih vprašanjih s področja vzgoje in zaščite matere in otroka v okraju. Na podlagi krajše analize razmer in iznešenih problemav so izdelali načrt ne samo za oficielno prireditev tedna, marveč tudi za nadaljnje stalno delo na tem področju.
Med drugim so pretresli tudi pereče vprašanje pomanjkanja babic v okraju. Na 32.209 prebivalcev je samo 15 babic, od teh pa je 7 takih, ki so pred upokojitvijo. Poleg tega niso sorazmerno razmeščene, tako da imamo v celem istrskem predelu okraja le eno razmeroma dobro. Vprašanje babic pa bomo rešili le s šolanjem novih iz vrst domačih dijakinj, za kar bomo morali v bodoče posebno skrbeti, ker se ne moremo zanašati na pomoč s kadri iz drugih krajev.
Prav tako so sprejeli sklep, da se stavi okrajnemu svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko predlog, da nujno reši vprašanje stalne namestitve odgovornega človeka v referatu za zaščito matere in otroka na okraju.
Da bi se utrdilo delo vseh organov in množičnih organizacij, ki delajo po vprašanju vzgoje in zaščite naše družine, in vskladilo delo, se bodo v pripravah na teden matere in otroka vršile po vseh občinah razširjene seje občinskih socialno zdravstvenih svetov, katerim bo prisostvoval tudi član okrajnega iniciativnega odbora. Na te seje so vabljeni poleg članov predstavniki vseh množičnih organizacij, zdravstveni delavci in učitelj-stvo. Njihov namen je predvsem ta, da se na osnovi analize stanja v občini pristopi k načrtnemu in nenehnemu delu za izboljšanje razmer v pogledu vzgoje in zaščite naše družine ter k izvajanju takih ukrepov, ki naj zagotovijo materi in otroku, tako v javnem kot v
.S vallo sivo krilo s temno morir o ali temno rjavo bluzo. Pas in ruta sta svetlo zelene barve.
zasebnem življenju, današnje socialistične dražbe primerno mesto.
V samem tednu bodo vse šole posvetile po eno uro tednu matere in otroka, skupno s starši pa bodo učitelji imeli na roditeljskih sestankih posebna predavanja o vzgoji in negi otroka.
Okrajni iniciativni odbor bo v tednu matere in otroka razdelil nekaterim socialno najbolj ogroženim družinam majhno pomoč v otroških oblačilih iz sredstev, ki sta mu jih stavila na razpolago okrajni odhor Rdečega križa in okrajni svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko- v skupnem znesku 100.000.— dinarjev. Ker je to z ozirom na potrebe malo, naj tudi občinski socialno zdravstveni sveti z raznimi prireditvami in prispevki podjetij zberejo v občinskem merilu še čimveč sredstev, da bi bila ta pomoč bolj izdatna.
Ovseni kosmiči
Prepričala sem se, da jih tukaj mnoge gospodinje sploh ne poznajo. Ker ni povpraševanja za njimi, jih tudi v trgovinah ne prodajajo, dočim jih dobite v Sloveniji v vsakem mestu in in v vsaki trgovini.
Ovseni kosmiči so zelo zdrava hrana za zdrave in za bolne ljudi. Lahko jih uživajo že dojenčki v obliki ovsene sluzi z mlekom. Nadalje bolniki s slabo prebavo in sladkorno boleznijo in prav tako stari ljudje, športniki, planinci itd.
Ovsene kosmiče pripravimo lahko na več načinov: kot juho, z mlekom kot močnato jed, s sadjem kot surovo hrano, ali pa v obliki zrezkov, kot nadomestek mesne jedi. Zelo okusno je tudi pecivo iz ovsenih kosmičev, tako imenovani ovseni poljubi. Večina navodil je na ovitku škatlje »2;ikinih ovsenih kosmičev«.
Juho pripravite tako, da vržete v vročo mast nekaj žlic kosmičev, jih rumeno opražite, zalijete, solite in potresete s sesekljano jušno zelenjavo ter pridenete malenkost paradižnikove mezge. Juha je hitro kuhana.
Ovsene poljube pa napravite takole : Na 6 dkg masti ali druge maščobe prepražite 12 dkg ovsenih kosmičev, ohladite in primešate že pripravljeno zmes iz 10 dkg sladkorja, 1 vanili-sladkorja, 1 jajca in 4 žlice mleka. Nato primešajte še 15 dkg moke s pol zavitka pecilnega praška. Zmes dobro premešajte in napravite z malo žličko na pekači kupčke, ki naj ne bodo preblizu eden drugega, ker pecivo v pečici naraste. Nato jih svetlo-
rjavo zapecite.
V gospodinjstvu po rabimo amoniaEt
Danes je prva skrb vsake gospodinje, kako čim več prihraniti in čim bolje razdeliti mesečne dohodke. Milo sodi med nujno potrebne, toda ne najcenejše predmete. Zato ga skuša gospodinja čim bolj izrabiti. Pri tem si lahko pomagamo z enostavnim, cenenim in dobrim nadomestkom — z amoniakom.
Amoniak rabimo navadno doma v raztopini ene žlice amoniaka za en liter vode. Steklenico z amoniakom moramo zaznamovati kot strup, škodljiv je za kožo in nohte, zato moramo po delu z amoniakom roke dobro oprati v vodi, ki smo ji dodali nekaj kapljic kisa ali limoninega soka.
Pletene, volnene stvari ter stvari iz flanele in bombaža peremo v amoniaku takole: najprej v gosti milnici, ki smo ji dodali amoniak v razmerju, kot smo ga zgoraj povedali, potem pa izperemo v vodi, ki smo ji dodali kisa ali limoninega soka
Amoniak uporabljamo tudi za čiščenje madežev. Ker je amoniak alkalična spojina nevtralizira kisline, to je razkraja madeže, ki so od različnih kislin, plesni ali joda. Prav tako razkraja tudi mastne madeže, če je potrebno lahko povečamo količino amoniaka na liter vode.
čeprav danes v gospodinjstvu mila ne razmetavamo, vseeno vedno ostanejo manjši koščki. Lahko jih drobno zrežemo, dodamo vodi, v kaeeri smo jih raztopili, nekaj amoniaka in močno raztopino uporabljamo za ribanje, za pranje kopalnih kadi, ploščic v kopalnici itd.
Končno moramo imeti amoniak tudi v domači lekarni. To je najboljše sredstvo proti piku komarja, čebele in drugega mrčesa. Uporabljamo ga tudi pri lahni nezavesti; pet kapljic amoniaka v kozarcu sladke vode je dobro ponuditi pijanemu človeku, ki se takoj nato iztrezni.
če imate srebrni jedilni pribor in vam je potemnel, bo dovolj, če ga operete v vodi, ki ste ji dodali nekaj kapljic amoniaka. Pribor bo
V mrzlem amoniaku lahko lepo postal zopet lepe, bleščeče barve, očistite glavnik. Svile sicer praviloma ne smete prati v amoniaku, toda v nekaterih slučajih je le dovoljeno. Ce so na svileni obleki mastni madeži, dajte na madež malo amoniaka in ga pustite, da ta izhlapi. Tedaj dajte pod madež pivnik in ga polikajte s toplim li-kalnikom. Pivnik bo madež vpil
in obleka bo čista.
» * »
Prazno steklenico, v kateri smo imeli olje, prav lahko pomijemo s pepelom. Natresemo ga v steklenico, zalijemo ga nekoliko z vodo in vse skupaj položimo v lonec vode, nato pa na štedilniku počasi segrevamo in nato spet ohladimo. Dobro iz-čistimo in nazadnje umijemo steklenico še z mlačno milnico. ♦ « *
Ogledala čistite samo s krpo, namočeno v špirit, kajti če ga perete z vodo, se nabira vlaga na hrbtni strani ogledala in ga počasi uničuje.
a	"
jSf -N	1 ' J^ \
sagi ■	. ■ ■ v. ,
J»-
^^■tt m,.. ¿Í,
fíela, pletena bluza s kratkimi rokavi in ovratnikom.
Med prijateljicami: »Včeraj si bila na koncertu; kaj si slišala?«
»O, slišala sem celo vrsto novih stvari! Ančka in Janez ne hodita več skupaj, Marija ima novega ljubimca, Sonja pa si je kupila pr»v smešen klobuk!«
&
V nedeljo je bila na igrišču pri Sv, Luciji odločilna nogometna tekma za prvaka koprske podzveze med Piranom in koprsko Auroro. 2e mnogo pred začetkom tekme so prihajali z vseh strani številni ljubitelji nogometne igre, da bi podprli vsak svoje moštvo v tem odločilnem srečanju. Pristaši Aurore so organizirali celo posebno ladjo za svoje prijatelje.
Do začetka igre se je zbralo na igrišču blizu 2000 gledalcev, kar predstavlja za naše kraje vsekakor rekord. Vendar je bila vsa ta množica gledalcev, ki je pričakovala sicer ostre a lepe igre, ob zadnjem sodnikovem žvižgu močna razočarana. Vsa tekma je bila namreč polna nervoznih in nesmiselnih potez in na tehnično podpovprečni višini. Igralci so se sicer z neverjetno požrtvovalnostjo borili za vsako žogo, vendar njihov oilj ni bilo precizno podajanje in kombiniranje, temveč le to, da čim dlje spravijo žogo od svojih vrat.
Rezultat tekme...1.: I je bil postavljen šele v drugem polčasu. V odilni gol je zabil za Piran Razza, izenačil pa je iz enajstmetrovke, ki jo sodnik Janežič sicer nekoliko preostro, a glede na nova pravila, vendar le pravilno prisodil, Zetto. Da je ta rezultat ostal do konca
Lepa zmaga Jugoslavije nad Belgijo
Po slabi igri z reprezentaco Grčije je jugoslovanska nogometna -reprezentanca prejšnji teden le razveselila naše športnike in prepričljivo premagala zelo dobre -Belgijce s 3:1 (3:0). Jugoslovani so pokazali zrelo kombinacijsko in tehnično dovršeno igro, ki je navdušila nad 60.00Č' gledalcev glavnega mesta Belgije. V jugoslovanskem napadu^so bile znante spremembe, saj sta Matošiča in Mitiča zamenjala Veseli novič in Papec. Oba »novinca« sta po mnenju jugoslovanskih nogometnih strokovnjakov sicer zadovoljila, vendar sta pokazala premalo, da bi lahko v prihodnjih srečanjih jugoslovanske reprezentance resno z njima računali.
V napadu sta bila kot običajno najboljša Vukas in Zebec, v obrambi pa se je zlasti odlikoval Boškov. V tekmi z Wellesesom bo vodil jugoslovanski napad igralec Partizana Milutinovič, ki je v zadnjem času izredno napredoval in je po mnenju nekaterih najboljši srednji napadalec v Jugoslaviji.
Filaielistična razstava v Idriji
ldirij&u- liilal^li.-il.imo dmištvo je ludí lelos priredilo 'tradición alo o razstavo znamk v dvorani »Svobode«. Tudi letos je odnesel prvo 'nagrado Toni Treven za lepo 'urejeno zbirko, »Ljubljanska pokrajina«. Drugo mesto je osvojil Rafael Jereb za zbirko »Slovensko Priniorje«. •tretje lesto Logar Srečko za zbirko »N.DII«, četrto Josip Pivk iti peto ing. Anion Jaige.r. Med mladinci sla si razdelila prvo in. drugo mesto gimnazijca Saško Logar iti Janez Pivk. Razveseljivo je, da je letos so-delovalo na razstavi večje število mladi ncev.
S. L.
Madžarska nogometna reprezentanca je v nedeljo zadala krepak udarce italijanskemu nogometu. Ob otvoritvi novega olimpijskega stadiona v Rimu so Madžari premagali bivše svetovne prvake s 3-0. po poteku igre pa bi bil lahko poraz še večji. Po mnenju športnih strokovnjakov je italijanski nogomet v resni krizi In ne spada več v elito evropskega nogometa.
igre nespremenjen, se ima Aurora zahvaliti le sreči, kajti Pirančani so bili ves drugi del drugega polčasa v premoči in niso izkoristili številnih ugodnih priložnosti.
Dasi bi glede na potek te tekme pivo mesto bolj zasluženo pripadlo Piranu, je vendar Aurora v splošni oceni po prikazani igri zasluženo osvojila prvenstvo in upamo, da bo dostojno zastopala nogomet- jugoslovanske cone v slovenski ligi.
¡T282
Enajsto kolo zapadne slovenske lige je prineslo precejšnjo presenečenje, saj je vodeča Izola morala na Jesenicah prepustiti obe točki domačinom. Jeseničani so zaigrali kakor že dolgo ne in je morala Izola kljub požrtvovalni igri kloniti z rezultatom 0:1 Na tabeli vodi trenutno kranjski Korotan s 14 točkami, pred Izolo, ki ima 13 točk, V nedeljo bo igrala Izola doma z Proletarcem in je v tej tekmi favorit.
IPirS ■ mmS&^WMÉ •ASbbr
Najvažnejši sporedi od 23 .maja do 29. maja 1053 SOBOTA 23. 3.: 11.20 Obzornik, 111,10 Prologi in ansambli iz popularnih oper. 17.30 Srbske, slavonske in medij ¡murske narodno pesmi in plesi, 18.15 Skladbe Pahorja. Vrab-ta in Tajčeviča poje komorni zbor Radia Zagreb p. v. Slavka Zlatica, 21.00 Vesela sobota v pesmi in glasbi. 21.30 Od sobote do sobote. NE-DELJA 21. 5.: 8.30 Za naše kmetovalce, 9.00 Mladinska oddaja: Pleši, pleši črni kos tlcr pogovor s pionirji. J3.45 Glasba po želja, 15.00 Od Triglava do Jadrana: Po Primorski v besedi in glasbi, 17,30 Glasba po željah. 18.30 Nedeljski prome tí adni ko n cert. PONEDELJEK 25. 5.: 11.30 Žena in dom, 17.30 Melodije iz operet in filmov, 18.15 Ali vam je ta jtrogira.ni všeč? Arije in dueti popularnih solistov. - TOREK 20. 5.: 14.30 Iz športnega sveta, 14.40 Končen mariborskega komornega zbora p. v. Eerda Pirca, 17.30 Sarajevo, behara ti t.voga, bosanske narodne pesmi. 20.00 G. Verdi: »Trubadur«, opera v 41 dejanji,h. 22.00 Intimna plesna glasba. — SREDA 27. 5.: 11.30 Šolska ura: Pired zaključkom šolskega leta. 14-1.30 Kulturni razgledi, 17.30 Štiiri stoletja jugoslovanske glasbe: Sodobna slovenska glasba, 20.30 Koncert mladinskega pevskega zbora tolminskega učiteljišča p. v. Maksa Bi rítala in ženskega okteta p. v. Klcmenite Vere, 21.00 S knjižne police: Novele Brila Zupančiča, 22,00 Lahkih nog naokrog. — ČETRTEK 28. 5.: 11.30 Po svetu okrog. 14.10 Veliki pianisti igrajo skladbe Cho-
pina in Liszta, 17.30 Dalmatinske narodne pesmi poje Vladimir Košann-vie oh spremljavi orkestra Kuno. 18.30 Iz ljudske revolucije. - PETEK 29. 5.: 15.00 Šolska lira: Pred zaključkom šolskega leta, ponovitev, 17.30 Uverture in zbori iz romantičnih oper. 18.15 Jugoslovanski solisti in komorni ansambli preti našim mikrofonom. 21.00 Slušna igra, 22.00 Vabimo k plesu.
OPOZORILO PODJETJEM
Izšel je III. zvezek prevodov jugoslovanske zakonodaje v italijanskem jeziku, ki vsebuje zlasti važna navodila o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1952.
V prodaji je v vseh prodajalnah »Li-Pa«.
RENČIČ JOŽEF, rojen (i. oktobra 1932, Boršt št. 68, je izgubil osebno legitimacijo štev. 34767/24732, izdano od občinskega ljudskega odbora Marezige in jo razglaša za neveljavno.
ŠTEDILNIK, primeren za menze in 'gostilne, prodamo. Naslov pri upravi lista.
PREKLIC
Podpisani PEC ORLANDO, delavec. Izola, Cardueeijeva ulica 4, pre-klicujem vse, kar sem žaljivega izrekel zoper tovariša M i k e a Jožefa iz Kopra, Ulica Se.rvilti 8, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe.
Pee Orlando

Pogled na igrišče pri Sv. Luciji med tekmo Aurora-Piran (1-1)
S AH
Sindikalna podružnica piranske ladjedelnice bo organizirala v počastitev rojstnega dne maršala Tita sindikalni moštveni šahovski turnir. Udeležile se ga bodo vse sindikalne podružniee v območju mestnega sin-lili kal ne ga sveta v Piranu. Začetek bo dne 23. maja. Zmagovalec bo prejel umetniški izdelek v bronu, predvideno pa je tudi večje številu knjižnih in drugih nagrad.
posebna številka
posvečena koprskemu okraju in našemu morju izide 29. maja
Naročite jo pravočasno, ker je naklada ome= jena. Uprava „Tovariša", Ljubljana, Kopitarjeva 2
POPRAVEK
V članku »Titova štafeta letalcev« na G.—7. strani beri pravilno zadnjo vrsto v četrti koloni nad sliko na koncu istega stolpca pod sliko. Po pomoti je tudi izpadlo ime avtorja članka. Napisal ga je Br3-dastja Rastko iz Postojne.
Kar je res, je res. Ce bo šlo tako naprej, bom postal slaven .mož Vsak dan dobim več pisem, v katerih me kdo hvali, drugi zmerja, tretji grozi s »kuerelo«, četrti me ima za »tele« in se podpiše za »bika«, (mora biti moj oče) in še polno »lepih« reči. No, jest Vane pa nočem »glorije«, ker vem, da je »transit mundi« in jo rad pustim polhen lonec drugim. Ce nekaj pišem, je to zato, ker imam raci vse ljudi, ki delajo in pri tem kaj pogrešijo. Skušam jim pomagati in lahko vidite na sliki, da se — zelo resno smejem. Torej.,.!
Zapletena zadeva z »ubogimi svinjskimi reveži« se bo mogoče le rešila, da ne bo treba klicati strokovnjaka, ki bi presekal gordijski vozel. Sam sem se hotel na licu mesta prepričati, pa sem šel na Ankaranske soline ter pri ograji zelo prijazno poklical: »Kč, kč, kč, na, na, na.« Da ste videli, kako so pujsi leteli, toda v nasprotno smer.' Bil sem žalosten nad takim nezaupanjem in sem jo pogruntal, da jim je moral kdo »povedati«, da sem jaz Vane na obisku, aH pa jih je bilo sram, ker so še vedno — tako majhni.
V Babičih je nekdo zamenjal naše lepe rdeče češnje za »Celtesee, kar mu zamerCm ne samo jaz, temveč tudi Italijani. Ce se ne motim, ie v vasi šola in učitelj. Kaj če bi malo pogledal k njemu?
Kar hitro sem se pobral od tam na Kras in se ustavil v Lokvah. Tam se zlepa nisem mogel znajti v zadevi »vzornega kulturnega sodelovanja«, ki je baje v navadi pri prosvetnem društvu »Tabor«. Ko so v Divači hoteli pripraviti večji kulturni nastop, so naprosili tudi društvenega tajnika v Lokvah za sodelovanje. Ta je povedal, da ima
društvo na sporedu kar tri igre, in da bodo lahko z eno nastopili. Ko je šlo zares, pa so se vse tri .razblinile v nič Potiho mi je nekdo zašepetal na uho, da je šlo za denar. Torej — denar, ali pa nič kulturnega sodelovanja.
Pri Sv. Antonu me je za vogalom počakal tamkajšnji mežnar in se mi znova potožil o krivičnosti tega sveta. Ob zadnji elementarni nesreči je na vse načine hotel prepričati ljudi, da je to kazen božja za grehe, pa mu nobeden ni hotel verjeti. »Veš Vane — je dejal — šola je kriva, da sem izgubil zaupanje med ljudstvom.« In je jezno pljunil pred nič hudega slutečo kulturno urtanovo. Da bi ga vsaj malo pomiril v njegovi sveti jezi, sem mu ponudil svojo gorjačo m ga poučil, da ima to čudovito lastnost, da vedno najde tisto mesto, kjer je najbolj potrebno usekati. Ko sem bil dobrih sto metrov oddaljen od vasi, me je mežnarjevo tuljenje v daljavi opozorilo, da je gorjača že našla pravo mesto in sem se brez skrbi napotil nazaj v
Koper. Bilo je že precej čez polnoč in prepričan sem bil, da bom našel mesto že v globokem snu. Pa sem se zmotil. V ulici Osvobodilne fronte sem pred poslopjem koprskega Radia zaslišal še mnogo bolj »ubrane« glasove kot jih je prej spuščal antonski mežnar. Padale so vse mogoče besede iz južnih žargonov in med njimi je bilo menda celo nekaj turških. Jaz turško ne znam, vendar so me o tem pozneje poučili stanovalci v bližini poslopja koprskega radia, ki imajo v nočnih urah dovolj možnosti za študij jezikoslovja. Eden od stanovalcev, ki je po poklicu znanstvenik, pa mi je celo izrazil svojo
skrb, da se je pojavil nek nov Mohamedov prerok.
še ves zaspan sem se naslednje jutro napotil na občinski ljudski odbor Koper — okolica, da bi o tem kulturnem dogodku obvestil predsednika. Imel sem srečo, da sem ga dobil kar na cesti in mi ni bilo treba hoditi v urad. »Nič ne bo Vane, me je ostro zavrnil, na cesti ne sprejemam strank. Zakaj pa imamo urade.« Ponižno sem se oprostil tovarišu predsedniku in sem ga potem še trikrat poskusil obiskati v uradu, pa je vedno tako naneslo, da je bil službeno odsoten. Ker se ga na cesti ne upam več ustaviti, ga bom kar s tega mesta prosil, naj napiše na vrata tablo, kdaj uraduje, ali pa naj zapre bo-t-ego.
S temi uradi so res križi in težave. To sem ta teden še enkrat okusil, ko sem v koprski banki iskal posojilo. V žepu je bila suša, Juca pa je na vsak način hotela imeti novo kopalno obleko. Pa sva se zmenila, da vzamem posojilo. Da dobiš posojilo pa je treba menico. To pa morajo podpisati tudi na okraju. Mojster pa mi je natančno razložil to zadevo, in me poučil, da je treba na menico čakati kakor na divjega zajca kadar ga daš v paco. Poskrbeti sem si moral sam men!co, prosil sem jih le za podpis. Pa sem slabo naletel, kajti povsod so mi dejali, da je edino »kapouficio« Skaza nepogrešljivi podpisovalec menic.
Z dolgim nosom sem odšel. Prihodnji teden me boste bolj malo videli na terenu. Bom preveč zaposlen v Kopru, kjer nameravam pobrati vse ventilatorje po lokalih in jih poslati v banko za ventili-ranje birokracije.
Vaš Vane
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
1. literat, 8. Iravadi, 9. tetiva, ona. II. Ema. 13. Sar, 14. Nin. kača. 16. ropi. 19. abe. 20. OPO, jer, 23. Rog, 24. rešiti, 26. Dos 27. anatema.
N a v p i eno: 1. 'Litostroj. 2. na. 3. Tatar. 4. evi (ive), 5. Rav 6. Adamič, 7, ti, 12. analogija, 15. 17. Oberon, 18. a e resa, 20. ovite, potem, 25. šil, 26. da.
10.
s i tej.
Ire-
ena. ki, 21.
MAŠČEVANJE
»Moj zdravnik mi je pred časom prepovedal piti pivo.«
»In vendar ga p i je te?«
»'Zakaj pa ne. saj sem se zdaj z njim sk regal!«
PRAV TO JE VZROK
»Ali veste, da je Jurea v bolnici?«
»Ni mogoče! Od kdaj pa? Saj sem ga še včeraj videl v kavarni v družbi dražestoe blondinke.«
»Seveda, toda njegova žena ga je tudi videla!«
ISKRENO
»Možek, kaj bom dobila, če bom vodno tako kuhala?«
»Mojo zavarovalnino.«
DOMAČA ŽIVAL
»Nadiea. ali mi lahko poveš, katera je najbolj zvesta domača žival?«
Nadiea: »Štorklja!«
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadranu v Kopru.
ftaslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 — Številka tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.