Iz Bekštajna. (Učiteljski zbor v Beljaku.) Kakor vnako leto, lako smo imeli tudi letos učitelji beljaške dekanije učiteljski zbor 34. oktobra; o pol 9. so peli veličestiti g-ospod dekan v meutni cerkvi v Beljaku sv. mašo, in ob 9. se je pričelo posvetovanje. Govorili bo naj pred pervosednik, č. g. dekan in častni korar Jan. R a v p I, vvodni govor. Razložili so z živo besedo pomen. imenitnost in nalogo prave ljudske izreje, ki se opira na keršanstvo. Ti izreji pa sedaj le nasproti stavljajo: izobraženost, podučevanj« . . . Človek more imeti polno glavo, pa vendar prazno, večkrat celo hudobno serce. Že Platon je rekel: ,,Nasebna (absolutna^) nevednost ni največe zlo, in tudi bali se je ni; slabo prebavljenih vednosti se je treba bali". Potem kažejo nasledke nedoučnosti, brezverja in napačne filozofije. Nedouki (Halbvvisser), koje g. dekan imenujejo ,,plavavce" (Schwimmei), ker so v vsern poveršni, štejejo naj več prerokov med ekaženimi, unesrečenimi dijaci, kupčijskimi popotniki \n Martovimi sinovi ob času miru .... Govori in pise ae sedaj mnogo o luči, vendar čedalje bolj v temo bredemo. S sv. Janezom moremo reči: wLuč v temi sveti, in tema je ne zapopade". . . . Ločitev šole od cerkve — to namerja zoper vero, naj pravi kdo, kar hoče; in vendarje vera podlaga vsemu. Ona vzdiguje zatirane, in siečnim nalaga dol/.nosli do bližnjega. Nauk, ki gn ne navdiha prava vera, pelje do napuha, mehkužnosti, zaničevanja itd. Kam tira to? . . . Kažejo na katoliške Irce. Zatirajo jih, slabo se jim godi, pa previdnost je vendar pri njih doina, ker jiin je živa vera voditelj .... Nek deržavnik je nekdaj rekel: nVse nase osode so v rokah župnikov in učiteljev po deželi". Pervi se sedaj prezirajo" .... Jako zanimiv je bil ves govor. Za tim se začnejo ustineni razgovori. Zastavljeni s(e bili sledeči vprašanji: I. Kako rnore učitelj nam pripomoči, da starši delavno pndpirajo soleki nauk in šolnko izrejo? II. Učilo pri številjenji na parnet. Pervo vprašanje je 11 učiteljev, drugo pa 5 ali 7 pismeuo izdelalo. Iz- vsakega izdelovanja (poslala so se nektere dni pred zboroni dekaništvu) so g. dekan posneli in povedali naj važnejše inisli, ktere so se potem ustmeno pretreaovale. Da učitelj star.se pridobi, da ga pri učenji in izreji podpirajo, se je nasvetovalo: a^ Učitelj naj je svojernu poklicu kos ; njegova obnaša do otrok naj izvira iz keršanske Ijubezni. b) Bode naj značajen in spoštovanja vreden, do staršev prijazen, pa veudar ne prilizovaven. cj Oženjeni učilclj, ki ima sain deca, naj svojn domačo izrejo v spodbuden in lep zgled dro^im staršeni vreduje. Njegovi ofroci naj niso Helijevima »inoina podobni. č) Posebna pismena naztianila naj učitelj na deželi »taršein ne pošilja pogosto, iu če to enkiat stori, naj bo previden. d) \aj bi se »kusile šolske in občinske knjižnjice napraviti. e) Naj kiirislniši pripomuček je, če hc učitelj satn s starši o nauku in izreji razgovarja, jih po prijateljsko podučuje. f) Po pripravnih spisib v letnih sporočilih (kjer ee izdajajo^ naj se staršem njih dolžnosti glede domače izreje itd. razla^aju in na serca polag-ajo — kakor smo to z radostjo zapazili v sporočilih nekterih kranjskih šol. g) Naj bi se skuisile ,,izrejne družbe" vetanoviti. Družnikom, alaršem in zakonskim naj bi sc po pravilib dolžnost naložila, da vpeljejo v svoje družine pravi ker.šanski red, in da v duhu keršanskem skerbe za izrejo svojih otrok. Ker pa to na deželi težko gre, in je v počelku vsaka reč težka, tako naj se ucitelj pervič z najveljavnišimi možmi v vsaki vasi porazumeva, in ti naj potem svoje soaede podučujejo. O steviljeiiji na pamet so hc misli združile v načelih, ki se v novejših metodičnih knjigah za ovi nauk nahajajo. Posebno se je naglašalo, naj se otrokom čveteri računski razpoli v oddelku od 1 — 10 posebno dobro, vsestransko in kolikor mogoče kazavno razlagajo, naj se učitelj za to poslužuje raznover.stnih kazavnih pomočkov, p. ruske rač. mašine, palčič, čert itd., — naj počasno in temeljito napreduje.— Pri konferenciji je bilo 18 učiteljev (6 Slovencev) in 10 duhovnikov razon g. dekana. Ob 13. se je posvetovanje končalo- Čast. g. dekan pa so potem učitelje povabili na južino, kjer ne je še marsikaj pokratnljalo in tudi zapelo; tudi napitnic ni manjkalo. Reči moratn, da se zmiraj veselim naših ueiteljskih zborov; takn vljudno se obnašajo c. g. clekan — ninogo let jim! — tako skerbno se pretresujejo šolska vprašanja. Zato 80 pa tndi više solske oblastnije lanski betjaški učiteljski zbor in njegova pismena izdelovanja pred nekaj časom po postavnem listu (škofijskem) javno pohvalile. Slava uinnemu napredovanju! Ferd. Vigele. Iz PredaselJ na Gorenskem se ,,Učit. Tovaršu" piše, da so eiilnko leto 13. p. m. prav slovesno pričeli. V nedeljo 10. p. m. so gospotl fajmošter napoverinli začctck šole za prihodnji lorek, in so staršem razlagali trojno dolžnost, ktero imajo do svojih olrok, nainreč preden začuejo v šolo hoditi, dokler v šolo hodijo in potem, ko iz šote ostanejo. Ko v torek veliki zvon naznani, da bo ob 8. zjntraj solnka sv. inaša, otroci vrejo trupoma v šolo. Po sv. maši zapišejo olroke, vseh skupaj jih je 160, in g. ('ajmošter jih po svoji navadi spodbujajo k pridnosti in lepemu vedenju. ¦— Otroci mislijo, da je že vse pri kraji , kar napovedo g. fajmošlct', da imajo še razdeliti lepa darila, ktera »o poslali blagorodni žlahtni baron, g. Cojz, naj pridnejšim učencem v lanskem leta, in iz žepa vzamejo v pnpir zavitih 24 srebernih tolarčkov in ravno toliko ,,Pratik" za prihodnje leto. Od več bi bilo, ko bi hotel praviti, kakn so bili otroci in tudi njih starši ginjeni, ker so spoznali, da tudi žlabtna g-ospoda skerbi za njih otroke. — Taki zgledi, kakor jih daje domoljubni ^ospod baron Cojz, so pač vredni, da bi se poaneinali. Kako je dobio ubugernukmeliču pri ¦¦crcu, ko vidi, da se tuili žlahtni ^ospodje sponiinjajo njega in njegovih ubogih otročičev. Kellner pise v svojih ,,Aforismih", da eni preveč, drugi pa premalo pričakujejo od Ijuilske šole, temu pa šc pristavlja, da tatn, kjer duhovni in inestni gospodje skerbe za šolo, leta gotovo napreduje. To se vidi iued drugim tudi v Predasljih. Otroci tain tudi poletu pridno v šolo hodijo, in tudi v lepih poletinskih dnevih niina učitelj praznih klopi pred sabo. Ima pa tudi ta šola vse pripomočke, kteri pripomurejo, da si otroci nauk hitrejc zapomnijo in ga tako hitni ne pozabijo, kakor nanireč Herderjeve svetopiseniHke podobe in razlaganje keršeansko-katoliškega naaka v podubah za šolo, cerkev in dom, ki ga je spisal Bcrnard Galura, knezuškof briksenski; za kazavui poduk pa iinajo lepe kolorirane podobc iz obertništva, živalstva in rasllinstva, kakoršnese pii malih učencih v pojasnenje pri berilu potrebujejo. G. ueitelj nam piše, kako je te podobe, ki veljajo pri 30 gl., za svojo šolo pridobil. Pravi namreč, da je dobil v ,,politische Schulverfassung", da mora patron skerbeti za učne pripomočke, tedaj si je teh podob naročil iz Esliug-en (Verlag J. F. Schreiber I., 3,, 3. Theil), je plačal in pobotnicn poslal patronu, ki mu je vse utroške poveruil. — n8kusite", pravi g. učitelj, wtudi vi tovarši tako!" Ker ima šola tako blagega patrona, kakor g. bar. Cojz-a, ki ni le samo letos, ampak tudi drugikrat šolske otroke lepo obdaroval, je lahko grešiti na rododarnont in blagodu»nost patronovo; drugej bi pa nikomur ne sovetovali, če kdo ninia (oliko, da bi si iz svoje inoči plačal te nčne pripomočke. Veseli nas, dragi sodelavec na šolskeiu polji, da se, kar tiče šolino razmero do cerkve, z nami vjeraate v svojih mislih. Ce je bil kedaj, tako je gotovo sedaj čas, da se določujemo, za ktero strauko bomo hodili. Nič ne de, če nas zato liberalni svet ima za potuhnjeuce, starokopitneže ali hinavce. — Take psovke nam morajo biti marveč v ponos; sej liberalni svet tudi sv. Očeta in katoliske «kofe obklada s takimi pridevki, — in mi nisino gotovo boljši od naših cerkvenih prednikov. Iz IJubljane. Imatno vesele in žalostne novice. Veselo je, da He o hudi zimi tako lepo Hpominja revežev, posebno ubogih učencev. Beseda danen teden v čitalnici, ktero so ludi počastili gospod ces. namentnik , pl. Coiirad Eybesfeldski, gospod dežel. glavar, pl. K. Wurzbach in rijegov nameatnik, gospod F. Terpinec,je za ta lepi namen donesla 205 gold. 30 kr. in 2 tol. po gold. Pri tej besedi je pel tudi nas verli skladatelj, g. Fr. Gerbee. Tudi mil. knez in skof 80 v ta uamen darovali 50 gold. Hog poverni vsem, ki se Hpominjajo uboge mladosti! — Veseloje, daje ,,Slov. Matica" in Mohorjeva družba dobila zdatno pomoč, vsaka po 14.000 gold., ktere je zapustil domoljubni prof. Mat. Debeljak, kakor tudi to, da eo svetli knez in »kof darovali wMatici" 300 gold. in zapusčina gosp. Oblaka 100 gold. Dornača duševna moč se lepo razvija. — Žaloistno je, da nam je 22. preteč. m. nemila smert vzela obče spoštovanega domoljubnega gospoda Janeza Ev. Poklukarja, Btolnega korarja, iz^luženega učenika bogoslovja in izrejoznanstva, kteri je bil tudi dober prijatelj učiteljem. Bog- mu daj večni raj! ¦— GoRp. Ant. Forster, pevovodja v (ukajšnji čitalnici, jc ravno kar dal na svetlo: ,,Kratek nav<yl aa poduk v petji z;a ktcrikoli glas*. Ta knjižica je perva v slovenski besedi in obsega mnogo prav primernih vaj za vse glasove , posebno pa za sopran in alt, ki so napolnjene z lepirni zgledi iz velikega bogatega zaklada vsega slovanskega speva. Velja ta knjižica v čitalnici 50 kr. Naj jo kupujejo tudi učitelji in vm, ki uče in se uče na tem polji! — Pri Giontinetu je prišla na svetlo ^Abecedna tablica* za pervence, ki je prav umevno sostavljeiia. Velja 3 kr., 13 vkup pa se jih dobi za 30 kr.