POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Raška cesta 5. poštni predal £2, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slutijo v sociala* namen* delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_ 0-50 Žtev. 122 » Maribor, torek, diie 24. oktobra 1939 t Leto XIV Velika ljubezen do delavskih sodalno-poli-tičnih ustanov Skoraj dive desetletji so razne stranke in klike vodile boj proti socialnopolitičnim ustanovam, češ, da so škodljive. Zahtevale so delno demontažo, borile se proti vplivu delavstva v teh zavodih in protestirale na merodajnih mestih, da so bile samouprave delavskih ustanov ovirane v svojem delovanju in razpolaganju s sredstvi, ki so bila zbrana v delavske namene. Nikdar ni bilo dovolj zabavljanja in klevete, da delavstvo slabo gospodari in zapravlja denar, c *'r v ud* 'h *. Socialisti v mnogih zavodih tudi niso imeli vpliva, ali vse je šlo na račun socialistov, da s tem podminirajo ugled in delovanje zavodov, ki so nastali po borbi socialističnega delavstva, kakor so še nepopolni. Nerealna in nelojalna gonja je imela namen odstraniti demokratične samouprave v teh zavodih, ki so jih vedno zagovarjali socialisti, in sicer se je vršila gonja na ljubo totalitarnemu režimu v državi. Način borbe, ki se vrši sedaj tudi na Hrvatskem, je nelojalen, neiskren in nasproten demokratičnim načelom. Kdor tega noče priznati, ni lojalen, ni objektiven. - n. ... --n. ■-<*. t. S* Socialisti so se borili za delavske u-stanove in za koristi delavstva potom teh ustanov. Vedno so zahtevali v politiki moralo, svobodo in demokracijo. Zasluga socialistov je v marsičem, da smo se dvignili do višje kulturne stop-oje, tv. •. u.o. . • •*■■■ »o i>‘ o. k.* Naše delo je bilo konstruktivno in menda je bilo prav zaradi tega vsem korupcionistom na poti. Socialisti ne bomio odstopili od te Poti. Uverjeni smo, da bo delavski razred spoznal škodljivost nasprotniškega delovanja ter se združil v močno socialistično gibanje, ki s svojo moralno moč-1° diktira lojalno in realno delovanje tudi v politiki. Svoboda in demokracija sta temelja Poštenja v politiki: Druge poti ni! Diplomatska posvetovanja na vse strani Ugibanja po sklenitvi angleško-francosko-turške pogodbe Kdo je zadovoljen in kdo ne? Vest o sklenitvi vojaške pogodbe morju. Ko pa je potem izgledalo, da bo med Turčijo na eni in Anglijo ter Fran- pakt kljub temu podpisan, je baje Rusi- cijo na drugi strani je predmet živahnih komentarjev v svetovnem časopisju. Pogodba predvideva, da si Turčija Anglija in Francija medsebojno pomagajo: 1. ako bi bila napadena Turčija, 2. ako bi bili napadeni Rumunija in Grčija, katerima sta dali Anglija in Francija jamstvo za nedotakljivost njunih mej, 3. ako bi bili napadeni Anglija in Francija ali Turčija na Sredozemskem morju. Izrecno pa dostavlja pogodba, da Anglija in Francija ne moreta 'zahtevati, da bi se Turčija zapletla v vojno z Rusijo. V slučaju, ako bi nastala vojna nevarnost na področju, ki zanima vse tri države pogodbenice, je pa predvideno skupno posvetovanje Anglije, Francije in Turčije. Glavno vprašanje je sedaj, proti komu je naperjena pogodba? Iz oblike pogodbe sledi jasno, da je naperjena proti morebitnemu napadal- ja na prošnjo Berlina pozvala turško vlado na razgovore v Moskvo, da bi se sklenitev pakta preprečila. Toda Turčija je s svojim zadržanjem in sklicujoč se na njunem medsebojnem prijateljskem razmerju ničesar ne spremeni. Nervoznost v Berlinu Kakšno nervoznost je povzročila v Berlinu sklenitev angleško-francosko-turške pogodbe je videti iz tega, da je na dano besedo, te pobude zavrnila. V j vjac;a povzala v Berlin na posvet po- Moskvi radi tega niso bili nič užaljeni in se dalje niso izpostavljali, ampak so enostavno sporočili v Berlin, da je njihova akcija ostala brezuspešna. Le tako si je tudi mogoče razlagati, d* sta tako sovjetska, kakor tudi turška vlada, kljub prekinitvi pogajanj in sklenitvi vojaškega dogovora med Turčijo, Anglijo in Francijo izjavili, da se slanike iz Ankare, Moskve in Rima, Prednjeazijskl blok V kratkem se bo sestala konferenca predstavnikov Turčije, Irand, Iraka in Afganistana, ki bo razpravljala o vzajemni pomoči teh držav v slučaju vojne. Tako Iran, kot tudi Irak in Afganistan I so pa na strani Anglije. Pred balkansko konferenco? Sodelovali bi 'Madžarska in Bolgarija. za Romunski političarji se izrekajo sklicanje balkanske konference, na ka cu, ki bi hotel začeti vojno proti Turči- teri naj bi sodelovali tudi Miadžarska in Pogajanja med Finsko In Sovjetsko Rusijo se nadaljujejo. Finska vlada je odposlala v Moskvo večjo delegacijo, v kateri je tudi finančni minister Tanner. Delegacija je prinesla s seboj finske protipredloge. Zaenkrat ni znano podrobno niti to kar Rusija zahteva, niti to na kar je Finska Pripravljena pristati. Japonci javljajo zmago nad Kitajci v pokrajini Honan. Japonsko vojaško poveljstvo javlja zmago nad 400.000 mož broječo kitajsko vojsko pod vodstvom generala Svenjena. “aie je padlo 34.000 Kitajcev in 3332 Japoncev. Rusija ne more Izvaiatl petroleja , Ruski list »Pravda« poroča, da Rusija sicer pridobiva toliko petroleja, da stoji na drugem mestu v tabeli držav, ki pri-obivajo petrolej, vendar pa rabi vso Produkcijo za sebe, oziroma za rezervo. eničija torej iz Rusije ne more dobiti Petroleja, i , ^ u rvl. ji, oziroma Angliji in Franciji na Sredo- . Bolgarija. Konferenca zemskem morju, ali pa, ki bi začel vojno proti Rumuniji ali Grčiji. Kdo bi prišel v poštev kot napadalec ni označeno. Pogodba nima praktičnega pomena, ako bi recimo šlo za vprašanje spora med Rusijo in Rumunijo, ker tedaj Turčija ni vezana v ničemur, razen, da ostane nevtralna. Kar se tiče Rusije, bi ta pogodba imela pomen samo tedaj, ako bi prišlo do napada Rusije na Turčijo; kakor pa je znano, vladajo med Moskvo in Ankaro, kljub temu, da so bila pogajanja prekinjena, najboljši, prijateljski odnošaji. Lahko se torej reče, da pogodba ni naperjena proti Rusiji, pač pa proti vsaki drugi državi, ki bi začela vojno v Sredozemskem morju, ali proti Turčiji, ali proti Angliji, ali Franciji, ali proti Rumuniji, ali Grški. Določba, da se bodo vse tri države posvetovale, ako bi nastala vojna nevarnost na področju, ki zanima te tri države pogodbenice, pa se tolmači tako, da je tu mišljen Balkan in da gre za države, ki so povezane med seboj z balkanskim sporazumom od 9. februarja 1934, kateremu pripadajo Turčija, Grčija, Rumunija in Jugoslavija. V toliko se sklenjena pogodba lahko tiče tudi naše države. Zanimivo je, kako so posamezne države reagirale na angleško-francosko-turški dogovor. V Rimu so mnenja, da dogovor nj naperjen proti Italiji, kajti Italija je nevtralna in ne namerava nikogar napasti. V Moskvi trdijo, da je ta pogodba poskus razdvojiti Rusijo in Nemčijo. V Berlinu pa smatrajo, da je pakt naperjen naravnost proti Nemčiji. Zakaj in kako ni točno rečeno, V Londonu in Parizu se vesele sklenitve tega pakta. Pakt, ki je bil sedaj podpisan, je bil pripravljen že mnogo poprej, takrat, ko se je splošno mislilo, da pojde Rusija s Francijo in Anglijo. Tudi je bilo določeno, da bo dogovor podpisan samo v slučaju, ako pride do sporazuma med Anglijo, Francijo in Rusijo. Po izbruhu vojne je nemško časopisje to povdarjalo in domnevalo, da je odločitev Rusije pokopala tudi nadejo Anglije in Francije, da se jima bo Turčija pridružila kot stražar v Sredozemskem bi imela namen osnovati balkanski blok, ki bi se naslanjal na Italijo. Približati bi se morali še Turčija in Italija. Na zapadli nič novega Ali bo sledila nemška ofenziva? NajnovejSa angleSka letala Np zapadni fronti so se pojavila at) gleška |etala, enokrilni lovci, ki razvija- Poročila z zapadne fronte soglašajo v j tem, da ni nobenih važnih dogodkov. Oba tabora zbirata za fronto čete in kupičita materijah Francozi so v preteklem tednu po prvih nemških napadih večjega obsega, ki so stali mnogo žrtev, izpraznili del zasedenega hemškega ozemlja. Sedaj poteka fronta od luksemburške meje, vzhodno od reke Miosele po dolini Apa-ca, potem po ozemlju med Runzigom in Waldwiese, nato se črta obrne jugovzhodno do pokrajine Nidde, skozi Wamdski gozd, na višino vzhodno od Forbacha in južno od Saarbriickna; od izliva reke Saare gre fronta v dolini mejne reke Blies in poteka mirno Zwei-briikna in Pirmasensa, na nemškem ozemlju do Weisenburga ob meji, od tu pa v ravni črti do reke Ren. Sedaj je nastopilo deževje, Ren je prestopil bregove in večji odseki nemških utrdb na desnem bregu so deloma preplavljeni, deloma pa ogroženi. Kakor se zatrjuje v francoskih vojaških krogih so oni računali z nemško ofenzivo velikega obsega v začetku preteklega tedna. Zakaj je izostala, se ne ve. Mogoče misli nemško vrhovno armadno vodstvo vse bolj operirati z letali nad Severnim morjem in voditi boj proti blokadi l»* •'■•»m Na za- padni fronti je zaenkrat položaj tak, da bi vsak, ki bi napadel, tvegal zaman svoje sile. Zakaj vabijo Nemce domov »Deutsche diplomatisch - politische Korrespondenz« pravi med drugim: Ce se je Nemčija odločila, da od*po-kliče nemške naseljence iz baltiških držav, potem se je to zgodilo predvsem zaradi tega, da se novopridobljene poljske pokrajine, ki meje na Nemčijo, naselijo z Nemci, ki so edino sposobni napraviti red v teh krajih. jo silno brzino in so osmimi strojnicami. oboroženi Btm- * P« i > i 12.000 letal za Anglijo In Francijo Z ozirom na to, da bo ameriški zakon c nevtralnosti v najkrajšem času spremenjen, sta angleška in francoska vlada poslali v Zedinjene države komisijo, ki bo nakupila tamkaj 9000 letal, 3000 pa v Kanadi. Nemška letala napadajo prevoze angleških ladij V Severnem morju je dne 20. t. m. 12 nemških bombnikov napadlo večjo skupino angleških prevoznih ladij. Štiri bombniki so bili sestreljeni. Zopet potopljena nemlka podmornica Na Atlanskem oceanu sta neka angleška trgovska ladja in nek angleški rušilec potopila podmornico, ki je napadla trgovsko ladjo. Angleško vojno ministrstvo je objavilo doslej štiri sezname ujetih mornarjev z nemških podmornic, čije skupno število znaša 41 mož in častnikov. Zastoj v trgovinskih pogajanjih med Nemiljo In Rušilo Iz Moskve poročajo, da je nastal zastoj v gospodarskih pogajanjih z Nemčijo. Rusija se brani vršiti dobave, dokler ne dobi od Nemčije primerne protivrednosti v industrijskih izdelkih. Samo 1 odstotek poviška prispevka za Delavsko zbornico v Sloveniji zahteva novo imenovana uprava radi kritja povečanih izdatkov za novo nastavljeno osebje. Volne sile Štirih evropskih velesil v Številkah Anglija, Francija, Nemčija in Italija Švicarski dnevnik »Volksstimnie« prinaša pregled številčnega stanja vojnih sil Anglije, Francije, Nemčije in Italije. Pregled je prirejen po zanesljivih virih. Število divizij znaša v mirovnem stanju: Anglija 19, Francija 36, Nemčija 51, Italija 45. V vojnem času je število divizij sledeče: Anglija 46, Francija 154, Nemčija 102, Italija 90. Število za vojno službo sposobnih: Anglija 6 milijonov, Francija 11 milijo- nov, Nemčija 14 milijonov, Italija 7 milijonov. Število tankov: Anglija 1500, Francija 2000, Nemčija 3200, Italija 3000. Strojnic ima: Anglija 35.000, Francija 20.000, Nemčija 50.000, Italija 30.000. Število topov težkega kalibra: Anglija 10.000, Francija 15.000, Nemčija 14.000. Italija 10.000. Toda te številke so med' tem gotovo že prekoračene, ker zlasti zapadni velesili silno hitro stopnjujeta svoj vojni potencijal. Letala in vojne ladje Koliko posedujejo posamezne države? Letal imajo: Anglija 5000, Francija 3500, Nemčija 6500, Italija 5000. — Toda tudi število letal se stalno veča, Kar se tiče morja, kažeta zapadni demokraciji absolutno nadmoč, i . r ’• " Slika bojnega brodcvja je sledeča: J3-S ~ ra £•2 jb c > TJ N O § E E TJ o o 90 85 30 11 Doma h* (t& svetu Nemci se selilo iz Italile Baje se bo selilo 200.00 ljudi. do 31. decembra 1942. Pogodba o preselitvi Nemcev iz Južne Tirolske, sklenjena med Italijo in Nemčijo, je bila podpisana dne 21. oktobra v Rimu. Ro tej pogodbi se morajo vsi Nemci, neitalijanski državljani, izseliti-iz Južne Tirolske do 31. decembra 1939. Vsi oni Nemci, ki so pa med tem postali italijanski državljani, imajo rok do 31. decembra 1939, da se izjavijo, ali hočejo ostati italijanski državljani, ali pa postati nemški, Ako se odločijo za Nemčijo, se bodo morali izseliti najkasneje Nemških državljanov na Južnem Tirolskem je najbrž silno malo. Torej je vprašanje, koliko Nemcev, italijanskih državljanov, bo hotelo v Nemčijo, računajo, da se bo selilo iz Italije 200.00 Nemcev. Sedaj se vidi, da je bila pot šefa nemške tajne policije Himmlerja v Rim v zvezi z vprašanjem preselitve Nemev iz Italije. Nemci ob Volgi ostanelo v Rušili? Nasprotujoče si vesti. Moskovski dopisnik kopenhaškega j Nemčija sama ne bi bila preveč vesela dnevnika »Politiken« poroča, da uradni i pol milijona ruskih Nemcev, ki so bolj- ševizirani, in bi obstojala nevarnost, da bi ob svojem povratku v rajh tam širili komunistično propagando. Novejše vesti pa vedo povedati, da je dospela v Moskvo komisija za preseljevanje Nemcev iz po Rusiji zasedenega dela Poljske, ki bo vodila pogajanja tudi za preselitev Nemcev, ki prebivajo ob Volgi. r'| I vlili j ,«b sovjetski krogi odločno zanikujejo vesti, da bi se Nemci, ki prebivajo ob Volgi in ki imajo lastno republiko v sklopu Sovjetske zveze, preselili v rajh. Dopisnik pravi, da v Moskvi take vesti označujejo za fantastične in uradni sovjetski krogi. povdarjajo, da pač ne bodo pripustili, da bi bilo stotisoče zvestih privržencev Sovjetov prepuščenih negotovi ugodi. »Politiken« piše tudi dalje, da Kako se selijo baltiški Nemci. I.etiška vlada je .prepovedala nemškim izseljencem vzeti s seboj zlatov platino in dragulje vseh vrst, kakor tudi nakit. Letski državljani nemške narodnosti, ki hi se ne hoteli izseliti, bodo zgubili letiško državljanstvo. Vsak izseljenec sme vzeti s seboj samo po 15 kg ročne prtljage, razen tega se jim priporoča, da si preskrbe dobro toplo obleko in spodnje perilo, ter milo. Glede imetja izseljencev bosta poračunali le-tiška in nemška vlada. Poljaki bodo delali samo za hrano in obleko. Nemški listi poročajo, da bo poleg poljskih vojnih ujetnikov prepeljanih v Nemčijo tudi več desettisoč poljedelskih delavcev iz Poljske. Kot odškodnino bodo dobiva-li ti delavci samo hrano, stanovanje in obleko. Popravi. V članku »Ali je Sovjetska Rusija dala Nemčiji 17 ton zlata?« se mora glasiti zadnji odstavek tako-Ie: »17 ton zlata predstavlja v našem denarju, ako računamo 1 kg zlata po 60.000 dinarjev, 1 milijardo in 20 milijonov dinarjev. Koliko pomeni ta vsota si lahko predstavljamo, ako jo primerjamo z izdatki, ki jih je nacistično-fašistični režim v Nemčiji izdal za svoje oboroževanje v zadnjih šestih letih in ki so znašali v našem denarju 1 bilijon 246 milijard dinarjev.« Kako je s kritiko? »Hrvatski dnevnik« obračunava z demokrati in radikali, ki so> nezadovoljni s sedanjim položajem, in sporazumom ter pravi: »...Ako bi bili objektivni, bi priznali, da razen v Franciji, Angliji in Švici ter severnih evropskih državah, ni države v Evropi, v kateri bi bilo toliko političnih svoboščin, kolikor jih je sedaj pri nas. Izvzemši zgoraj naštete države, ni države, v kateri bi se smelo tako svobodno kritizirati, ne samo današnjo vlado, ampak tudi temelje sedanje državne organizacije. Ne omenjamo tega zato, da ospori-mo pravico kritike. Narobe, mi smo vedno bili in ostali poborniki svobode vsake kritike, ker javni delavci ne smejo bežati pred odgovornostjo in kritiko njihovega dela. Zato nam je ljubo, da je vsem srbskim opozicijonalnim strankam dana možnost, da povedo svoje mišljenje. To je koristno zato, da se njihovi pristaši lahko orijentirajo.« — >• . & Kako gleda dr. Maček na položaj v državi. Glasilo podpredsednika vlade dr. Mačka, »Hr-| vatski dnevnik«, piše: »Diokler se ne prenese j oblast z beograjske vlade na banovino Hrvat-| sko, so hrvatske sile v prvi vrsti zaposlene pri | delu okrog prenosa te oblasti. Ko se bo ta posel dovršil, potem se bo mogla Hrvatska se-ljačka stranka z večjim elanom vreči na delo okrog demokratizacije življenja v vsej državni zajednici.« Kandidati za senatorje. V krogih dravo-ban-ske JRZ se zatrjuje, da bodo za kandidate v senat postavljeni: Franc Smodej, upokojeni uradnik Presbiroja, dr. Schaubach, advokat v Mariboru, Janez Brodar in Alojzij Mihelčič. Za imenovanje v senat pa bodo predloženi: dr. Korošec, dr. Kulovec, dr. Ahčin in en stari radikal. V poštev pridejo-: dr. Miler, dr. Puc in dr. Stefanovič. Samostojni demokrati so zborovali v Zagrebu. Za predsednika stranke je bil izvoljen mi nister dr. Srdjan Budisavljevič. Na kongres je prišel tudi dr. Maček. Nova uprava delavske zbornice v Splitu Kakor v Zagrebu tako je tudi v Splitu hrvaški ban dr. Ivo Šubašič razrešil u-pravni odbor in skupščino delavske zbornice in imenoval nove člane skupščine. 200.000 obratnih nezgod je bilo prijavljenih pri Središnjem uradu z zavarovanje delavcev v Zagrebu od početka uveljavljenja zakona za zavarovanje delavcev v 1. 1922, pa do zaključ-j no 1. 1937. Po statistiki odpade na vsak dan v j letu po ena smrtna obratna nezgoda. Ta od-; stotek je pri nas sorazmerno mnocgo višji, kot i pa v drugih mnogo bolj industrializiranih dr-I žavah. | 100.000 na sifilisu obolelih ljudi je zdravni- ško ugotovljenih v Bosni. Beg tovarn iz Slovenije. Pripovedujejo nam, da ni res, da beži industrija iz Slovenije. Ali vendar je res. »Jugoslovanski kurir« poroča, da se namerava seliti iz Slovenije še »Tovarna tehničnega olja Hrovat in Co.« v Mostah v Beograd, z isto- namero se pa bavi znana ljubljanska tovarna pločevinastih izdelkov »Saturnus«. Pisarne ipojdejo v Beograd, stroji pa v center države in v Sloveniji jih ne ibo več. 400 delavcev z družinami je bilo- odpuščenih pri podjetju »Jugoslovenska destilacija drva i d. d.« v Tesliču, v banovini Hrvatski, ker je j ustavljen izvoz oglja v inozemstvo. Stavka pristaniških delavcev v Splitu je kon-I čana. Delavci so izvojevali kolektivno pogod-j bo. Urnina za pristaniške delavce znaša 10 di-| narjev. Nova bolnica v Zagrebu. V Zagrebu grade Zakladno bolnico, čije stroški so proračunani na 75 milijonov dinarjev. Doslej so bolnico- gra- dili v etapah, zazidali so že 44 milijonov dinarjev. Odslej ne bodo gradili več v etapah, ampak bodo dokončali delo brez prekinitve. Naša država nakupuje velike količine hrane. Kmetijsko ministrstvo bo kupilo 16.000 vagonov pšenice, 20.000 vagonov koruze, 3000 vagonov suhih sliv in 500 vagonov marmelade. Ti nakupi so v zvezi z zakonom o prehrani prebivalstva v izrednih prilikah. Nemčija ne bo nobenih naših dobav več plačevala z devizami. Po novi trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo bomo blago sarno še medsebojno zamenjavali. Doslej je Nemčija plačevala rudo v devizah, ' - - —.-•■•'-i Nemčija bo dobavila naši državi 380.000 ton koksa in premoga. Povišanje carin za celulozo. V zvezi z obratovanjem nove Bonačeve tovarne za celulozo pri Krškem se širijo vesti, da bo v kratkem povišana uvozna carina na celulozo, da se zaščiti konkurenčnost domačega izdelka. 500 vagonov jabolk izvozi do konca leta Jugoslavija v Nemčijo. Cena za 100 kg jabolk na meji je 22 mark. Priza-d plačuje po 50 din izvozne premije, ki naj jo izvozniki vračunajo v prcdaino ceno. Anglija ima monopol na bombaž in volno. Anglija je pokupila vso volno v Avstraliji in ves bombaž v Egiptu. Samo od nje lahko doto) naša tekstilna industrija svoje surovine. Volno in bombaž bomo plačevali Angliji s poljskimi pridelki. Nekaj bombaža bomo do-bili iz Grčije in Turčije, nekaj pa iz Italije, kamor bomo morali pošiljati v zameno bakreno rudo. f, -» . ...v«. Angleški vojaki na Fran- coskem se ne morejo privaditi francoskemu pivu. iJa ne postanejo slabe volje, so jim iz Anglije poslali ipar milijonov steklenic pristnega angleškega piva. Razen tega so odpretnili iz Anglije na francosko fronto tudi potujoče kinematografe, gledališča in kabarete. Kakor vidimo, se angleška vlada trudi, da bi vojaki ne pogrešli udobnosti, ki so jo bili vajeni v ci-vilu. F 1 t i. ■. tu t i ,1.1 Smrtna nesreča na izletu. Dne 22. oktobra se je vračalo 21 ključavničarjev iz Hrastnika z avtobusom iz Savinjske -doline. V Sp. Grušov-lju pri Celju je avtobus trčil ob nek kmečki voz. Oje voza je predrlo steno in stisnilo 32 letnega električarja Franca Rotarja iz Hrastnika ter ranilo ključavničarja Bogomila Jelena. Nesrečni Rotar je umrl med prevozom v bolnišnico. Iz ČeSke Češki. radio za dobro knjigo. Češka radio-oddajna postaja je uvedla vsako, nedeljo oddajo razprav o »Češki knjigi«. Predavatelji kritično razpravljajo o važnejših novostih s knjižnega trga, .podajajo pregled izišlih knjig ter prednašajo posamezne odlomke iz. teh knjig. »Vsak Čeh enkrat v Pragi«. Pod tem geslom organizirajo Cehi že dalje časa posebne zlet-ne vlake z dežele v Prago in so imeli na ta način minulo soboto in nedeljo v Pragi na izletu Hanake iz Morave, ki so se pripeljali tja s posebnim zletnim vlakom. V Pragi so jim priredili tudi izlete z razglednimi avtobusi in cestno železnico po mestu ter vožnjo po VI-tavi. Ž5di tudi v čitalnico ne smejo. Plzenska »Nova doba« prinaša odločbo policijskega ravnateljstva iz mesta Domažlic, na podlagi katere je v smislu odredbe »Protektorata Bohmen und Miihren« Židom prepovedan obisk naštetih gostiln in razen tega tudi vstop v javno mestno čitalnico. Žide iz šahovskih klubov. CTK javlja, da sta bila iz praške župe šahist-o-v izključena kluba šahistov »Prager Schachklub in Steinitz« radi neairjskega obiležja. Istočasno se priporoča ostalim klubom, da bi črtali iz svojih seznamov člane nearijce, ki ne bodo v nobenem slučaju pripuščeni k tekmam. Nabava jajc. Deželni urad v Brnu je objavil v listih vest, da lahko odslej konsumenti kupijo na podlagi odrezkov živilskih listov L 7—9 tedensko 1 jajce, in sicer vsak iteden na 1 odrezek. Zane Grey: 24 Mož iz ^ozda »Iz razloga, ki ga Vi lahko uganete«, je odvrnil Dale in se sklonil naprej; niti glas, niti obraz se mu nista spremenila, in vendar je bilo nekaj na njem, kar je Helen očaralo. »Jaz sem lovec. Živim v gozdovih. Neko noč pred par dnevi me je presenetil vihar in po naključju sem iskal zavetja v neki stari kladari. Komaj sem bil notri, sem že začul topot konjskih kopit. Skril sem se bil na podstrešju. Par mož je razjahalo pred kladaro in vstopilo. Bila je tema. Niso me mogli videti. Pogovarjali so se. Ugotovil sem, da je bil Snake Anson s svojo tolpo ovčjih tatov. Pričakovali so Bea'sleya, ki se. je najavil na ta sestanek. Kmalu ie prišel. Pripovedoval je Ansonu, da je stari Al, Vaš stric, že čisto pri kraju, — da je poslal po Vas, da bi Vam ob svoji smrti zapustil svoje premoženje. Beasley je prisegel, da ima napram Alu zahteve. V to svrho je sklenil pogodbo z Ansonom, da Vas spravi s sveta.Navedel je dan, ko dospete v Magdaleno. Ko bi bil Al mrtev in Vas ne bi bilo, bi se Beasley lahko polastil premoženja; potem bi ga tudi več ne zanimalo, ako bi se Vi zopet pojavili in stavili svoje zaliteve.Bilo bi prepozno . . . Tolpa je še isti večer odjezdila dalje; naslednjega dne sem pohitel v Pino. Ljudje v Pini so vsi moji prijatelji, z izjemo starega Ala. Toda smatrajo me, da nisem čisto priseben. Zadeve nisem hotel obesiti na veliki zvon. Bea-sley je vipliven mož v Pini in kakor domnevam, ima Snake Anson tam razen Beasleya tudi še druge prijatelje. Zato sem torej šel obiskat Vašega strica. On ni nikdar prav vedel, kaj naj bi z menoj, ker je mislil, da sem tako len, kot kakšen Indijanec. Stari Al sovraži lenuhe. Potem vsa se skregala1 — ali bolje rečeno on se je Ipričel kregati z menoj — ker je mnenja, da mu je moj ukročeni lev raztrgal par njegovih ovac. In sedaj sem na koncu koncev že tudi sam prepričan, da je Tom to res storil. Poskušal sem, da bi pogovor (zasukal na zaroto, ki jo je skoval proti Vam Beasley, toda stari Al me ni hotel poslušati. On je trdoglav — zelo trdoglav. In ko sem poskušal, da mu vso stvar raztolmačim, je docela! zgubil glavo. Nagnal me je s posestva. Menda sedaj razumete, v kakšno zadrego sem bil zašel. Nazadnje sem se napotil k mojim štirim prijateljem, katerim sem mogel zaupati. Oni so mormoni — mladi dečki — bratje. Oni zunaj na kozlu poleg kočijaža je Joe. Povedal sem jim bil vso zadevo z Beasleyem in jih prosil, da mi pomagajo. Sklenili smo, da prehitimo Ansonovo tol-no in pred njo dospemo v Magdaleno. Slučajno pa je Beasley v ,Magdaleni ora-v tako mogočen mož. kot v Pini. Zato smo morali ravnati previdno. Toda dečki imajo tu par prijateljev, ki so tudi mormoni, kot oni, in ti so izjavili, da so nam pripravljeni pomagati; priskrbeli so nam ta stari poštni voz ... in sedaj smo tu ...« Dale je stegnil svoji močni roki in z resnimi ^ogledi motril zdaj Helen, zdaj Bo. »Vi ste zlat človek!«, je vzklikiila Bo z jasno zvenečim glasom. Bila je bleda od razburjenja, njeni prsti 'so se ji krčili in njene oči so se ji iskrile. Dale, ki se je doslej držal častitljivo resno, j® sprva, izgledal prestrašen in presenečen, potem pa lasjcan; nasmeh mu je zaigral na obrazu, da mu je iz-gledal obraz kot obraz dečka. Helen je čutila po vsem telesu odrevenelost, do-čim so njeni živci trepetali. Roke so ji bile mrzle-Strahota tega odkritja je povzročila, da ni mogla spre' govoriti niti besede; toda v njenem srcu je našel Boji*1 vzklik začudenja in hvaležnosti glasen odmev. »Tako je torej s to zadevo«, je zaključil Dale i° se globoko oddahnil. »Ni čudno, ako ste vi iz sebe! toda ne morem pomagati, ko se pa tako nespretno iz' ražam . . . Sedaj moramo voziti še trideset milj po tej cesti proti Snowdropu, predno bomo mogli krenib na stranpot. V teku današnjega dne bodo ostali dečki — Roy, John in Hal — odšli iz Shoiw Dawna, to 1® mesto, ki leži malo dalje od Snowdropa. Poleg svojih konj vodijo s seboj tudi moje, ki nosijo mojo zalog0 živil. M>ed potjo nekje se bomo našli — mogoče P°' noči —* ali pa1 jutri zjutraj. Upam, da ne danes p°' noči, ker bi to pomenilo, da je Ansonova tolpa že poti v Magdaleno. Helen je vsa obupana vila roke. »O, ali res nimam nič poguma v sebi?«, je šep® tala. , . (Dalje prihodnji? hašik Utajen/ Sodrug ICarl Malovrh 60 letnik! LJUBLJANA n j i i i • - , , , , „. , . , . ,i Delavsko kulturno društvo »Vzajemnosti » Danes, dne 24. oktobra 1939, slavi župan ob- vsa ta leta elan strokovne m kulturne organi- Mostah pri Ljubljani vprizori v četrtek, dne 26. cine Hrastnik-Dol, naš sodrug Karel Malovrh začne kateri ,e mestoma tudi predsedoval ter okto5ra 1939 ob uri zvečer v dvorani »So- is?c 0VrO1stni ^and Ro,dl1 se '5 ,24' ,oktobra J1 je le da"es najboljši svetovalec in njen idej-|kolaK. Malovrh je bil že v svojih mladih letih zvest pripadnik socialistične ideje. Sprejel je Ponudbo in se s svojo družino podal v Hrastnik, zavedajoč se, da ga čakajo tu težke naloge. Kajti Konzumno društvo rudarjev se je takrat nahajalo v najkritičnejšem času, skoraj lahko trdimo — pred propastjo. S prihodom s. Malovrha je pričelo novo in zdravo zadružno življenje. Zgodovina zadruge je del njegovega življenjepisa. Priznati se mora, da je zgrabil za delo mož železne energije in ob sodelovanju še nekaj zavednih zadrugarjev je uspelo, da se je stanje zadruge od leta do leta boljšalo, zadruga razvijala in napredovala tako, da danes proletarijat ponosno gleda na lepe uspehe te svoje zadruge, katera stoji na zdravih in čvrstih temeljih. Ne smemo pa pozabiti, da ta zadruga takrat ni ipostojala v takem obsegu kakor danes. Saj se je šele pod naičelovanjeni s jubilanta razširila. Leta 1910. se je pričalo s točenjem čez ulico. Stanje zadruge se je stalno boljšalo in že leto pozneje se je zadruga iz navadne točilnice pretvorila v javno gostilno, za kar je morala preurediti prostore tako, da je temu namenu tudi ustrezalo. In ne samo to! S smotrenim delom je skladišče preuredila v lično dvorano, ki je služila od tedaj za vsa delavska zborovanja in drugim delavskim kulturnim Prireditvam. Naj omenimo tudi, da je bila to prva dvorana, prav tako pa tudi prvi delavski gledališki oder v Hrastniku. Z lastno dvorano in odrom so bili položeni budi prvi temelji delavski kulturni organizaciji »Slogi« ter njenim naslednicim do današnje »Vzajemnosti«, za delo katerih je imel in ima naš s, jubilant še danes največje razumevanje. Dalje je zadnu-, ga na pobudo zavednih steklarjev v letu 1912 ustanovila podružnico za steklarje, ki še danes uspešno deluje. Pozneje, leta 1926, je zo-Pet zadruga preuredila prvotno primitivno pekarno v moderno parno pekarno, ki lahko preskrbi s svežim pecivom ves Hrastnik! Pozneje, v letu 1928, pa se je ustanovila še tretja prodajalna za rudarsko kolonijo na Logu, ki prav tako uspešno deluje. In ko ie zadruga videla uspešno delovanje in razvoj kulturne organizacije ter spoznala, da sta oder in dvorana Premajhna, je na predlog s. jubilanta leta 1935 Prizidala nov in lep, ustrezajoč oder ter prostorno garderdbo. S. jubilant ipa je tudi poskrbel, da zadruga, kateri načeljuje, ne bo sa-ma sebi namen. Danes se nahajajo pod streho le zadruge vse delavskega organizacije, tako strokovne, kulturne, delavski kolesarji in rudarska godba, tako da lahko to zgradbo po Pravici imnujemo »DELAVSKI DOM«. Poleg ysega navedenega pa je ta delavska zadruga imela vedno razumevanje za številne boje hrastniškega proletarijata in ga v najkritičnejših ča-*ll> kar najbolj gmotno podprla. Na vse to se delavstvo te doline živo. spominja. Pripomniti moramo, da je jubilant doživljal težke čase in je moral kot mož železnih živcev čvrsto držati vajeti v rokah, sicer bi v razrva-oih pojavih prišla zadruga v nevarnost tako, da ?' jo delavski pokret kaj lahko izgubil. Vse to posvetil vse svoje sile za uresničenje njenih ciljev in lepše bodočnosti delavstva ter vsega človeštva. Kot govornik je neštetokrat nasio pal in se ob najrazličnejših prilikah udeleževal sej, sestankov in drugih posvetovanj. Zlasti v vseh važnejših prilikah si njegove odsotnosti sploh ne moremo misliti. Zato je hrastniško delavstvo storilo prav, da ga je že v letu 1912 prvič izvolilo v občinski odbor občine Trbovlje, kateri je takrat pripadal še Hrastnik. Tudi na tem mestu je s. jubilant kar najbolje zastopal koristi hrastniškega dela davkoplačevacev, zlasti pa je bil cilj njegovih prizadevanj zgradba prve stanovanjske hiše za upokojence, katera nosi danes ime »DOM RUDARSKIH UPOKOJENCEV«. To se je vršilo v času, ko je bil na čelu trboveljske občine župan s, Ignac Siter ki je za strmeljenje s. Malovrha našel polno razumvanje. Na inicijativo jubilanta se je tudi zgradil za Hrastnik (prepotrebni vodovod, ka teri s svojimi številnimi odcepi, hidranti in iz-livki danes uspešno služi vsemu prebivalstvu naše doline. Nastopila pa je doba, ko se je Hrastnik vsled iprekomasacije občin odcepil od: Trbovelj in se je ustanovila samostojna občina Hrastnik-Dol. Koga naj številno delavstvo, obrtniki in mal kmetje poleg drugih zastopnikov postavijo na čelo te novo ustanovljene občine? Pri občinskih volitvah leta 1932 je zmagala: združena delavska in kmečka lista s. Malovrha; e - > - - s ■> « * • - - ■ izvoljeni odbor ni nikoli pre vzel svojih funkcij, Nato so bile leta 1933 raz pisane ponovne občinske volitve. Tudi teh volitev se je udeležilo delavstvo, obrtniki in kmetje. In zopet je bil na čelu liste s. Malovrh. Lista je zmagala in še istega leta je v največje zadovoljstvo hrastniškega prebivalstva postal s. Malovrh prvi župan občine Hrastnik-Dol. Na tem mestu, na katero ga je postavilo zaupanje hrastniškega prebivalstva, je še danes1. Že šesto leto, odkar ie bil v letu 1936 ponovno izvoljen za župana. 'Kot tak predseduje tudi šolskim odborom ter številnim odjekom občine. Tudi na tem mestu je svojo delo usmeril v prid onim, ki so bili pomoči najbolje ipotrebni, to so> zlasti številni brezposelni, nešteti občinski siromaki in oni, ki so bili potrebni cenenih in zdravih stanovanj. Vsem je pomagal in vsakemu na svoj, način. Zadovoljivo je rešil tudi stanovanjsko vprašanje, da stoji danes prav na njegovo osebno prizadevanje že druga stanovanjska hiše s 17 lepimi ter udobnimi stanovanji in da je bila med tem pravkar dograjena še tretja s 4 ličnimi stanovanji, v katero se bodo že tekom prihodnjih dni vselili upokojenci. Nadalje je naš jubilant rešil celo vrsto perečih vprašanj, ki so zadevali ureditev cest, vodovodov, mostov, elektrifikacijo raznih delov občine itd., ki so čakala rešitve. ^ Poleg svojega .plodonosnega dela pa je doživel tudi udarec, med katerega moramo šteti kot največjega, izgubo njegove življenjske družice 1. 1933. Vendar je tudi to najtežjo bol moško prenesel ter se še bolj poglobil v svoje posle, v delo, ki mu je bilo in je najljubše! S. juilant je imel v zakonu troje otrok; poleg hčerke Pavle ima še dva sinova, Karla in Viktorja, izmed katerih se zlasti sin, s. Viktor, slušatelj juričidne fakultete, prav aktivno udejstvuje na kulturnem polju v »Vzajemnosti«, sin s. Kare! pa je uradnik na občini Trbovlje. S svojim zetom g. Dolancem si je postavil skupen skromen dom v neposredni bližini občinskih hiš, kjer stanujejo upokojenci in kjer prebije svoj, tako skromno odmerjen prosti čas! Da, sodrug Malovrh, veliko je Tvoje delo, ki si ga opravil v teh tridesetih letih, odkar si med nami in ga vršiš še danes za procvit soci alističnega delavskega gibanja in socialistične kulture, za procvit občine in blagor vsega pre bivalstva. To je delo, ki je v ponos Tebi in nam, Tvojim somišljenikom, ki Ti k Tvojem jubileju 60. letnice iskreno čestitamo ter kličemo; Ostani nam vsem v naši sajasti dolini zdrav in krepak do skrajnih mej življenja. Družnost! CELJE da se te delavske prireditve polnoštevilno udeleže in s tem pripomorejo do čim večjega raz maha delavskega kulturnega življenja v Mostah. — Odbor. Vodstvo javne kuhinje v Delavski zbornici je prevzel bivši župnik v Tunjicah g. Križman. Nasipi se podirajo radi deževja ob strugi Ljubljanice in »na šancah« na Gradu. n.->. ». Prosvetni večeri »Vzajemnosti« in »Zarje« se prično z novembrom. Pripravlja se skupni nastop vseh okoliških društev »Vzajemnosti«. Inteligenčnega naraščaja je vedno več. Letos se je vpisalo na ljubljanski univerzi že nad dva tisoč študentov. Nastaja vprašanje, kako bo Slovenija zaposlila vse te intelektualce. MARIBOR Sklenjena je kolektivna pogodba v pekovski stroki POPRAVEK 'n mnogo drugega je s. jubilant skozi svojih 30 ®t življenja v Hrastniku zgradil, oziroma pomagal graditi, kar je danes v ponos naše doline n delavskega gibanja v Sloveniii. Vaš c. list je priobčil v svoji številki 119 z dne 17. oktobra t. 1. na strani 3. ipod rubriko Celje pod naslovom: Zahtevamo preiskavo! notico glede postopanja z delavci v Kemični tovarni. Z ozirom na to notico Vas kot zastopnik Metalnega akcijonarskega društva, ki je lastnik Kemične tovarne v Celju pozivam, da priobčite v smislu čl. 26 in 27 zakona o tisku sledeči popravek. Ni resnica, da je zdravnik v Vojniku konsta-tiral, da je zidar, zaposlen pri Kemični tovarni, bil težko zastrupljen z arzenikom. Pri obdukcij v javni bolnici v Celju se je ugotovilo, da do-tični zidar ni bil zastrupljen; ampak, da je umrl na srčni kapi. Radi tega tudi noben vesten zdravnik ni mogel konstatirati zastrup-Ijenja z arzenikom. Tudi ni resnica, da bi podjetje sililo ostale delavce, da delajo pri istem delu naprej, ne da bi poprej preiskali in odstranili vzroke, ki so krivi delavčeve smrti in da bi bila dva delavca tožila, da čutita znake zastrupljenja. Res je nasprotno, da se nobeden delavec ni pritožil, da bi ne opravljal dela v oddelku, kakor ga je opravljal umrli delavec Josip Vrečko* in tudi se ni pritožil noben delavec, da bi čutil znake zastrupljenja. Zastrup-l.ienje z arzenikom v Kemični tov Po več kot petmesečnih pogojanjih med pekovskimi mojstri in pekovskimi pomočniki je bila dne 20. oktobra sklenjena in podpisana nova kolektivna pogodba. Kot podpisnika nove kolektivne pogodbe sta na eni -strani »Združenje pekovskih mojstrov« za delodajalce, na drugi strani pa podružnica »Zveze živilskih delavcev Jugoslavije« za delojemalce. Kdo spada pod udar kolektivne pogodbe? Nova kolektivna pogodba je sklenjena za vse pekovske delavnice in podjetja v Mariboru ter Krčevini, Novi vasi, na Pobrežju, Teznu, v Kamnici, Dolgošah, Studencih Razvanju, pri Mariji Brezje, v Limbušu, Počehovi, Pekrah in na Jelovcu ter se njene določbe nanašajo -na vse pekovske pomočnike, ki so v teh obratih zaposleni pri proizvodnji kruha. Nova kolektivna pogodba rešuje zadovoljivo tri glavna vprašanja: 1. dolžino delovnega časa, 2. mezde in naturalne dajatve, 3. plačani dopust in prazniki. K 1. Z novo kolektivno pogodbo je vpeljan v pekarnah 9 -oz. 10 urni delovnik. 10 urni delovnik je določen za tiste, ki ipoleg dela v pekarni tudi raznašajo pecivo strankam, vsi ostali pa imajo 9 urni delovnik. V tem oziru je prinesla kolektivna pogodba skrajšanje delovnega časa za del pomočnikov za eno uro. Priznana sta dva praznika: zadnji dan v decembru in 1, maj, ako ne padeta na soboto ali pondeljek. Glede državnih praznikov (6. sept. in L december) velja seveda zakon. K 2. Mezde so se v splošnem povišale od din 10 do din 50 na teden. Večina bo prejemala za okrog din 15 do din 20 -zvišane mezde. Glede višine mezd so pekarne razdeljene na štiri skupine. V prvo skupino spadajo pekarne z nad 5 pomočniki, v drugo skupino pekarne s 3 ali 4 pomočniki, v tretjo skupino pekarne z 2 pomočnikoma, v četrto skupino pa pekarne 1 pomočnikom. Mezde so tedensko in znašajo v dinarjih: I. II. III. IV. Predpečnik, mešalec za belo in črno 440 400 310 250 ostali pomočniki 360 320 250 250 Izpomagači: dobivajo dnevno 70—85 60—75 50-65 Glede izpomagačev velja, da dobe najmanj poldnevno' mezdo, tudi tedaj, ako so zaposleni pod 5 ur. Po treh dneh dobivajo normalno ka-tegorijsko mezdo. Novooproščeni vajenci dobivajo v prvih šestih mesecih pomočniške dobe din 120 tedensko, in razen tega stanovanje, hrano in perilo. Pomočnikom, ki imajo pri mojstrih stanovanje in hrano, sme mojster odtegniti: v I. sku-Pini din 130, v II. skupini din 120, v II. skupini din 100; manj kot doslej. Razen tega ima vsak pomočnik dnevno pravico do 1 kg (doslej Vi kg) kruha za dom, uživanje peciva med delovnim časom je brezplačno. K 3. Kot pridobitev je smatrati priznanje 3 dnevnega dopusta pomočniku po enoletnem službovanju. K 4. Važno je, da je organizaciji, ki je sklenila kolektivno pogodbo priznana pravica posredovanja dela, čeprav samo z dostavkom »po možnosti«. Plačilo nadur, nedeljski počitek in priznaijje organizacije je v zakonu utemeljeno. In socialno zaščitne določbe? Na željo mojstrov so bile vnesene v pogodbo tudi določbe, ki pa ,so v nasprotju s posto-ječim zakonom oz. uredbami in sicer: skupno delo pri tabli ob 1. uri; ob sobotah pa se prične z delom celo eno uro poprej. Po veljavni uredbi delovni čas ne sme pričeti pred 12. oz. 3. uro; 2. zahtevki pomočnikov v zvezi s plačilom mezde, in nadur se morajo uveljaviti tekom 14 dni, potom paritetne komisije, sicer zapadejo. Po zakonu taka pravica zastara po treh letih; 3. pomočniki se odpovedo -vsem morebitnim zahtevkom iz dosedanjega službenega razmerja in umaknejo prijave radi kršenja uredbe -o omejitvi nočnega dela. Prvi del tega dogovora je v nasprotju z zakonom iz razlogov pod 2, drugi del tega dogovora pa z določbami uredbe o omejitvi nočnega ker se pregon zbog prestopka vrši brez sodelovanja zasebnega udeleženca. Novo v pogodbi s-o odredbe o obratni higijc-ni: pomočniki morajo dobiti umivalnike, milo in brisače. Čiščenje lokalov morajo oskrbeti pomočniki in vajenci v delovnem času. Za reševanje sporov in nadzorstvo nad izvajanjem kolektivne pogodbe je predvidena paritetna komisija iz po treh članov združenja mojstrov in pomočnikov (ZŽD). Pravilnik paritetne komisije bo tvoril del kolektivne pogodbe. Pogodba je neodpovedljiva dve leti, počenši od dneva veljavnosti, dne 1. novembra 1939. Zborovanje pekovskih pomočnikov. Organizacija pekovskih pomočnikov, podr. Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, je sklicala dne 22. oktobra zborovanje v društvenem lokalu, na katerem je poročal o kolektivni pogodbi in pogajanjih s. Zidanšek, ki je bil tudi član pregovarjalnega odbora. (V tem odboru so bili tudi ss. Bratuša, Plohl, Budja in Jazbinšek.) Na zborovanju so bili z malo izjemo navzoči vsi pekovski pomočniki. Pogajanja so trajala nad pet mesecev. Ko je prišlo do sporazuma, so nasprotniki teženj pekovskih pomočnikov še enkrat izlili celo vedro gnojnice na organizacijo in odbor v stolpcih znanega lista, ki ga ni treba še posebej omenjati. Pomočniki so v pogledu socialno zaščitnih določb glede omejitve nočnega dela vsled trdovratnega odpora pekovskih mojstrov priznali dejansko stanje. Naredba o omejitvi nočnega dela se namreč ni izvajala in se tudi ne izvaja. V kolikor so bile kazni izrečene, so bile amnestirane. Izrekanje kazni glede novih kršitev pa se je odlagalo. Po kolektivni pogodbi se pomočniki ne odrekajo pravici boja za uresničenje nočnega počitka. Nato je govornik podrobno obrazložil tudi ostale določbe kolektivne pogodbe, naglašujoč zlasti, da ima določba o terjanju prejemkov v roku 14 dni namen prisiliti pomočnike, da se bodo brigali za svoje pravice in se borili na ' terenu. V materijelnem pogledu je pogodba pridobitev. Predlagal je, da naj se o pogodbi glasuje. Predsednik s. Plohl je odredil glasovanje in je bila pogodba soglasno sprejeta. S. K o-š a r se je zahvalil odboru za trud pri pogajanjih v imenu navzočih. Nato je pozdravil zbrovanje v imenu stav-bincev (SGRJ) s. Hrovat, nato pa še s. Er-ž e n, ki je povdaril, da je v tem boju bila predmet napadov s strani nasprotnikov pekovskih l>omočnikov ne samo organizacija, ampak tudi »Delavska Politika«. Vsekakor bo boj pekovskih pomočnikov tudi v bodoče usmerjen v pravcu čim večje socialne zaščite. V tem smislu so izzvenele tudi 1. delovni čas za preddela prične ob 22. uri, zaključne besede predsednika s. Plohla Predavanje o plinski vojni. »Vzajemnost«! Za snago v železniških vozovih. V vozovih priredi v sredo, dne 25. t. m. ob 20. uri v dvo-. osebnih vlakov vlada očitno pomanjkanje hl-radi Delavske zbornice. Sodna ul. 9-11. ipreda- I gijene. Kdor ima priliko voziti se v teli vo- vanje o plinski vojni. Predaval bo g. prof. Modic Stanko, ki bo pokazal tudi par eksperimentov. Hodnik od Tomšičeve ulice do mestne meje v Krčevini, katerega slabo stanje smo pred tedni grajali, se te dni asfaltira, kar ie bilo že skraino potrebno. Sedaj se bo 11 < | tu poznala razlika med mestom in okolico. Treba bo pa misliti tudi na ureditev hodnika na vzhodni strani Aleksandrove ceste in pred kavarno Jadran«, kier naj bi se tisti predprostor tlakoval z drobnimi kockami. airm je nemo- p , goče. ker se v tovarni ne dela z nobenim ma- ozaniti tudi ne smemo, da je bil s. Malovrh terijalom, ki bi vseboval arzenik. Podjetje ni prijavilo nezgode pri OUZD na prošnjo pokojnikove žene, ker ne gre za nezgodo v smislu zakona o zavarovanju delavcev, pač pa je pozneje napravilo obširno poročilo v tej stvari OUZD. Za Metalno a. d.: Dr. Goričar Alojz. Celjsko gledališče. Sreda, 25. oktobra ob 20. uri: »Celjski grofje«. Gostovanje mariborskega gledališča. zovih, se mora večkrat čuditi, da je kaj takega sploh mogoče. Tla so prašna in nastlana z vsemi mogočimi odpadki, klopi in naslonjala so umazana, police prašne, človeka kar spreleti, kadar stopi v tak voz. Ako si ne pogrneš klopi s papirjem, riskiraš, da si boš zamazal vso obleko. Seveda je kriva teh razmer publika, ki se prevaža z vlakom, pa ne pozna ali pa -noče poznati higijene. Toda stvar železniške uprave je, da v takih razmerah poskrbi za temeljitejše čiščenje. Tla v vagonih bi morala biti čim pogosteje namazana s prašnim oljem, klopi bi kazalo vsak mesec enkrat oprati, police in stene pa večkrat obrisati prahu in saj. — Potnik. Kdaj bo dozidan In opremljen novi paviljon splošne bolnice, ki je v surovem stanju dogo-tovljen že nad dve leti? Ali ni škoda, da tako velik kapital leži mrtev, brez haska. Ako bi bil paviljon dozidan pred dvemi leti in takoj tudi opremljen, bi imela bolnišnica od tega paviljona zaznamovati že lepe dohodke. Nesoglasja glede delokroga bolniških blagajn V zvezi z vprašanjem razmejitve namešoenskih bolniških blagajn iloiilek sGdmžic Jugoslovansko socialno zavarovanje je še vedno deloma razcepljeno. Imamo Osrednji urad za zavarovanje delavcev (SUZOR) v Zagrebu, ki so mu podrejene še blagajne: Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, »Merkur« v Zagrebu in »Trgovska Omladina« v Beogradu. Ti zavodi imajo načelno enako samoupravo in dajatve. V tem socialnem zavarovanju pa niso obseženi železničarji in rudarji, ki imajo svoje zavode. Nezadostno je tudi zavarovanje za delavce pri javnih in državnih dnevničarjih. Poleg tega imamo še posebej pokojninski zavod za nameščence. Sedaj je nastal spor zaradi zavarovanj, ki so podrejena SUZORU, ki je nekoliko v zvezi z razmejitvijo banovinskih samouprav. SUZOR je namreč predložil ministru za socialno poltiko, da naj se delokrog »Trgovskega bolniškega podpornega društva« v Ljubljani omeji na Slovenijo, »Merkurja« v Zagrebu na Hrvaško MARIBOR Mariborsko šolsko letalo je že dalj časa poškodovano in ni sposobno za polete. Letalo je prevrgel veter, predno je startalo k poletu. Pokvarjen je propeler in zadnje krmilo, motor so morali poslati v pregled. Jadralni letalci iz Ruš so zadnje čase imeli vaje na tezenskem letališču, ker sami ne posedujejo gumijaste vrvi, ki je potrebna, da se z njeno pomočjo jadralno letalo dvigne v zrak. Družabni večer bodo priredili pekovski pomočniki, dne 11. novembra v društvenih prostorih iPri »Zlatem konju«. Vlom. V Dr. Medvedovi ul. 12 so doživeli v noči od sobote na nedeljo, dne 22. oktobra razburljiv vlom. Vlomilec se je priplazil v stanovanje skozi okno jedilne shrambe. Najprvo je našel v notranjosti stanovanja ključe, S! katerimi je odprl dvoje vrat, ki vodita z stanovanja na prosto. Nato je prebrskal vse predale v predsobi in kuhinji, pobral zimsko perilo, nekaj denarja, brivski pribor, nogavice ter dve aktovki, kateri je napolnil z, ukradenimi predmeti, ko se je prav tedaj vrnil domov s. B. Petejan, ki je vlomilcu zastavil pot. V temi je vlomilec nato skočil proti njemu in mu posvetil z žepno batebijo v obraz, da bi ga zaslepil. Petejan pa je bil toliko duhaprisoten, da je skočil nazaj skozi odiprta vrata in jih za seboj zaprl, tako, da je bil vlomilec zajet v predsobi. V tem hipu je vlomilec sprožil strel skozi zaprta vrata, ki je za las pogodil Petejana, ki je v veži držal vrata za kljuko. Med tem, kol je napadeni odskočil, je vlomilec pobegnil skozi vrata in na polje. Repertoar Narodnega gledališča. Ponedeljek, 23. oktobra: zaprto. Torek, 24 oktobra ob 20. uri: »Veriga«. Red B.'Sreda, 25. oktobra ob^O. uri: »Celjski grofje«. Gostovanje v Celju. Četrtek, 26. oktobra ob 20. uri: »Hlapec Jernej in njegova pravica. Red A. Prva letošnja opereta »Navihanka«, pod vodstvom kapelnika Hercoga in v Harastovičevi režiji, tudi v svojih zadnjih pripravah dozore-’ va za premiero, ki je nameravana v kratkefn. KRANJ Pri delu se Je smrtno zastrupil V barvarni »Jugobrune« vladajo radi nezadostne ventilacije nevzdržne razmere. Zlasti se to občuti zadnje teto, ko se po receptu novega inženirja rabi pri barvanju blaga tako-zvano ananilno olje, ki vsebuje zelo strupene snovi. Razmere v tern zadušljivem in zdravju škodljivem oddelku ipa bi ostale še nadalje samo tiho tarnanje in občutek nezadovoljstva tod zaposlenega delavstva, da se ni v četrtek 19. t. m. pri delu onesvestil delavec Remec Martin, doma iz Litije. Takoj so ga odpeljali V am-bulanco eksp. OUZD in mu nudili zdravniško pomoč, ki je bila brezuspešna. Po kratkem času je izdihnil, ne da bi se med tem kaj zavedel. Zdravnik je ugotovil, da je nastopila smrt vsled zastrupitve z barvnim oksidom in nenadnim oslabljenjem srca. Kako je poskrbljeno za zdravje delavcev v tej barvarni? V vsem oddelku je nameščen samo mal ventilator. Poleg tega sta sicer še 'dva ventilatorja za sušenje pare. Na čudo so pa cevi te ventilacije speljane v kanal, ki se nahaja še v oddelku. Iz tega kanala se para ponovno vzdiguje, vsled česar je ta ventilacija za sušenje pare neuporabna. Da mal ventilator še daleč ne zadošča, tega se dobro zaveda tudi podjetje, ki je takoj po nesreči smatralo za potrebno, da montira še en ventilator. Razumljivo je, da se vse delavstvo, ki dela v tem oddelku, zelo slabo počuti. Vzdigujoča se para iz kadi (žigre) za barvanje blaga, v kateri so barve, ki se sestoje iz raznih zdravju škodljivih kemikalij, zelo kvarno vpliva na pljuča in srce. Že prej je prišlo do dveh slučajev onesveščenja, ker pa trenutno ni bilo; hujših posledic, podjetje nato sploh ni reagiralo. Morda bo ta tragičen dogodek zdramil delavce, da bodo postavili podjetju enotne zahteve za zaščita svojega zdravja, ki ga je treba ceniti bolj, kakor skromno eksistenco, ki je za dalj časa v takem ozračju itak nevzdržna. Potreba po organizaciji v podjetju se kaže vedno bolj očitno, le žal, da delavstvo še ni prišlo doi te- in »Trgovske Oinladine« na druge dele države. Zagrebški »Merkur« izgubi s tem 27 ekspozitur v Vojvodini in Srbiji, 10 v Bosni in 5 v Sloveniji in bi se zaradi tega zmanjšalo število njegovih članov od 25.611 na 15.777. To izgubo članstva bi »Merkur« težko prenesel, ker je gradil sanatorij za 25 milijonov dinarjev, računajoč s tem, da mu bo ob sedanjem številu zavarovancev amortizacija lahko mogoča. Mi stojimo na. stališču čim enotnejšega socialnega zavarovanja ob najširši zavarovalni samoupravi zaradi eks-peditivnosti poslov. Menimo pa, da bi ne bilo dobro, če bi se .oblast preveč rigoroznb prenesla na banovinske samouprave, k-.i b. / - i-i.ii,. ,vr, S tem obveščamo o sporu našo javnost, ne dla bi se vtikali vanj več, kakor da povemo svoje generalno stališče glede tega vprašanja. Če se zavarovanje ne namerava unificirati, potem delokrog, ki ga imajo posamezne blagajne, ni tako bistvenega pomena ter pomeni le formalni spor. ga spoznanja, ct i «- ■ • r « • - Dolžnost Inšpekcije dela je, da ta dogodek temeljito preišče in ugotovi, ali obstojajo zakonito predpisane higijenične naprave v tem oddelku, odnosno, ali so obstojale prej, predno je do nesreče prišlo. TRBOVLJE Otvoritvena proslava »Občinskega doma«. Kakor je bilo že javljeno, se je vršila otvoritev novega »Občinskega doma« v nedeljo, dne 15. oktobra. Že ob določeni uri se je zbral v posvetovalni dvorani občinski odbor z zastopniki občine Dol pri Hrastniku, zastopnikom TPD in številnim občinstvom. Slavnostno sejo je otvoril župan s. Klenovšek Jakob, ki je poročal o delu, o težkočah in napredku občine Trbovlje, • - - < » . |" V korist gospodarskemu napredku se je moralo nujno depolitizirati občino, istotako se je na področju občinske politike dosegel veliki uspeh: zgradile so se kolonije za upokojene rudarje in skoraj milijonski zneski so bili izdani za staroupokojence, vdove, sirote in občinske reveže. Zahvalil se je tudi vsem činiteljem, ki so1 kakorkoli pripomogli k uresničenju zgradbe »Občinskega doma«. Sporočil je, da je ... . k . iv.- ;z občinske blagaj- ne določenih 5000 dinarjev kot izredna podpora za najbolj revne. Končno je naglasil, da s to otvoritveno sejo predaja »Občinski dom« javnemu namenu. Govor so navzoči živahno aklamirali. Kot gost na otvoritveni proslavi je pozdravil župan občin Hrastnik-Dol, s. Malovrh Karel ter v prisrčnih besedah čestital trboveljskim občanom na veliki pridobitvi. Naglasil je, da je to uspeh marljivega truda občinskega odbora in župana s. Klenovška. Tudi govor s. Malovrha je bil od navzočih toiplo pozdravljen. Zastopnik TPD, ravnatelj g, itfg. Biskupsky Vitold, je v izbranih besedah čestital občinskemu odboru in županu k veliki pridobitvi za občino Trbovlje in želel tudi v bodoče uspešno delovanje žuipanu in odboru v prospeh občine. Po teh otvoritvenih formalnostih so si številni navzoči ogledali stavbo in prostore. Še dopoldan istega dne se je ponovno zbrala večina obč. odb. v »Delavskem domu«, kjer so se v prisrčnem pogovoru razvijale debate. Gospod podžupan Plavšak Robert je podal kratko a pregledno občinsko zgodovino Trbovelj, posebno kar se tiče občinskih prostorov in uradovanja. Za izvajanja je žel vsesplošno odobravanje. Besedo je povzel tudi občinski odbornik s. Pliberšek Franc, ki je posebno naglasil uspehe združene liste delavcev, kmetov in obrtnikov ter je apeliral na skupno delovanje tudi v bodoče. Naglasil je med drugim |udi velik uspeh občine na socialnem polju, ki je s svojimi delavskimi stanovanji za upokojene rudarje, s socialnim skrbstvom za starouipokoience, občinske reveže, vdove in sirote lahko vzor vsem mestnim in drugim občinam v državi. V imenu delavstva se je zahvalil županu s. Klenovšku za skrb in trud na socialnem področju, na katerem more občina pokazati res vzoren napredek. Ob zaključku intimnega posveta občinskih odbornikov je povzel besedo župan s, Klenovšek, ki je naglasil, da bo priznanja, ki mu je bilo izrečeno, deležni tudi vsi odborniki, ki so mu s tali zvesto ob strani. Naglasil je tudi, da je vzorno občinsko delo naletelo pri gotovih neodgovornih ljudeh na kritiko iz ljubosumja nad uspehi trudapolnega dela vsega odbora. Po-vdaril je, da bo tudi v bodoče storil za dobrobit občanov, posebno socialno šibkejših in pomoči potrebnih vse, kar je v njegovi moči. Občinski odbor je z dejanji dokazal, da ne nosi socialnega vprašanja samo na jeziku, ampak da ga tudi uresničuje. Izvajanja župana s. Klenovška so naletela na soglasno odobravanje. Okoli poldneva so se občinski odborniki, v zavesti, da so preživeli prijeten dan po storjeni dolžnosti, zadovoljni razšli. Od otvoritve pa do noči so se pa zgrinjale množice trboveljskega občinstva v »Občinskem domu« in si ogledovale praktično urejene in lepe prostore. Goethejevo mnenje o zakonu. »Zakon je začetek in vrhunec sleherne kulture. Suroveža omeči, olikanec pa nima boljše prilike, da dokaže svoio milino. Zakon miora biti neločljiv, saj daje toliko sreče; da je spričo nje vsaka posamezna nesreča brez pomena. Pa kaj bi govorili o nesrečah. To je le nepotrpežljivost, ki napade zdaj pa zdaj tega ali onega zakonca, pa si še domišlja, da je nesrečen. Pustimo, da gre huda ura mimo, pa bo vsakdo srečen, da njegov zakon še vedno obstoja. Da bi se dva ločila, za to ni zadostnega vzroka. Človeško življenje je tako polno veselja In trpljenja, da ni mogoče doumeti, koliko sta zakonca dolžna drug drugemu. Ta dolg je neskončen in ga more poplačati samo večnost. Res je, včasih se zgodi, da nam je v zakonu kaj nadležno, a tudS to je dobro. Ali nismo poročeni tudi s svojo vestjo, ki bi se je tudi dostikrat radi znebili, ker nam je bolj v nadlego, kakor pa nam utegne biti v nadlego kak mož ali kaka žena?« Po kubi diši. Prav nič prijetno ni, če je vsa kuhinja od zore do mraka polna kuhinjskih vonjev ali pa če se duh iz kuhinje širi celo po vsem stanovanju. Komaj stopimo v tako stanovanje, že vemo, dia se je gospodinji prismodilo mleko, da je kuhala danes zelje, golaž, da so bile danes ribe na mizi. Zato je treba pri kuhanju paziti vedno dosledno na to, da so kuhinjska vrata zaprta. Med kuhanjem je pa seveda treba večkrat zračiti in odpirati okno. Posebno temeljito je treba prezračiti po končanem kuhanju. Če bo vedno vse dobro očiščeno in temeljito prezračeno, da ne bo pozimi samo ob sobotah malo okno odprto, bo v kuhinji vedno prijeten vonj. -— Če ti je mleko vzkipelo' in se smodi po štedilniku, polij po plošči takoj malo kisa, ostrgaj strjeno mleko s plošče in jo potresi s soljo. Če potem kuhinjo še dobro prezračiš, pa je spet zrak čist. Če se je pa mleko prismodilo v' loncu, ga takoj prelij, da se ne navzame preveč vonja. Tudi če se ti je kaka jed prismodila, takoj predevaj v drugo posodo, kar se je pa prismodilo, pa nikar ne strgaj. Bolje je, da ostane prismojena plast v loncu, kakor pa da je potem vsa jed' pokvarjena. — Vonj po ribah je včasih silno zopern in neznosen. Omilimo ga, če osnaženo ribo potresemo s sladkorjem. Ko se je sladkor že vlezel umijemo ribo s kisovo vodo. Iz ponve, v kateri si pekla ribo, odpraviš duh po ribi, če jio obribaš s soljo in splahneš z mrzlo vodo. Rezki vonj morskih rib odpraviš, če jih večkrat splahneš v sveži vodi, kateri si dodala malo manganokislega kalija. Najhujši vonj je po slaniku. V vročo vodo, v kateri umivaš posodo in pribor, ki diši po slaniku, daj malo limoninih lupinic ali pa z lupinicami obribaj. — Duh po tobaku se v sobi neverjetno dolgo drži. Posrka ga pa voda, zato razprestremo po taki sobi mokre rjuhe ali pa nastavimo velike posode z vodo. Seveda pa je treba tudi temeljito prezračiti. — Če smrdi iz raznih lijakov in stranišč ob južnem vremenu, vlijemo v nje raztopino manganokislega kalija. S to tudi umijemo načne omarice, ki smrde. — Neprijetni duh v bolniških sobah odpravimo, če kapljamo na razbeljeno lopatico za premog vinski kis, Isto storimo tudi, če hočemo takoj odpraviti diufa iz sveže pobeljenih sob. Soda v gospodinjstvu. Zoper opekline je soda najboljše sredstvo, če se kje opečeš, vzemi zdrobljeno sodo, . daj jo na opečeno mesto in obveži povrh z mokro krpo. Bolečina izgine hipoma in tudi mehur se ne napravi. Po vsakem barvanju očistimo čopiče nailep-še tako, da jih obesimo v toplo sodovo vodo. Ne smejo pa se dotikati tal posode, ampak morajo v vodi prosto viseti. Zato jih moramo kam privezati ali obesiti. Higijenski nasveti. Proti iprhljaju poskusi z Niveo kremo, ki si jo vtareš v lasišče. Dobro sredstvo je tudi 40-odstotno katranovo milo. Z njim namiliš glavo in drgneš lasišče deset minut, nato splahneš temeljito s toplo vodo. Ko režeš poleti paradižnike, jilh ne reži na deski, ampak na krožniku. Tako ti ostane ves sok na krožniku in namesto dla ga zavržeš, ga namaži na kožo, ker je izvrstno mazilo. Sok se ti naj na koži posuši. Če imaš po kuhinjskem delu na rokah lake madeže, da jih še milo ne odpravi, olbribaj roke s kuhanim, krompirjem. Če teče komu kri iz nosa, naj sedi pokonci in dobi mrzel obkladek na tilnik. Za razpokane, rdeče roke si napravimo sledeče mazilo: 25 gr medu, 25 gr mandeljevega olja, sok ene limone in en rumenjak, vse to dobro zmešamo in damo v lonček ali škatljo. Zvečer si s tem mazilom namažemo roke, potem pa oblečemo kake stare bele rokavice. Že čez nekaj dni postanejo roke lepo bele in mehke. Mornarski cmoki. Stare žemlje namoči v vodi in ko so se napile, iztisni vodo iz njih. Za 4 osebe zadostujeta 2 do 3 žemlje. Četrt kg poljubnega mesa |naj-bolje je polovica govedine in polovica svinje-tine), lahko so tudi ostanki kuhanega ali pečenega mesa, nasekljaj prav na drobno, najbolje s strojčkom. Dodati narezano čebulo, malo popra in soli, če hočeš še malo muška-tovega oreha, pa vgneti vse skupaj in napravi nizke, okrogle hlebčke, ki jih spečeš na masti na obeh straneh. Kdor hoče, lahko doda eno ali dve jajci, da se testo bolje sprime, a neob-hedno potrebno to ni. K tem cmokom se najbolje poda kislo zelje ali solata. Spreminjevalni predlogi k »Službene-, q. mu redu«. (Konec.1 Pri točki 5 se črta besedilo v iprvi vrsti: »dela vedoma v škodo podjetja«. Točka 8 se črta popolnoma, iker je vse nave- deno v točki 9. V točki 9 se črta polovico stavka, kjer se govori o javnih mestih, sumničenju, žalitvi, časti ffi imetju, kar sploh ne spada v »Službeni red«, ker so za to kazenski §§. V točki 10 se črta zadnja vrsta zadnjega odstavka, ki pravi: »Če prinaša tobak in vžigalice na nevarna mesta«, ker če me prižiga in ne kadi, potem ni nevarno imeti pri sebi tobak in vžigalice. § 30. K točki 3 se doda: Delavec lahko zapusti delo takoj, če podjetje ni izplačalo za- služka dveh perijod. § 32. Doda se k zadtnjemu odstavku besedilo: »Ako se pošlje delavca na delo izvem njegovega stalnega zaposlenja, se mu všteje čas zamude za hojo na delo v delovni čas.« § 39. Doda se besedilo: »Ako dokazano to zakrivi delavec«. § 63. Črta se prvi odstavek določila tega § ter se nadomesti z besedilom: »Višje kazni kakor je ena tretjina delavčevega dnevnega zaslužka se ne smejo odtegovati za eno in isto kazen « Odtegovanje višje kazni kakor je ena tretjina delavčevega dnevnega zaslužka je v protislovju z zakonom o izvršnem postopku, ki določa, da se sme delavcu odtegniti samo ena tretjina dnevne mezde za poravnavo raznega dolga. § 66. Ta § se črta v celoti, ker podjetje m upravičeno vršiti neke vrste rubež na delavske plače, ker so rudarske plače po § 207 rudarskega zakona nerubljive. § 69. Vse kazenske sankcije po tem § se črtajo, ker so protivne predlogu iznešenemu y § 63. in to posebno določilo,- ki predvideva višjo kazen kakor enb tretjino delavčevega dnevnega zaslužka. Istotako se naj besedilo teh točk spremeni sledeče: K točki 5 se naj dostavi: »Ako ga ne uporabijo za delo«. Točka 6: Črta se določba o celotni mezdi. Točka 7: Črta se določba o polovični mezdi. Točka 8: Črta se določba o polovični mezdi. Točka 9: Črta se določba o celotni mezdi. Točka 10: črta se besedilo: «ali izven nje«, Izven službe ie delavec popolnoma prost in se mu ne more predpisovati, kako se naj obnaša. Za žalitve v privatnem življenju odgovorja vsak samo po kazenskem zakonu. V točki 12 je nejasno, kaj se smatra pod službeno disciplino in se vsled tega, ker je že vse v drugih določilih navedeno, ta točka popolnoma črta. Zaključne pripombe k spremembi »Službenega reda«. V celotnem »Službenem redu« ni določbe, po kateri bi imel delavec pravico zagovora, bodisi potom svojih delavskih zaupnikov, bodisi potom Rudarskega glavarstva. (Konec.) Cementarna v Trbovljah je dobila novo peč. Produkcijo z njo more tovarna povečati za 14 vagonov dnevno. Tovarna more sedaj, ko je izboljšala tudi dovozne in odvozne razmere, odpraviti na dan po 50 vagonov cementa. f*UŠE Spomenik žrtvam dela bo odkrilo ruško delavstvo dne 29. oktobra .na tamošnjem pokopališču. Delavski pravni svetovalec Neresnična obdolžitev (Prevalje), Vprašanje: Neka ženska me je obdolžila po-krivem tatvine. Ali jo lahko tožim, vkljulb teinu, da sem sedaj v bolniškem stanju? Odgovor: Tudi če ste v bolniškem stanju,, imate pravieto vložiti tožbo, če ste pa tako bolni, da ne morete na sodišče, bodete morali seveda počakati, da ozdravite. Tožbo imate čas vložiti v 3 mesecih od dne, ko ste zvedeli za klevete, če bi bili dalj kot ta čas bolni, bodete morali za vložitev tožbe pooblastiti koga drugega. Amnestija (Litija). Vprašanje: Radi vžigalnika sem bil kaznovan, z denarno globo, ki jo sedaj od mene izterjujejo. Ali ne spada ta kazen pod zadnji amne-stijski zakon? Odgovor: Z zadnjim ukazom so bile amnesti-rane le kazni radi volilnih prestopkov in pa radi nekaterih kaznjivih dejani ipo kazenskem zakonu in zakonu o zaščiti države. Globe radi vžigalnikov niso bile amnestirane niti s tem amnestijskim ukazom, niti z onim, ki je bil izdan lani 1. decembra. LJUDSKA SAMOPOMOČ « Maribora, rog. pom. blagajna mana domača zavarovalna nata-nova v Dravski banovini, M plodonosno delaje že od leta 1927 ln Je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti. Kavaruja za pogrebnino zdrava osabe obeh apolov od 17. do 70. lata do aajveč din 10.000— ln ■a doto mladoletna od 1. da 16. da največ din 25.000-— plačljiva ob dovršenem 31.letn. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.