Vse glavne značilnosti in poteze nove ekonom ske geografije B olgarije so p rikazane v 12 poglavjih . P rvo je nam enjeno najraz lične jšim člen itvam preb iva lstva , d rugo p rik azu je in razč len ju je naselja , m edtem ko nas tre tji del kn jige uvede in seznan i z osnovnim i dejavn ik i, k i vp livajo n a razpo ­ red itev posam eznih gospodarskih panog. Č etrto , peto in šesto poglavje so n am en jen a podrobnejši p red stav itv i posam eznih in d u strijsk ih vej te r teo- re tično -m etodo lošk im v id ikom p ro u čev an ja n jihove reg iona lne razpored itve k ak o r tu d i vsem osnovnim geografskim značilnostim bolgarske industrije . V sedm em in osm em pog lav ju je p od robneje razčlen jeno k m etijs tv o in n je ­ gova p rob lem atika : o risane so posam ezne veje km etijske pro izvodnje in n jegova organiziranost, p rik azan i so posam ezni km etijsk i ra jo n i in n jihova pro izvodna obm očja te r tip i km etijsk ih predelov. V devetem delu knjige je p rikazana geografija prom eta, ki m u sled ita poglav ji z orisom geografskih značilnosti oskrbe te r tu rizm a in rek reacije . Tudi zadnje poglavje, ki osvet­ lju je delež B olgarije v m ednarodni delitv i dela, je nap isano zelo pregledno. Izčrpno je o risan bo lgarsk i delež v š tev iln ih in teg rac ijsk ih p rizadevan jih , ki so v okv iru držav — članic SEV, še posebej n a področju in d u strije , km e­ tijstva , g radben ištva in tran sp o rta . Poglav je je sk len jeno z globalnim orisom bolgarske zunan je trgov ine in n jen e k red itn o -p lač iln e bilance. K n jiga je plod skupinskega dela 15 na jv idnejših bo lgarsk ih geografov z vseh ob ravnavan ih področij ekonom ske geografije. P ri p isan ju in n a s ta ja ­ n ju kn jige so sodelovali č lan i sekcije za ekonom sko geografijo in področne skupine za p reb iva lstvo in naselb in sk i sistem p r i G eografskem in štitu tu BAiN te r uč ite lji k a ted re za gospodarske panoge in n jihove kom plekse pri geološko-geografski fa k u lte ti sofijske un iverze. P rip rav ljen o in zbrano g ra­ divo je u red il pe tč lansk i u red n išk i odbor pod vodstvom p ro f. T. Jo rdanova. M ed besedilom je 92 tabel z bogato sta tistično dokum entacijo in 68 k a rto - g ram ov in d iagram ov. Ekonom ska geografija B olgarije je sin teza široko za­ snovanega raziskovalnega dela in b rez zadržkov lahko zapišem , da p re d ­ s tav lja tu d i v rh v dosedanjem razvo ju bolgarske geografije. M ilan N atek Geografski rečnik na Blgarija. Sestavili in u red ili: M. Mičev, C. M iliaj- lov, I. V apcarov, S. K iradžiev . Izdala N auka i izkustvo, S ofija 1980, 563 stran i. N agle in koren ite gospodarske, d ružbene in socialne sprem em be, k i jih doživlja tu d i B o lgarija v zadn jih desetletjih , neposredno vp livajo n a fu n k ­ cionalno p reob likovan je n je n ih p ok ra jin , naselij in vseh d rug ih objektov, k i sodijo v okv ir geografsk ih p roučevanj. Nova m esta, ru d n ik i in tovarne, reg u liran e reke in zajezitvena jeze ra te r področja nam akan ja , tu r is tičn o -re - k reacijsk i p redeli, pogozdovanje goličav, raz raščan je in sp rem in jan je p ro ­ m etnega om režja itd. sodijo m ed tis te najpom em bnejše čin ite lje , k i n ep o ­ sredno vp livajo n a (geografske) sprem em be v pok ra jin i. O dgovore n an je in n a štev ilna d ruga v p rašan ja n am v po ljudn i in s trn je n i ob lik i d a je k n ji­ ga »G eografski rečn ik na Blgarija«. P odrobnejši p reg led dela n am pokaže nas ledn je značilnosti: P rikazana so vsa fizično-, ekonom sko- in h isto ričnogeografska področja današn jega ozem lja B olgarije . Posebej so osve tljena posam ezna h rib o v ja in gorovja, vse pom em bnejše vzpetine in vrhovi, slem ena p a gorski p rehod i in p re ­ vali, posam ezne gospodarsko ali p rom etno te r zgodovinsko pom em bnejše soteske. N anizani so črnom orsk i polotoki in otoki (večji od 1 k m 2) kakor tu d i otoki na Donavi. O pisane so ko tline in vse večje in pom em bnejše do­ line te r posam ezna po lja in ravn ine . V kn jig i najdem o osnovne k a ra k te r i­ stike potokov (daljših od 20 km ) in rek, jezer in vseh drug ih več jih u m e t­ n ih (zajezitven ih) vodnih pov ršin kakor tu d i m očvirij, slapov in jezov. P rik azan i so pom em bnejši k ra šk i izviri te r m in e ra ln i in te rm a ln i vrelci, ki so nam en jen i gospodarsk im ali zd rav stv en o -tu ris tičn im dejavnostim . V kn jig i niso izpuščene navedbe ru d n ik o v in ne p rikaz i n aravnega bogastva, k ako r tu d i n e om em be vseh večjih ali pom em bnejših p riro d n ih rezervatov , zaščitenih obm očij, n a ra v n ih p a rk o v in spom enikov, k ra šk ih ja m itd . Še posebej sk rbno so p rik azan a naselja . V S lovarju so om en jena vsa bo lgarska m esta in in d u s tr ijsk a n ase lja te r vasi z več k o t 1.000 preb ivalci k ak o r tu d i tis ta podeželska naselja , k je r je (ali p a je b il) sedež k ra jev n e u p rav n e eno te — občine. O pisana so vsa an tična in sred n jev ešk a m esta, nase lja z 'bogato arheološko dediščino p a itrdnijave im (gradovi, sam ostani, p lan inske koče in tu ris tičn e p o sto jan k e z več k o t 100 poste ljam i. P rik azan i so vsi večji gospodarski ob jek ti in tovarne , pom em bnejša p ro m etn a ožilja in križišča. V zadn jih sto le tih , in sicer od osvoboditve dalje (1878), so sp rem en ili v B olgariji štev ilna zem ljep isna im ena. V S lo v arju so p rav ilom a p rikazana gesla z današn jim i im eni, a ob n jih so navedena p re jšn ja ozirom a sta re jša im ena z le tn icam i p reim enovan ja . Posebno v rednost im a p red stav itev n a jv id n e jš ih .tujih in dom ačih geo­ grafov (p redvsem iz p re tek losti) te r d ru g ih znanstven ikov in popotnikov, k i so is svojim i raz iskavam i in opisi bogatili zn an je o .geogralfski podotoi in značilnostih bo lgarsk ih pok rajin . Na k ra tk o so p rikazane vse bolgarske geografske inštituc ije te r pub likacije , n jih o v n as tan ek in n jihovo današn je stan je . S k ra tk a , v k n jig i najdem o štev ilne podrobnosti, k i o sve tlju je jo raz ­ voj in današn je stan je bo lgarske geografije. V poročilu o bo lgarskem geografskem slo v arju n a j zapišem še nas led ­ nje : Z zb iran jem in obdelavo osnovnega grad iva , p r i k a te rem je sodelovalo 30 znanstven ikov z G eografskega in š titu ta bo lgarske akadem ije znanosti in učite ljev z G eološko-geografske fa k u lte te U niverze K lim en ta O hridskega v Sofiji, so p riče li v le tu 1977, in tr i le ta k asneje je b ila k n jig a že n a tis ­ n jena. V n je j je p red s ta v lje n ih n a d 4.600 gesel, k a r je p rece j več k o t je geo­ g rafsk ih gesel v k a te rik o li dosedan ji bo lgarsk i encik lopediji. K n jiga »Geo­ grafsk i rečn ik n a B lgarija« nam v zgoščeni — leksikografsk i obliki daje osnovno Sporočilo o vseh pom em bnejših geografsk ih ob jek tih in n jihov ih značilnostih . Z arad i svoje a k tu a ln e in bogate vsebine je dragocen osnovni p ripom oček vsem , k i se želijo seznan iti z današn jo B olgarijo. M ilan N atek P. Cabrol, Contribution k l ’etude du concretionnem ent carbonate des grottes du Sud de la France, m orpliologie, genese, diagenese. U niversite de M ontpellier, M em oires du C-E.R.G.A., t. 12, M ontpellier 1978, 275 str. P od roben naslov sam po sebi p recej pove, dodati pa je treb a , da ne gre le to liko za »prispevek k p reučevan ju« , am pak k a r za obsežno štud ijo o k a r ­ b onatn ih sigah. K ar ve lja v zvezi s p reu čev an jem sige za F rancijo in za ves svet, ve lja tu d i p r i nas: im am o precej p rispevkov, k i se u k v a rja jo s sigo in k ap n ik i, zelo red k a pa so dela, ki bi se sin te tično in tako poglobljeno u k v a r­ ja la s sigovim i tvorbam i, od n jihove geneze, m orfologije pa do diageneze, k ak ršno je p riču joče delo. C abrolov p risp ev ek im a sicer reg ionaln i značaj, ob ravnava p redvsem grad ivo iz južnofrancosk ih jim (za p rim erjav o pa tu d i eno jam o iz Ju g o slav ije ), ven d ar p a je m a rs ik a te ri av to rjev zak ljuček sploš­ nega pom ena, na vsak način p a je zbrano g rad ivo p red stav ljen o n a tak n a - čan , da g a je m ogoče p r im e rja ti z .gradivom s ka te reg a koli k raškaga ozem lja na svetu. Delo je razdeljeno na p e t poglavij: 1. p reu čev an je kalcitne in a ragon itne sige v jam i Deveze; 2. raz š iritev raz iskav na d ruge jam e, k i vsebu jejo a ra - gonit; 3. p reučevan je jam , k i vsebujejo pisano sigo; 4. p reu čev an je m asiv ­ nega arag o n ita in d iagenetsk ih po javov v k a rb o n a tn ih sigah; 5. g lavni r e ­ zu ltati, n jihov pom en in vp liv n a poznavan je k arb o n a tn e sige, te r zaključki. Č eprav iz n aš te tih naslovov poglavij n i razv idno , im ajo tu d i posam ez­ na pog lav ja svoje zak ljučke, k i jih včasih že lah k o šte jem o k a r za zakoni­